123. štev. » i.iuftiiftiii, * soboto 3. novembra 1877. Letnik V. Inseriti j« sprejemajo in Teliti tristopn« vrsta: i kr., še ae tiska lkrat, » it n 11 ^ »i i® II II ti II ^ M "ri večkratnem tiskanji sa vena primerno smanjša. Rokopisi «e ne vračajo, nefranknvan« pisma se ne eprejemaio Naročnino prejema "praviiistvo administracija) in ekspedieijs pa Starem trgu n. it. 16 '/.a Po pošti ceio letu poi ibta Četrt ieta preieman velia: • • I« gl. -6 ,, — 'J „ 50 V administraciji velja: /.a eeio leto . . gi. 40 lir, ta pol leta . 4 ., 'JO ,, ca četrt leta . . 'J „ 10 ,, V I.iubijani na dom pošiijan velia 60 kr. več na ieto. ua Bregn hišna Poiintm- lisi n slo?6iisIi iiarofl. Vredništvo štev. 190. Izhaja po trikrat na teden in ni v torefe. četrtek iu aoooto. t Osvobojenje Bulgarije, Bosne in ller cegovine — dobro u n«s. Beseda ,,jaz" je gotovo prva med vsemi — posebno v sedanjem materialističnem času in vsakemu, ki zavoljo tega škodo trpi, ker je na druge bolj ko na sebe mislil, pravijo, da ni bil pameten. Če kdo drugim dobro želi, mu je pogosto povod te dobrovoljnosti misel na samega sebe, akoravno tega morda očitno ne povtf. „Če se bo trm ali temu dobro godilo, tudi za-me ali za nas ne bo slabo1, to je njegova srčna misel. Mi želimo vsem, dozdaj še turškim Jugoslovanom, da bi se oprostili težkega turškega jarma, in zato želimo Rusom, ki so se tega dela lotili, največo srečo. Dasi te želje izvirajo iz sočutja do tlačenih sobratov, jih vendar iz-buja — čemu bi to tajili? — kolikor toliko ljubezen do samega sebe. Tega nam ne bo nihče zameril, če pomisli sledeče. V Avstriji se zdaj nikomur predobro ne godi, Slovanom in posebno Slovencem ne bolje kakor drugim narodom. Saj je celo po-lanec Schonerer, ki se ne'prištevn k našim prijateljem, v državnem zboru dokazal, da je v Avstriji davek najviši. Da smo Slovenci razun tega med avstrijskimi narodi nemško-liberalni strank: jako malo priljubljeni, je bMo že čestokrat dokazano in bi bilo še ma.isikterokrat, če bi se slovensko časnikarstvo ne balo konfiskacij. Tiskani dokazi se dajo konfisc'rati, dejanski pa ne, in ti ttpijejo še glasneje, kakor oni. Vzrokov te prikazni navesti nam zdaj še ni dovoljeno; dovoljeno pa nam menda bode, navesti prikazni same. Slovenec ljubi svoj dom bolj ko vsak drug narod ali vsaj manj ne. Na tuje iti mu je skoro toliko, kakor ločiti se od sveta; vselej mu teko sol/e, kedar mora popustiti svoj dom. In vendar jih gre toliko po sveti — celo čez morje v daljno Amerik". Zakaj? Proste volje gre malokateri, velika večina jih (je k temu prisiljena. Po čem? Po tem, ker se jim slabo godj, ker ne morejo živeti. Tedaj pobero vse, kar jim je še ostalo, in se preselijo drugam nadejaje se boljših dni vsled pridnosti rok in bistrosti uma, kajti priden in bister je Slovenec, da mu je v tem malu kdo kos. Tedaj ga prežene z dragega mu doma le slabo življenje m pa to, da za svoje prdne roke ne najde primernega zaslužka. Zakaj ne ? Tega ne morem povedati, ker bi nam sicer nepovoljtio usta zamašili. Naj povemo tu le en izgled. Na Gorenjskem bil je gospodar, ki je dovršivši gimnazijske študije po nagli smrti staršev in brata bil primoran popustiti daljne študije in prevzeti doma precej obširno gospodarstvo. Gospodaril je dobro, a po par slabih letinah in obilnih stroških mu je pokazal letni račun, da je v petih letih vkljub vsej marljivosti za par tisuč goldinarjev na premoženji slabši. Ker je znal dobro računiti, je preračuni!, da v 15 letih bo na ta način prišel ob vse svoje premoženje. Da bi se temu odtegnil, proda vse svoje imetje in se preseli v Art^-riko, kjer se mu tako dobro godi, da si je" nekdanje premoženje že stotero pomnožil. Bosna, Hercegovina in Bulgarija so gotovo še rodovitnejše dežele od gorenje Amerike in prostora je v njih še za tisuč in tisuč pridnih rok. Tudi so tako blizo, da ni težko nazaj priti, če komu sreča ni mila; vrh tega je jezik podoben našemu tako, da se v par tednih domačini in naseljenci brez vseh težav raz-umijo. Ni dvoma, da bi si bila velika množica onih, ki so se zlasti iz Gorenj -kegs, črnomeljskega in metliškega okraja selili v Ameriko, izvolili novi dom v mnogo bližnjih deželah gori imenovanih, kjer jim žive bratje po duhu, krvi in jeziku, kjer bi se tudi rod ne bil tako zgubil, kakor v daljni Ameriki. Ni dvoma dalje, da bi se jim bilo doli bolje godilo, kakor tam, in če ne bi bili zadovoljni — no! saj jih ne loči od domovine veliko morje. Ali kaj? Te krasne zemlje objema turški zmaj, pred kterim ni nobena stvar, ne oseba, ne premoženje varno. Turek je zavoljo svojih grozovitosti po vseh slovenskih deželah v takem spominu, da še zdaj matere svoje neubogljive otroke z njm strašijo; dokler on gospodari po onih deželah, bi zlasti Kranjca nobenega še z bičem tje ne spravil. Vse drugače bo. če neha turška oblast. Po sedanji vojski bodo te rodovitne dežele potrebovale veliko delavnih rok, ker so Turki sila veliko kristjanov poklali, moha- Na grobeh. T,e križ nam sveti govori, Da vid'mo zopet se nad zvezdami . . . Na tihotnem , mirnem pokopališču sem Zadnje žarke pošilja zaliajoče solnce na tihi kraj, počivališče toliko revnih popotnikov zemeljskih. Končali so, počivajo pod težko giudo, po gomilah stopamo jim mi. — Sredi miro-dvora stoji znamenje odrešenja, sveti križ, na njem podoba včlovečenega Boga; zaprte so mu mile oči, obmolknili sladki glasovi tolažečih ust, v neizrečenem trpljenji nagnil je glavo in zdihnil svojo dušo. Lučica pred križem brli, ne more še razsipati svojega svita o večernem mraku. Po gladki poti stopam med grobovi na kraju počitka! Trudapolno je življenje; od zgodnjega jutra do trde uoči poti se človek, trudi se od nadepolnc mladosti do osivele starosti. Komaj da se oddahne, že ga čaka novo delo. Skrbi in peha se in dela, da se preživi, da si more pridobiti potrebnih rečij za-se, za svojo družino. Iu zdaj zaspal je na veke, končal je trudno življenje ; počil se je, počival bo dolgo, dolgo, dokler ga ne zbudi angeljeva trobenta. — Zopet sem pri križu ; vedno bolj krije mrak trudno zemljo, priprav-Ijajočo se k počitku, svetljeja prihaja lučica! Mir! Sladka beseda, mir! O kako si ga išče človik, kako hrepeni po njem, a brez-vspešno, zastonj! Nemirno bije mu srce ; kakor po cveti cah metulj — leta on za zaželenim mirom, a ta beži pred njim. Strast s svojo črno močjo vlada , preganja človeka od kraja do kraja, ne pusti ga nikjer in nikdar. Žalost in tuga se vrstite, ne puščate ga nikdar samega. I zdaj, tu je mir! Strastno, nezadovoljno srce se je vmirilo, nehalo je biti tako vroče, tako silno v omrznjenih prsih. Sladki mir, dolgo zaželjeni ; imam te toraj, imam za dolge čase; ne boš me več zapustil! — A pri križu sem ; slovesno oglase se zvonovi bližnjih cerkvi! oznsinovaje mir srcu, vtrudenemu dnevnih vzburjenosti; kako lahko, kako goreče da se moliti na svetem kraji. Spr nrnjam se tudi vas, mirno s pav,i joči; vas, dragi starši, tebe, mili prijatelj! Kraj sprave in ljubezni, bodi mi pozdravljen ! Brez strasti počivata eden zraven druzega, ki se nista mogla viditi, dokler sta vži-vala luč solnčno. Smrt ju je sprijaznila; globoko doli v zemlji dotikata se eden druzega n ljubezen govori njuni dotik, spravo ozn mjali Srd in jezo goječi srci ne bijete več; vtihnil. ste. — Tu je sveti križ; neč pokrila je zemljo, zavila jo v temo in tihoto ; hladen piš vleče čez grobove, pripogiba žalostinkc ciprese, šum-Ija med gomilami in trepeče ljubezen in sprava. Mrzli, beli marmor pokriva gomilo bogatinov in tlači pokrivajočo ga zemljo; revni, leseni križ naznanja počivališče delavčevo, ki ni zapustil zemlji druzega, kakor gladno, jo-kajočo družino. Pod onim ličnim spominkom počiva visokočeščeni veljak ; pod zemljo tu, ki komaj že naznanja, da je grob, pozabljen jc služabnik, ki se je pehal svoje dni v pota obličja. Zlate črke blišče mi tu nasproti, na-znanjujoče, da tu počiva učenjak, ki je strinjal v sebi umetnosti in vednosti; tu, pod grobčkom, kterega kinča le zeleni bršljan, leži ubogi kmet, ki ni znal niti brati. In pod zemljo, tam so vsi enaki, trohne vseh trupla, jed gnjusnim Črvom, tam vlada bratinstvo , vlada na zemlji pogrešana enakost! — Pri križu sem ; lučica razvitljava zaprte oči na križu umrlega, obseva mu trpeči obraz s čarobno svitlobo, obraz sinu božjega, ki je postal sužnju enak, da bi ga rešil. Koliko solza vidilosi že, počivališče naših dražili; kolikokrat bilo si že rosno od njih! Tam je jokala v žalosti žena za ljubljenim možem; tu tekle so solze zapuščenih sirot za zgodaj umrlimi starši; moški prijatelj, kterega oko ni bilo rosno že od mladih let, tu si je stisnil solzo za dragim tovaršem, podporo mno-zih let in ti, tiho pokopališče si jo vidilo, skrito v njegovih očeh, a nisi jih moglo obri- medancev pa je že mnogo pobegnilo, veliko jih pa še bo, ko se dežele izvijo turški pe.-ti. Tedaj bo, ako se Rusom posreči osvoboditi te dežele, za kar so zdaj uajboljša znamenja, za Slovence, ki so po neugodnih razmerah prisiljeni poiskati si boljše domovine, najboljše polje Bosna ali Hercegovina, kjer bodo pod jako ugodnimi pogoji dobili zemlje. Že zdaj vabi črnogorski knez ljudi v Hercegovino kjer jim obeta zemljo zastonj, le da jo bodo obdelovali. Gotovo se bo to tudi drugje godilo, zato bo dobro za nas, ako omenjene dežele postanejo svobodne in dobe evropske vlade. Toraj moramo že zavoljo samih sebe želeti Rusom, da dosežejo to, česar so se lotili. Razmere na Francoskem. Dosedaj se še ni poleglo na Francoskem razjarjenje duhov. Z napetostjo se pričakuje 4. november, ko se bo sošla narodna skupščina. Spor mej konservativci in z republikanci zvezanimi radikalci se zmerom množi in ostri. Gambetta in njegovi privrženci po-rtopajo vedno odločneje proti vladi in Mac Mahonu. V poslednjem svojem govoru v Cha-teau Chinau je izdal Gambetta popravljeno geslo, da mora Mac Mahon kar uaravnost odstopiti. Boj pa , kateri se vede v listih, sve-doči, da so nadeje ua kateri koli kompromis popolno zgin.le. Gambettovci se boje, da bi s kakim-koli gnjilim primerjem sami ue delovali za konservativce, zatoraj hočejo raje ustavno zmešnjavo tirati do krajuosti. V narodnej skupščiui se hočejo poslužiti svoje večine proti manjšini in vladi z zavržeujem nekaterih kon servativuih volitev, nedovoljenjem proračuna iu z izraženjem nezaupanje do vlade. Nasproti se pa pripravlja tudi Mac Mahon k trdovratnemu boju. Mogoče, da je mislil po volitvah nekoliko časa na uravnavo z mirne-jitni živiji med republikanc«, ali čem dalje tem bolj spoznava, da radikalci ničesar tako ne žele nego njegovega odstranjenja. Mac Mahonu je pa njegovo predseduištvo najvažneje načelo, od katerega tako dolgo ne misli odstopiti, dokler ne bo primoran. Poslednje volitve so sati, nisi jih moglo utolažiti; na-te so kapale iu sprejelo si jih v gostoljubno naročje. — A zopet stoji pred mano križ ; tako tolažiluo gleda na-me sveti obraz, lučica razsveti še enkrat znamenje in — ugasne ; ugasne zadnja luč v blžavi. Skoro me sprehaja groza, a vendar stopam dalje. Kraj počitka in miru, sprave in enakosti, kraj solza, ti si tudi kraj nadel Počitek m smrten, ni večen, sledilo mu bo zbujenje k novemu, krasnemu bitju iu tihi mir spremenil se bo v večno veselje, dovršena, na veke trdna bo sprava in enakosti ne bo kalila čista lju-bav. Za vedno bodo obrisane solze! Vsaj bo konec ločitve, sošli se bomo zopet, ki smo ločeni za življenje. Zapela bo trobenta auge-Ijeva, zadonel glas Gospodov in — odprle se bodo gomile, iz grobov dvignili se bodo pokopani v njih iu združili se bodo na veke. Pokopališče, tiho, mirno, spavajoče, bodi mi pozdravljeno, nada radostnega vstajenja! — In zopet sem pri križu; sivi oblaki se pretrgajo in izmed ujih posvetijo se zvezdice; lesk«če se znamnje odrešenja in v svitu vidijo se beli spominki; tu gori pa visi podoba onega , ki nam jc pridobil veselo vstajenje in hladni vetrovi, vzdigajoči sc nad mahom, ki krije počivališče potnikov, združijo se okoli njega šepetajoči hvalo njegovi neskončni milosti in veselo nado človeškemu rodu. Boriti. jjokazale, da pričakuje lahko od vsacih prihodnjih volitev pojačenje svojih privržencev. Vihu tega ima pa maršal še senat za-se, v katerem ima konservativna stranka večino, katera se bo po dopolnilnih volitvah v decem bru še pomnožila. Večina senatova bi se še sedaj gotovo ne obotavljala dovoliti razpuščenja narodne skupščine, ko bi poslednja prisilila s svojim grožljivim vedenjem Mac Mahona k kakšnej alternativi. In ko bi se sedaj Mac Mahonu zazdelo sostaviti novo vlado , bi mu je gotovo ue bilo treba rekrutirati iz življev rei>ublikauske večine. Pričakujejo se s sklicanjem narodne skup Ščine uovi razpori iu prepiri mej strankami. ?omirjenosti se ne nadjamo pri nobenej. Volitve so včinile, da se misli vsaka strauka obtoženo iu da ima vsaka uadejo vse doseči. )omoviua sicer trpi, ali za to se stranke ne zmenijo, samo da se zadovoljuje njihovim sebičnim nameuom. Ne od konservativcev, šs manj pa od liberalcev in radikalcev se mora kaj dobrega pričakovati. V Francoskej se mora še le ustanoviti stranka, ki bi bila v resnici domoljubna, katera bi ue sledila za liberalnimi ali socialističnimi tendencami iu katera bi ne podpirala mouarhične propagande in vpliva raznih pretendentov. Taka stranka, ki bi na podlagi trajajočega reda, katera (podlaga) je pa sedaj republika, delovala v prospeh domovine, naboženstva in družbe, bi mogla pa le iz vernih katoličanov obstati. Dosedaj so pa francoski katoličani razkosani ua stranke in delajo pogosto na roke življein, kateri jih od-suvajo ali pa kompromitirajo Vendar pa ne dvomimo, da bode francoski katoličani spoznali, okoli česa se imajo pojačiti iu s kakšuim načinom bi najbolj branili koristi domovine in vere pred revolučnimi uajmdi in pretendent-skim spletkami. Bog daj, da bi se to kaj kmalu zgodilo in da bi Francoska po dolgej dobi zmešnjav in nepokojev prišla do končnega trajalnega miru. (Cf. Čeh1' 30. okt.) Z bojišča. Turki in njihovi prijatelji sami pripozna-vajo, da se je vojna sreča obrnila k Rusom, in armada turška mora biti že silno zbegana m obupana, ker se celi oddelki Rusom vdajajo. Plevna je vsa obkoljena, in če se Osmanu tudi še posreči odbiti napade ruske, vendar ue bo dosegel nobenega vspeha, ker ga bo naposled lakota primorala, da se bo moral vdati. V Carigradu so zarad tega v velikej skrbi in vsak trenutek pričakujejo tega dogodka, ker dobro vedo, da Osman z živežem ni ravno za dolgn časa preskrbljen. Tudi se mu od nobene strani ni nadejati kake pomoči. Šefket paša bil je zaporedoma tepeu in porinjen proti Balkanu, Sulejman pa mora gledati, kako da bo rešil sebe in svojo armado. Pravijo, da je odšel ob Lomu proti Tirnovi in Gabrovi ter bode skušal zediniti se z Reuf pašo pri Šipki. To bi bilo nekako znamenje, da hoče Gorenjo Bulgarijo prepustiti Rusom iu braniti jiui prehod čez Balkan proti Drinu in Carigradu. Rusi so zasedli Bourzo pri Ka-zeljevetn in Kulho pri Solenikn. Z otoka pri Slobo/.iji blizo Ruščuka pa so bili po poročilu Sulejmanovem pregnani. Enako se. hvali Reuf paša. da so Čerkesi potolkli 1500 Bulgarov pri Tuspavskem prehodu čez Balkan in jim pobili 000 mož tev vzeli 1120 goved. Rumunci so napali Turke pri Vadinu blizo Rahove ter zažgali vojaško kasarno iu razstrelili shrambo za živež. Turki so se umaknili ob Donavi proti Raliovi; Rumunci so v tem ,boji zgubili 2 vojaka; ranjeni pa so j m bili 4 vojaki in 1 Častnik. Turški listi pripoznavajo, da se je Itusom pri Telišu vdal Ilakki paša s 3 batalijoni. Turkom je začelo primanjkovati vojakov in že odpirajo ječe ter oborožujejo hudodelnike, da bi ž njimi nadomestili pale junake. Tudi posadka carigrajska odide na bojiše ter bode meščanska straža varovala glavno mesto. črnogorski knez je 30. oktobra čez Danilov grad odšel k svoji armadi na jugu, kjer si bodo hrabri Črnogorci s pomočjo božjo pridobili novih lovorik. Srbi se pritožujejo, da so Turki pri Ti-moku prestopili srbsko mejo. Vsled tega je odšel en oddelek vojne srbske v Zajčar. Srbski pooblaščenec v Carigradu, g. KristiČ , kaže se »im jako smernega iu je turški viatli rekei, da je Srbija vojno svojo na meji zbrala samo v obrambo svojih mej, vendar iuia že vse pri-pravljeuo za odhod. Če Srbija prične vojsko, se ob enem zopet vname vstanek v Bosni, Albaniji, Macedoniji in Epiru in bosenski vstaši so prišli te dni že v Beligrad prosit srbske pomoči. Turčija vse to dobro ve, zato se kaže jako zmerno proti Srbiji iu Grecji. V Aziji sta se general Heitnan in Ter-gusakov zedinila. Tudi so Rusi zaseli Olti in Azap, 3 ure od Kulerikbja, kjer stoji Muktar paša s svojo vojuo. Obravnave zarad vdaje Karsa so se razbile in trdnjavo Rusi zopet bombardirajo. „Dailv Telegr." iz Erzeruma naznanja, da se je turška vojna iz Ilasankala umaknila ter se nastavila na holmcih vzhodno od Erzeruma. Zadnjo stražo, 2 batalijoua, so Rusi v Ilasan-kalu odrezali in vjeli. O stanji carjevičeve armade pišejo vradne „Peterburgskije Vedumosti". Soglasna naša privatna poročila zbulgar-skega bojišča potrjujejo nedvomljivo, da se je armada Sulejman paše umaknila nazaj k Raz-gradu. S tem je zginila možnost, da bi se napad s turške strani na črto reke Jantre ponovil in baš tako, da bi se na bojišči mej Jantro in Lomom kako odločenje pospešilo. Sulejman paša se je kakor njegovi predniki prepričal, da so njegove moči preveč pomanjkljive, da bi mogel z vspekoin poskusiti prodreti rusko branbeno črto. Če bi se hotelo letos na bojišči mej Jantro in Lomom določiti, bi morala sedaj znatno pomuožena armada ve-licega kneza carjeviča naslednika ofenzivno postopati. Da Se pa to zgodi, ni skoraj nobene dvomljivosti, samo vpraša se, če se bo napad obrnil pred vsem na trdnjavo Ruščuk ali na Sulejmanovo armado v Razgradu. Ko bi pal Ruščuk, bi moral Sulejman brezboja zapustiti pred nekoliko mesci napravljene pozicije v Razgradu in se na Šumen podati. Zvedli bomo menda že najbližjih prihodnjih dneh, za kateri operacijski cilj se je naša armada na Jantri najprej odločila. Ker je bil glavni stan carjeviča naslednika iz Dolnjega Monastira preložen dalje ua sever, bi se dalo soditi, da se bo začel napad najprvo na Ruščuk, akopram je tudi mogoče, da se je ta premena napravila le zarad osredenja znatnih moči Sulejmau paše v kadikejski okolici. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 2. novembra. Cesar k konjskim dirkatn na Čeako niso bili prišli, aiupak so v Budapešti 30, oktobra predsedovali skupnemu miuisterskemu svetu, v kterem se je po naznanilu vradnih listov sklenilo čolne obravnave z Nemčijo zopet pričeti. Ko so se bile dotične obravnave razbile, govorilo se je, da naši in ogerski ministri odstopijo. Zdaj je ta nevarnost (?) začasno zopet odstranjena. „Bes." CeNHrjevli Rudolf je bil ua svojem popotovanji v Šleziji povsod sijajno sprejet. 31. oktobra se je iz Tešiua odpeljal v Godollo Osi'1'Nkeiiiu zboru je denarni minister predložil državni proračun, v kterem je dohodkov 2'/'„ milijona več, stroškov pa 3'/a milijona manj nastavljenih, kakor letos. Primanjkovalo bo 15% miljonov, ali prav za prav 67/l(, milj. gld., ker se bode 8®/,„ milj. gld. potrosilo za poplaČevanje državnega dolga. — Ban-kiuo vpviifeaaje. se bode re&ilo v smislu vlade, kar bode najbrže storil tudi državni zbor dunajski, kjer je klub levičnikov sklenil, da se to vprašanje ne sme več zavleči. l*ra£ki škofijski list v št. 12. duhovščini naznanja, da ministerstvo ni izdalo niti splošnega niti posebnega, samo za Češko veljavnega ukaza, po kterem bi šolski nadzorniki imeli pravico nadzorovati tudi metodo pri pod-učevanji krščanskega nauka. Vnanje države. IVa Francoskem je bilo pri dopol nilnih volitvah izvoljenih 11 konservativcev in le 4 liberalci. Vseh konservativnih poslancev je sedaj 210, liberalnih pa 320. V f/ttri^riMlii so se bili 29. oktobra sošli katoliški Armenski veljaki pri patriarhu llasunu, da bi se posvetovali o porazuuiljenji med Ilasunovo iu Kupeljanovo stranko. \ Kotili med katoliškimi prebivalci zopet nabirajo podpise za neko prošnjo, da bi Bosna zediuila se z Avstrijo. Nemški cesar Viljem je jako nevoljen zarad obravnave v deželnem zboru o odpustu ministra Eulenburga iu je rekel, da si nikakor ne da prikrajšati pravice ministrom svojim dovoljevati odpust in imenovati njihove naslednike. Špaujski kralj se bode poročil s prin cesinjo Mercedes, hčerjo Montpensierskega vojvoda, kar se. bode, pa vradno okhcalo še le 28. t. in., ko bode kralj spolnil svoje 21. leto. Izvirni dopisi. V K Ii)«illl jaiic 2. nov. (O novoverski šoli.) „l)ans zakaj na mirodvoru — Je napol njeno ljudi, — Tu ua smrtnemu prostoiu, -kaj jih z umrlimi druži? — Sveta vera — luč bliščeča — Vabi vernike v ta kraj; — In ljubezen pregoreča , — Ki ue mine vekomaj. — Glej, v molitev je vtopljeno, -- Kar je vernega duha; — Vse je z rajnimi združeno, — Zdaj ločitev vsa neha." — Tako popeva Ilado-dav (gl. Zg. D. 1. 44.); kako pa popeva ali poroča TugoslavV — Dans, pravi, zakaj na mirodvoru je prazno in brez ljudi? Kaj jih loči od umrlih tu na smrtnem prostoru? Ugasnjena jim je sveta vera in njena luč bliščeča več ne vabi jih v ta kraj; ni torej čudo, da jim g^ue ljubezen in da ga ni vernega duha, kteri bi v molitvi vtopljen družil se z rajnimi itd. — Kakor poroča „Vaterland" o Štajerskej, tako poroča se nam tudi o Kranjskej, da je po srednjih in ljudskih učilnicah dans mladina v šoli; vernih duš dan je šolski dau, veli jim ukaz. Nihče bi pred nekimi leti ue bil mislil, da se bode tako naglo verno cerkveno življenje podiralo po šolah. — Le tako dalje, le utegujte mladino cerkvi, prepovedujte jej vaje cerkvene, in vživali hote sade strupene, kadar vzraste mlada vaša uada. Česar se človek vadi, zna, a še to zgine, kadar se redno ne izpolnuje; kaj pa, česar se ne uči iu ne vadi? Od tod nemila prikazen , da se šolskih mladenčev od leta do leta oglaša manj v bogoslovje, da celo kmečki in ubožni hitijo na Dunaj in v Gradec; toda — marsikterih ni več nazaj, in nekterega pobere seboj Donava ali Mura, kar se te dni pripoveduje zopet o slovenskem po tej poti odpeljanem mladenču. — O tej priliki bodi povedano, da sta lanska osmošolca ljubljanska J. Tertnik pa J. Pokorn — o kterih je „Slove-nec" poročal, res bila prišla nazaj iz Beča v bogoslovnico, da sta pa iz doslej nam nezua-nih vzrokov kmalu iz nje jo zopet potegnila; kamo, ne vemo. To pa vemo, da se čuje čim dalje tem silnejše glas: Ako se z dobrimi duhovniki rMni Uko neBulo&tuo, koga bi v^em še mikalo v duhovščino?! — O tej prikazni v prihodnje kaj več. I#, T#it«<;rclm , 20. oktobra. (Naše realke.) V br. 242 tega cenjenega dnevnka pod rubriko „Prosvjeta" čital sem okr. veliki ealki zagrebški novico, o kteri mislim, da mi je v zadevi našega naroda nekaj popraviti. Pripoveduje se namreč ondi , da je letos na tej realki 54 učencev manj vpisanih nego lani; a ,.glavni vzrok", pravi se dalje, „da broj učencev na realki pada, biti če brez dvombe ta, da večina absolvirauih dijakov nima sredstev, da na tehniki dovršijo svoje nauke." Jaz pak menim, da to ni glavni vzrok padanju dijakov na realki, ampak je ta, da naš realec. ako tudi tehniko zvrši, nima bodočnosti v naši domovini, ne more pripravnega mesta najti, ne more zaslužka dobiti. Temu je najbolje dokaz to, da je letos nekoliko realcev prešlo na gimnazijo in to vzlasti sinov od premožnih starišev, kteri bi jih lahko poslali na tehniko, ali kteri nevedoči, kaj bi z njimi, kadar bi zvršili tehniko, so jih o dosti veliki težkoči in zapreki premestili rajši na gimnazijo. Držal sem si za rodoljubno dolžnost to omeniti v javnosti, nekaj ker se zdaj pri uas dela ravno o tem, da se v nekterih mestih kakor na pr. v Virju, Vukovaru itd snujejo srednje šole, in uekteri še mislijo na realke, dasi nas dosedanja izkušnja in posebej prigodek na zagrebški realci, o kterem ravno govorimo, dovoljno prepričuj, da ste za vso Hrvaško in za Slavonijo (morda tudi z gran co) dve realki, ena v Zagrebu druga v Osieku, dovolj ; drugič pa bi se po krivo navedenem vzroku padanja dijakov na realki — pomanjkanje tehnike — mogla pričeti agitacija za napravo tehuike , ktera sedanjem stanji našega narodnega razvitka pač še ni potrebna , brez ozira na to, da niso izpolnjeni niti predpogoji, ktere neogibno zahteva osnovanje takega učnega zavoda. Tako pisalec v „Obzoru" br. 247. Enaki dogodki prikazujejo se tudi drugod iz enacih vzrokov. Službe, v kterih zadostujejo nauki dobivani v realkah, so prenapolnjene, in mnogi po dovršenih vseh dotičuih študijah ue vedo ne kaj ne kamo. Vrh vsega tega naj se pomisli, kolika olika se pač more pridobiti brez jezikov klasičnih, brez grškega iu latinskega , na kterih se. vzidava vsa viša vzobraženost evropejska? To je tudi vzrok, da celo realne gimnazije pričakovanega vspeha nikakor ne dosezajo (ua |>r. pri nas v Krauji, ali v Rudolfovein! Vredu.) — S|islati. Tako računi neki doktor iz Gorice, ako pride po 3 ure hoda ven iz mesta cesti, do 18% for. za eno pot, nič iu to po lepi s ktero navadno pri hudi bolezni še ni opravljeno. Toliko ima navado računiti pri onih, pri kterih čuti peneze, zato tudi rad poprašuje pred po premoženjskih razmerah bolnikovih, da ga tudi manj taksira.**) Gorje tedaj človeku na deželi, ki bi za dolgo časa zdravnikovega obiskovanja potreboval; duhoven pride v enem mesecu jiri takih navadnih obiskovanjih več nego ob vso svojo pičlo plačo! Pa kaj, saj menijo plače po Primorju duhovščini zboljšati, in sicer kaplani dobe po 250 for., samostalni duhovni, iu to so pri nas po vladni okrožnici le župniki , po 500 for. To bi bilo prav, ko bi živeli še ob času cesarice Marije Terezije, ktera je častnikom po-vikšala plačo rekši: „Jaz hočem, da moji oficirji po knežje ž,ve, zarad tega bor'.o imeli odsihmal za mezdo vsaki dan (staro) dvajsetico, mesto, kakor je bilo pred, (stare) petice!" — Iii v ta velikanski vže omenjeni znesek se imajo še vsi drugi eventualni dohodki vračunati! Ne stane li starše dandanašnji en dijak v viših šolah zlasti v Beču veliko več, ker mu morajo *) Zarad tega se zdaj le se pri poštenem kmetu in duhovnikih pravo prisno vino dobiva, nikakor pa v mestnih skladiščih ali magaziuih, kjer imajo pravo in drugo, da ju po volji mešajo. „lJia." **) Zakaj bi ne bile tudi za te gospode zdravnike od više oblasti taksirane poti po veči ali manjši daljavi? Tako se pri nas sploh poprašuje. starši 400-500 for. na leto za hrano pošiljati! To se res pravi duhovščini, ktere mora sleherni po 16 let šolske klopi greti, plačo zboljšati Da pa višji, ki bi imeli v tej zadevi nierodajno besedo, molče — ker njim se ve da dobro gre, — to je nerazumljivo! Ali pa se ramajo po besedah: čim ubožja jc nižja duhovščina, tim pokorniša je ! Mi ne hrepenimo po bogastvu ki je minljivo, pa vendar nas naj bi ne stavili nižje od žeudarmerije. Poznam stražmeštra žendarmov, ki ni dovršil niti tiormalk, in zdaj ima poleg ..monture" 700 for. letne plače; enako iu redno se plačujejo učitelji; duhovni pa, ki morajo več let se šolovati, uaj bi imeli komaj toliko, kolikor so prej za nje njih starši na gimnaziji plačevali! Manj ko ima duhoven, manj dobrega zamore tudi v javni blagor storiti. In vendar vse pri duhovnu išče prve in najzdatnejše pomoči! Pač res, da, ako se tudi nihče za nas ne bo potegoval, se ne damo nikakor izstradati, kakor nekteri menda nameravajo. Zakaj da so ge tako nizke duhovske plače postavile, to je pri nas javna skrivnost, ktere pa ne morem zdaj s kritiko vred na papir postav,ti zavolj strcge censure drž. pravdništva. In potem hočejo, da se bodo izpraznjena semenišča zopet napolnila, ko se mladenču v slehernem stanu boljša in hitrejša sreča smehlja?! Ali nismo vsi odvisni bolj ali menj od materijalne strani tega sveta? Čemu tedaj toliko razliko delati med duhovščino in drago plačanimi vradniki, ki mnogokrat niti toliko let v šolah ne po-potratijo, kakor jih mora duhovnik ? V goriški škofiji ne čutimo sicer še pomanjkanja duhovnov, pa vendar se jih čedalje manj za bogo-slovske študije oglaša, kar je pa zarad občne brambovske postave in gor omenjenih nizkih plač pač slehernemu umčvno. V našem semenišči, kjer je prostora za 100 kandidatov, jih je letos le 37, in še ti so za goriško, tržaško in krško (Veglia) škofijo. Z žalostjo Vam imam še poročati, da je 22. t. m. č. g. Andrej Jug, vikar v Lokavcu pri Ajdovščini, v Gospodu zaspal. Nagloma je bil od mrtvuda zadet, ter je v nezavednosti živel le še 4 dni. Umrl je v 46. letu svojega življenja in v 18. letu svojega posvečenja. Bil je iskren duhoven, dober rodoljub, kteremu so pa nekteri malopridneži marsiktero grenko uro napravili. Večina, t. j. vsi dobromisleči farmani so ga pa zelo čislali ; zarad tega so padale na dan njegovega pogreba 24. t. m. gorke solze na grob vnetega pastirja. Da je bil r. g. Andrej zlo čislan, je kazal njegov prelep sprevod, kterega se je vdeležila obilna množica ljudstva in 16 duhovnov in 2 čč. patra kapucina iz bližnjega sv. Križa. Naj v miru počiva blagi Andrej! Kristjani pa naj se uče svoje duh. pastirje spoštovati, ter naj nikar ne poslušajo liberalcev, ki spodkopujejo zlobnim obrekovanjem in obnašanjem sem ter tje tudi že po Sloveniji veljavo in čast duhovnikov, največih dušnih dobrotnikov ! —.— tako kratke ; na večer se je razšla vesela družba,! je posrečilo zapor vjete mladice iztakniti. D® vsaki brezdvomno poln želje, da bi bil novi I bi vjetej nekoliko zlajšala osodo , jej je pri-župnik prav zadovoljen in srečen v lepil nesla vsako noč nekaj za osladkanje: golobe, Vremski dolini, farani pa da bi ga ljubili J kure, race in v obče vselej nekaj ..pernatega", kakor svojega dobrotnika in učenika in mu iz | Kmet je bil s temi obiskovanji čisto zadovo- srca vdani bili! Domače novice. V Ljubljani 3. novembra. (Tukajšnji divizij ski poveljnik vitez Littrov) postal je pri zadnjem vojaškem avaucementu feldmaršallajtenant. (Vet židovskih begunov), ki so jih Bolgari izgnali iz mest osvobodjenih po Rusih, seje te dni preko Ljubljane peljalo v Carigrad. Zavoljo te Bolgarske .,grozovitostiu je bil velik vriš po Dunajskih turških listih. Bolgari že dobro vedo zakaj so jih pregnali, če so jih', če niso marveč sami pobegnili, ko Ije nehalo Turško po kroviteljstvo. Judje so jih po vseh krajih, memo katerih so se peljali, bogato obdarili, Tržaški so jim memo velike denarne podpore preskrbeli celo L!oydov parnik do Carigrada. Lepo! Kako pa se godi Bošnjakom in Ilercegov ncem, ki so utekli resnični Turški sili na Avstrijsko zemljo? Da se Bog usmili! Naj gredo le gledat tisti, ki tega ne verjamejo (Sovensko gledišče.) Prva predstava se je z žaloigro „Mlinar in njegova hči" v polnem hramu gladko vršila. Ker smo o njej in o igralcih že večkrat poročali in tudi ta pot ni mamo nič posebnega povedati , omenimo le gospice G. Nigrinove, ki je letos nadomestila kot ,.Marijca" bolehno gospico 1'odkrajškovo Mlada gosp'ca kaže mnogo nadarjenosti, ima prijeten in jasen glas in je težko nalogo svojo po vsem do malega razumela. Za slovensko gledišče je gotovo dobra pridobitev. Več o nji govoriti si prihranimo, kedar jo bomo večkrat videli in slišali. (Prvi Sokolski večer) bode danes v čital nični restavraciji. Začetek ob '/a8. uri zv< čer. Vstopnina za neude ,,Sokola" znaša 10 kr. (Velik ogenj) je bil včeraj popoludne videti unkraj Šmarne gore tje proti Predvoru. Ijen, Česar ni zmogla lisičica, je pa on vzel. Nazadnje si je že toliko ostankov nabral, da jih ni mogel pojesti. Šel je vsako jutro za-rano v lisičji kot, in je odnesel , kar je tam našel. Bog ve, kako dolgo bi bilo to trpelo, ko bi ue bila stara tudi njemu ukradla deset rac in jih mladici prinesla. Dokler je lovila na tujem, je bil zadovoljen, ali sedaj se je razsrdil in mladico ubil. Ali kmalu je zadela, nehvaležneža kazen. Dekla je povedala sosedom vse o njegovej ,,trgovini." Ti hočejo, da bi jim on vse plačal, kar jim je lisica pobrala. Alt špekulativni trgovec noče plačevati in konec tega dogodka se bo zvršil pri sodniji. — Sodnijski adjunkt.i so postali L-g.: Avgust Jakopič v Pulji, Teodor Doljak v Ajdovščini, Franc Ciaui v Lošinu. — Za župana bil je v Tržiču 30 oktobra izvoljen g. Anton Železnikar, za svetovalca pa gg. Stanislav Polak in Franc Deu. Po lestvici. V svojem sedmem letu je človek .,strasten", v štirnajstem „dom;šljiv", v eden in dvajsetem ,,zaljubljen", v osem in dvajsetem „duhovit", v pet in tridesetim „vo-Ijen", v dva in štiridesetim ,,častiželjen", v devet iu štiridesetem ,.pameten", v šest in petdesetem »izkušen", v tri in šestdesetem opominjajoč se minolosti", v sedemdesetem ogrevan", v sedem in sedemdesetem „star", v štiri in Osemdesetem „bolan", v eden in devetdesetem „boječ se smrti", v osem in devetdesetem ,,mrtev". „Bes". INmlauica Stara, lepa in popolnoma opravičena navada je bila dozdaj, da na Vernih duš dan nikjer ni bilo šole. Letos pa je po vseh zavodih bila, morda tudi lani. Ali se res tako mudi za učenje, da se ta dan ne more izpust, ti iz šolskih dni? Ali so res otroci in mla-denči, kterih je mnogo prejšnji dan na grobu (Samomor ivec), ki se je 27. okt. po južnjildr,a?,h f°Jih ža'°,sti k°pmelo» ^"S1 dat> že ■toliko zbrani v duhu. da imajo za poduk pripravne glave? Niso mar njihove misli še na gomili, ki pokriva ostanke dragih ranjcih? Meni se to ue zdi prav in marsikomu drugemu otovo tudi ne.*) Pa še nekaj. Včeraj zjutraj t. j. na Vernih duš dan , grem v šen-kla.ško cerkev o tisti uri, o kteri so imeli navadno gimnazijski dijaki mašo. Maša se v zapornici na Gradu na svoj jermen obesil, se je pisal Simon Juvan (ne Souvan) in je bil zarad razbojnega umora na vse žive dni obsojen v ječo. Doma je bil iz Gorenjih Pirnič, hudodelstvo pa je bil doprinesel v nekem mlinu med Žirmi in Zavratcem , kjer je bil umoril gospodarja iu gospodimo, kakor I prične, a nobenega gimnazijca ni k nji, dasi so smo o svojem času poročali v „Slovencu". I doslej o petkih hodili k sv. maši, pač pa prav nič in je sam osebi rekel,! Vere ni imel da je — živina. I« Vrciti; 29. oktobra. Veselo pritr-kovanje zvonov, pokanje možnarjev , slavoloki, zastave in mnogo ljudstva naznanjevalo je včeraj naši fari posebno veselje. Res je vse radostno , kajti vpeljan in umeSčen je bil naš novi g. župnik, Anton Fetih-Frankheim. Predstavljal ga je farauom g. župnik Okorn iz Senožeč s prav lepimi in pomenljivimi besedami naglašaje , kako velik dobrotnik je fa-ranom njihov dušni pastir. Po končani cerkveni slovesnosti zbralo se je,nas prav obilo povabljenih k obedu v župniji. Prav živahno je bilo in sledila je napitnica napit-nici, resne in šaljive ; le škoda, da so bile ure' Razne reči. — Duhovske premembe v goriški nadškofiji: Č. g. Janez Dugulin, kaplan v Tolminu gre za vikarja v Obloke, č. g. Mihael Vuga, sem. duh. za kaplana v Tolmin V Lavantinski škofiji. Zarad bolehnosti je č. g. Jakob Zupančič, bivši kaplan v Novi cerkvi, stopil v začasen pokoj in se podal v Meran na Tirolskem. Razpisane sofare: Sto-perška do 19. novembra pripelja znani in sloveči liberalec g. Mahr svoje učence v cerkev. To je meni druga zastavica. Tedaj supraliberalni g. Mahr bolj spoštuje stare navade in ve, kaj se na Vernih duš dan spodobi, kakor tisti, ki jim je izročena |odgoja naših otrok. Dovolite mi, gospod vrednik mojo in več I drugih nevoljo zavoljo tega na javnem potu 1 izraziti. Oče, ki obžaluje, da mora njegov sin v tako šolo hoditi. * V dotičnem ministerskem ukazu je neki dovoljeno, da mora vodstvo iz šole pustiti otroke, ktere hoeejo starši ta dan peljati na pokopališče. Če bi se oglasili vsi starši, bi najhitreje Zgornjepolskavska,[odpravili šolo na ta dan. Vred. št. Jungertska na Pohorju potem Skomerska do l. decembra t. 1. V mašnika posvečena bila sta 2 bogoslovca in ob enem vojaka; v Mariboru č. g. Franc Ilebcr in v Celovcu č. g. Ignacij Iiobas; slednji je bil tudi jako spreten slovensk pisatelj za vojaške potrebe. — Kmet in lisica. Neki kmet blizu Dunaja je vjel mlado lisico in prinesel domov. Stara lesica obupana nad zgubo mladice je tako dolgo okoli tekala in tavala, da se jej Umrli so: Od 29. do 31. oktobra: Jera lnglie , go-stinja G4 1., za prsno vodenico. Barbara Sehiffei-, zdravil, h. 33 1. za vodenico, Marija Jereb, stare, o. 2G ur, vsled slabosti. Tel«'Krnfične denarni' cene 2. novembra. Papirna renta 01.05 — Srebrna r-iuta 67.06 — Zlata renta 74 BO. — 18601et.no državno posojilo 110 50 Bankin« akcije 835— Krnditne akeije 213 40 — London 118.10 — 8r«bro 104 80,— Ces. kr, cekini 5.61.—2) frankov 9 51,