Attila Kovács »Odlikovani so z svetinjov junaštva«: Prekmurci in vojaška odlikovanja med prvo svetovno vojno Attila Kovács1 »Odlikovani so z svetinjov junaštva«: Prekmurci in vojaška odlikovanja med prvo svetovno vojno2 IZVLEČEK Med prvo svetovno vojno je bilo v vojaške enote avstro-ogrske monarhije mobiliziranih približ- no 25.000 Prekmurcev. Med njimi je bilo med vojno podeljenih 25 odlikovanj in medalj, med ka- terimi so po številu izstopali medalje za hrabrost in spominski križci. V štirih letih prve svetov- ne vojne je bilo z vojaškimi odlikovanji in medaljami odlikovanih najmanj 1691 Prekmurcev ozi- roma tistih, ki so se rodili tam ali pa so bili k vojakom vpoklicani iz Prekmurja. Med vsemi medaljami so Prekmurci dobili največ hrabrostnih medalj, in sicer 1107 bronastih, 480 malih ter 149 velikih srebrnih medalj. Najbolj pomembno medaljo med vojaškimi medaljami, zlato meda- ljo za hrabrost ali po prekmursko zlato svetinjo, sta dokazano dobila Prekmurca pilot Štefan Hozjan in podčastnik Ludvik Kučan iz Križevcev na Goričkem. Ključne besede: prekmurski vojaki, prekmurski odlikovanci, vojaška odlikovanja, vojaške medalje, Štefan Hozjan, Ludvik Kučan. 1 Dr., višji znanstveni sodelavec, Inštitut za narodnostna vpraša- nja, Erjavčeva 26, 1000 Ljubljana, attila.kovacs@guest.arnes.si. 2 Prispevek je nastal kot rezultat raziskovalnega programa P5- 0081 Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vpra- šanje. Financer raziskovalnega programa je ARIS. 8 | Vojaška zgodovina »Odlikovani so z svetinjov junaštva«: Prekmurci in vojaška odlikovanja med prvo svetovno vojno UVOD omenim še Janeza J. Švajncerja in Miho Šimaca. Pri Avstro-ogrska vojska je med prvo svetovno vojno iz prvem bi posebej izpostavil knjigo Odlikovanja in zna- Prekmurja po nekaterih izračunih mobilizirala prib- ki na Slovenskem in članek Medalja za hrabrost v 1. sve- ližno 25.000 ljudi, kar je, če upoštevamo, da je bilo tovni vojni,13 Šimac pa se je v več delih posvetil juna- leta 1910 v Prekmurju popisanih 90.513 prebivalcev,3 škim dejanjem Slovencev med prvo svetovno vojno.14 več kot polovica takratne moške populacije.4 Na pod- V navedenih publikacijah so avtorji temeljito prouče- lagi trenutnih raziskav je od mobiliziranih prekmur- vali tematiko vojaških odlikovanj in medalj v habsbur- skih vojakov v štiriletni vojni padlo oziroma umrlo ški vojski, zato se v nadaljevanju študije o vojnih odli- 3277 vojakov.5 Čeprav raziskave glede padlih in po- kovanjih v avstro-ogrski monarhiji opiram predvsem grešanih prekmurskih vojakov med prvo svetovno na njihove ugotovitve. vojno še niso končane, lahko z veliko verjetnostjo tr- Vojaška odlikovanja v današnjem pomenu be- dimo, da do bistvenih sprememb ne bo prišlo in da se sede so bila ustanovljena v drugi polovici 18. stoletja bo prej omenjeno število le malo spremenilo oziroma po pojavu regularnih vojsk. Njihovo vzdrževanje in povečalo. delovanje sta vplivala na ustanavljanje novih tipov vo- Poleg števila padlih in pogrešanih Prekmur- jaških redov ter odlikovanj. Glavni namen vojaških cev med prvo svetovno vojno se je v bližnji preteklo- odlikovanj je bilo nagrajevanje hrabrih in zvestih vo- sti ena izmed raziskav posvečala tudi odlikovanim jakov. Najbolj cenjeno vojaško odlikovanje za častni- prekmurskim vojakom med prvo svetovno vojno. V ke, poimenovano vojaški red Marije Terezije (Militär- okviru raziskave je nastal seznam s 1691 imeni prek- Maria Theresien Orden), so v habsburški vojski uved- murskih vojakov, ki so v času prve svetovne vojne do- bili najmanj eno vojaško odlikovanje.6 3 Az 1910. évi népszámlálása, str. 56–60, 64–66, 78–80, 84–86. 4 Krenn, Prekmurski vojaki v strukturah avstro-ogrske vojske, str. 24. VOJAŠKA ODLIKOVANJA V AVSTRO-OGRSKI 5 Podatek je avtorju 6. februarja 2025 posredovala Gordana MONARHIJI Šövegeš, raziskovalka padlih in pogrešanih prekmurskih voja- kov med prvo svetovno vojno. Gordana Šövegeš je o omenjeni O vojnih odlikovanjih v avstro-ogrski monarhiji je na- tematiki leta 2016 objavila knjigo Padli in pogrešani, v kateri je pisanih kar nekaj temeljnih del. Med publikacijami, poimensko navedla 2966 prekmurskih vojakov, ki so umrli med prvo svetovno vojno (o tem več v: Šövegeš, Padli in pogrešani. napisanimi v nemškem jeziku, bi omenil knjigi Orden Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918, str. 6–11). Po objavi knjige je avtorica nadaljevala raziskave in k seznamu v omenje- und Ehrenzeichen der Österreichisch-Ungarischen Mo- ni knjigi dodala še 311 imen. narchie7 in Österreich Orden vom Mittelalter bis zur Ge- 6 V okviru projekta Prišo je glás, ki je ob stoletnici prve svetovne vojne potekal v Pomurskem muzeju Murska Sobota, se je avtor genwart8 ter publikacije Jörga Steinerja.9 Tudi ma- članka posvetil raziskavi odlikovanih prekmurskih vojakov. Ugo- džarski raziskovalci so se posvetili omenjeni tematiki, tovitve raziskave je predstavil v knjigi Odlikovanci. Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918. še posebno bi opozoril na publikaciji Nagy magyar ki- 7 Měřička, Orden und Ehrenzeichen der Österreichisch-Ungari- tüntetéskönyv10 in Kitüntetések.11 Omenil bi še publika- schen Monarchie. 8 Stolzer in Steeb, Österreich Orden vom Mittelalter bis zur Ge- cije, napisane v slovenskem jeziku. Na prvem mestu genwart. bi izpostavil obsežno knjigo Pavla Carja Slovenci – ju- 9 Npr. Steiner, Orden und Ehrenzeichen der österreichisch-unga- rischen Monarchie. Steiner, Die Militär-Dienstzeichnen 1849– naki avstrijskih armad in njihova odlikovanja (1757– 1989. 10 Bodrogi, Molnár in Zeidler, Nagy magyar kitüntetéskönyv. 1918),12 ki prikazuje razvoj odlikovanj od leta 1757, to- 11 Makai in Héri, Kitüntetések. rej od ustanovitve vojaškega reda Marije Terezije, po- 12 Car, Slovenci – junaki avstrijskih armad in njihova odlikovanja. 13 Švajncer, Odlikovanja in znaki na Slovenskem. Švajncer, Meda- seben poudarek pa je na medaljah, podeljenih lja za hrabrost v 1. svetovni vojni. slovenskim vojakom. Med slovenskimi avtorji, ki so se 14 Šimac, Iz zlate knjige slovenskih junakov: Anton Polajnar (1890– 1944), str. 119–130. Šimac, Pankrac Cilenšek (1892–1981), str. v svojih publikacijah posvečali omenjeni tematiki, naj 143–153. Vojaška zgodovina | 9 Attila Kovács Slika 1 vrstile proti rami. Avstro-ogrske medalje imajo veči- Zlata medalja za hrabrost z likom cesarja Karla I. noma na prvi strani podobo vladarja. Na medaljah, oziroma kralja Karla IV. podeljenih med prvo svetovno vojno, je bila na prvi Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. strani podoba Franca Jožefa, pozneje pa njegovega naslednika Karla. Odlikovanja v avstro-ogrski vojski so med prvo svetovno vojno podeljevali predvsem vojakom, ki so se udeležili bojev na frontah. Dobivali so jih tudi civilisti, ki so z delovanjem v ozadju fronte pripomog- li k uspešnemu vojskovanju. Medalje so dobivale še žene ali starši vojakov, ki so padli v vojni. Tako je bilo pri Francu Balažicu, o katerem je poročal časopis No- li leta 1757,15 za vojake in podčastnike pa leta 1789 me- vine18: »Balažic Ferenc iz Melinec, 20. domobranski daljo za hrabrost (Tapferkeitsmedaille), ki se je najprej regiment je 12. maja junaško smrt mro. Te dni je priš- imenovala častni spominski kovanec za hrabrost la na dom njegovega očo Balažic Martin velika srebr- (Ehren-Denkmünze für Tapferkeit).16 Omenjeni odliko- na i bronasta svetinja. Ka je nej mogo prek vzeti – je vanji sta do konca prve svetovne vojne oziroma raz- prek vzeo oča.«19 pada monarhije med častniki, podčastniki in vojaki ohranili svoj ugled. Navedena primera hkrati kažeta VIRI O ODLIKOVANIH PREKMURSKIH VOJAKIH na to, da je bilo v habsburški vojski podeljevanje me- V uvodu članka sem že omenil, da sem v okviru raziska- dalj ločeno in da so bile nekatere medalje namenjene ve sestavil seznam s 1691 imeni prekmurskih vojakov, ki le častnikom.17 so med prvo svetovno vojno dobili najmanj eno voja- V 19. stoletju so k omenjenima odlikovanjema ško odlikovanje. Številni med njimi so bili večkrat odli- dodali še druga, in sicer avstrijski cesarski red železne kovani, kot na primer Geza Benko iz Tešanovcev, ki je krone, vojaški zaslužni križec, vojaško zaslužno me- dobil pet različnih medalj, od tega dvakrat srebrno me- daljo ali Signum Laudis in druga. Nekatere medalje so daljo za hrabrost 2. stopnje, tako da je bil skupaj odliko- podobno kot redovi imele več stopenj. Tako je imela van šestkrat.20 Seznam odlikovanih prekmurskih voja- medalja za hrabrost, ki je bila ustanovljena z dvema kov sem sestavil na podlagi virov, ki so v vojaškem arhi- stopnjama, med prvo svetovno vojno štiri stopnje, in sicer zlato, srebrno medaljo za hrabrost 1. in 2. stop- 15 Vojaški red Marije Terezije so podeljevali častnikom, ki so inicia- nje ter bronasto. Vojaki, ki so pridobili prve tri stop- tivno ali pogumno odločilno vplivali na konec bitke, sprejem v vojaški red Marije Terezije pa je pomenil tudi povzdignjenje v nje, so bili upravičeni do mesečnih denarnih prejem- plemiški stan. Poveljnik avstro-ogrskih sil na soški fronti Sveto- kov oziroma doklad. Za bronasto medaljo, ki so jo zar Boroević von Bojna je na primer za zasluge za vodenje bitk na soški fronti dobil vojaški red Marije Terezije, hkrati pa je bil uvedli leta 1915, dobitniki oziroma nosilci niso dobi- povzdignjen v plemiški stan baron. vali denarnih prejemkov. Istega leta so uvedli novost, 16 Pred ustanovitvijo medalje za hrabrost so vojakom, ki so se iz- kazali v bojih, podeljevali zlatnik, zato tudi tako prvotno ime me- da so lahko isto stopnjo medalje podelili štirikrat. To dalje, ki je hkrati posnemala obliko zlatnikov. 17 Taka medalja je bila na primer vojaška zaslužna medalja oziroma so uredili tako, da so odlikovanci namesto še ene me- Signum Laudis. dalje dobili kovinsko ploščico, ki so jo dodali na trak 18 Novine je bil osrednji tednik katoliške usmeritve za »Vogrske Slovence« oziroma Slovence v Prekmurju. Prva številka je izšla medalje. Medalje so se po predpisu nosile na levi stra- leta 1913, tednik pa je neprekinjeno izhajal do okupacije Prek- ni prsi, centimeter pod ovratnikom. Po stopnji najviš- murja leta 1941. 19 Odlikovan po smrti, Novine 43/1917, str. 4. ja medalja je bila pripeta na sredini, nižje pa so se 20 Kovács, Odlikovanci, str. 22. 10 | Vojaška zgodovina »Odlikovani so z svetinjov junaštva«: Prekmurci in vojaška odlikovanja med prvo svetovno vojno vu v Budimpešti21 in na Dunaju22, na podlagi časopisov, brost. Bistveno manj odlikovanih vojakov sta navedla ki so med prvo svetovno vojno izhajali v Prekmurju, na tednik Alsólendvai Hiradó, ki je izhajal v središču dol- podlagi med drugo svetovno vojno izdanih madžar- njelendavskega okraja, in Novine, časopis madžarskih skih publikacij oziroma knjig in terenskega dela med Slovencev. V prvem so v štirih letih vojne navedli 54 prebivalci Prek murja. odlikovanih vojakov,27 v Novinah pa 58 imen vojakov z Največ prekmurskih vojakov, predvsem iz vsaj enim odlikovanjem. murskosoboškega in monoštrskega okraja, je služilo v Med drugo svetovno vojno, natančneje po oku- 83. cesarsko-kraljevem pehotnem polku.23 V tako paciji Prekmurja, je na Madžarskem izšlo kar nekaj imenovanem železnem dandarju24 so služili večino- knjig, v katerih so bili poleg obravnave zgodovine, geo- ma mobiliziranci iz Železne županije, kamor sta ome- grafskih, narodopisnih in gospodarskih razmer, vojaške njena okraja spadala v času avstro-ogrske monarhije. preteklosti in drugega v tako imenovanih južnih pokra- V vojaškem arhivu v Budimpešti se je ohranila matič- jinah (Délvidék)28 še seznami vojakov, ki so bili po rodu na knjiga odlikovancev 83. cesarsko-kraljevega pehot- z na novo priključenih ozemelj, so se med prvo svetov- nega polka. V njej so bili poleg seznama imen odliko- no vojno bojevali v enotah avstro-ogrske vojske in bili v vanih vojakov polka navedeni tudi kraji rojstva, kar mi času izida knjig še živi. Poleg osnovnih podatkov o voja- je omogočilo identifikacijo odlikovanih oseb iz Prek- ku, torej datuma in kraja rojstva ter vojaške enote, v ka- murja, ki so služile v omenjenem polku. S pomočjo teri se je vojak bojeval, so navadno navedli tudi vojaške matične knjige odlikovancev mi je uspelo poimensko medalje oziroma odlikovanja, ki jih je omenjeni človek navesti 972 vojakov, ki so bili po rodu iz Prekmurja in dobil med vojno. V okviru raziskave sem odkril pet so med prvo svetovno vojno dobili najmanj eno odli- knjig, v katerih so navedeni podatki o odlikovanih prek- kovanje.25 Nadaljnje raziskave polkov, v katerih so slu- murskih vojakih, in sicer A Délvidék hadtörténete,29 A ma- žili Prekmurci, niso bile uspešne. Matična knjiga odli- gyar katona,30 A frontharcos eszme szolgálatában,31 Vissza- kovancev 20. madžarskega kraljevega (honvéd) peho- tért Délvidék32 ter Délvi déki emlékkönyv.33 tnega polka, v katerem je služilo največ Prekmurcev iz dolnjega, ravenskega dela Prekmurja (dolnjelendav- 21 Honvédelmi Minisztérium, Hadtörténeti Intézet és Múzeum, ski okraj), se je sicer ohranila, vendar pa ob imenih Hadtörténeti Levéltár, Budimpešta. 22 Österreichisches Staatsarchiv – Kriegsarchiv, Dunaj. odlikovanih vojakov niso navedeni kraji rojstev, kar 23 Krenn, Prekmurski vojaki v strukturah avstro-ogrske vojske 1914–1918, str. 25–26. mi je onemogočilo raziskavo.26 V vojaškem arhivu na 24 83. cesarsko-kraljevi pehotni polk je zaradi junaške borbe v Dunaju sem pregledoval predvsem osebne dokumen- Karpatih na začetku leta 1915 dobil vzdevek železen dandar. Pohválnost 83-ga pešpolka, Novine 19/1915, str. 3. te prekmurskih vojakov, med drugim mi je tu uspelo 25 HM HIM HL, VII. 243. I. VH Kitüntetési javaslatok. Cs. és kir. 83. najti predloga za zlato medaljo dveh Prekmurcev. gyal. ezr. segédkönyv. 26 HM HIM HL, VII. 243. I. VH Kitüntetési javaslatok. A kir. 20. honv. Med prvo svetovno vojno so v Prekmurju iz- gyal. ezr. segédkönyv. hajali trije časopisi, in sicer Muraszombat és Vidéke in 27 Podrobneje o vojaških odlikovancih v časopisu Alsólendvai Hi- radó glej Kovács, Első világháborús katonai kitüntetettek az Alsólen dvai Hiradó v madžarskem jeziku ter Novine v Alsólendvai Hiradó tükrében, str. 82–98. prekmurskem narečju. Vsi trije časopisi so poročali o 28 Južne pokrajine (po madžarsko Délvidék) so bila območja, ki so v obdobju avstro-ogrske monarhije predstavljala del ogr- vojni in med drugim objavljali podatke o odlikovanih ske polovice dvojne monarhije, v času med obema svetovnima vojnama pa so spadala k Jugoslaviji in jih je Madžarska prido- prekmurskih vojakih. Med njimi je še zlasti izstopal bila po aprilu 1941. To so bili Prekmurje, Medžimurje, Baranja in osrednji časopis murskosoboškega okraja tednik Mu- Bačka. 29 De Sgardelli, A Délvidék hadtörténete. raszombat és Vidéke, ki je po mojih raziskavah v štirih 30 Ajtay, A magyar katona. letih poimensko navedel 707 prekmurskih vojakov, 31 Kertész in De Sgardelli, A frontharcos eszme szolgálatában. 32 Csuka, Visszatért Délvidék. odlikovanih za vojaške zasluge oziroma izkazano hra- 33 Gyimesy, Délvidéki emlékkönyv. Vojaška zgodovina | 11 Attila Kovács Poleg v naštetih pisnih virih mi je uspelo kar medalja ali Signum Laudis38 po latinskem napisu na nekaj odlikovanih prekmurskih vojakov identificirati zadnji strani medalje, namenjeni le častnikom habs- med terenskim delom oziroma v prekmurskih druži- burške vojske. Med prekmurskimi častniki so štirje nah, ki so ohranile vojaške fotografije svojih predni- dobili vojaški zaslužni križec 3. stopnje z vojnim ok- kov in z njimi povezane zgodbe. Na nekaterih foto- rasjem za izjemne in hvalevredne zasluge v vojni, ena grafijah se da na prsih vojakov razločno razbrati vrsto izmed medalj pa je bila z meči. Med prejemniki so bili odlikovanja oziroma medalje. že omenjeni podpolkovnik Károly (Karel) Bellosics in rezervni poročniki Géza Grodek, János (Janez) PREKMURSKI VOJAKI IN ODLIKOVANJA Koller ter József (Jožef) Waltersdorfer. Vsi štirje so Prekmurskim vojakom, podčastnikom in častnikom, bili iz Dolnje Lendave, Grodek in Waltersdorfer pa ki so se bojevali v prvi svetovni vojni, so podelili 25 celo sodelavca v civilu v Dolnjelendavski hranilnici odlikovanj avstro-ogrske monarhije. Med njimi po (Alsólendvai Takarékpénztár).39 János (Janez) Koller, številu podeljenih odlikovanj posebej izstopajo me- ki je bil po poklicu učitelj in je poučeval v rimskokato- dalje za hrabrost, ki so si jih vojaki med štiriletnim liški šoli v Dolnji Lendavi, si je vojaški zaslužni križec vojskovanjem največ pridobili. Po številu podeljenih 3. stopnje z vojnim okrasjem z meči zaslužil s »hrabro odlikovanj medaljam za hrabrost sledijo Karlov četni in neustrašno držo« v deseti soški bitki.40 križec, ranjeniška medalja in zaslužni križci na voj- nem traku. Med odlikovanji, ki so jih dobili Prekmurci, posebej iz- stopajo vojaški redovi, ki so jih podeljevali le za res veli- 34 Napoleon I. Bonaparte je avstrijski cesarski red železne krone ustanovil 5. junija 1805 v spomin na svoje kronanje v Milanu. Po ke zasluge. Na podlagi seznama odlikovancev so med padcu Napoleona je ta red na prvi dan leta 1816 obnovil cesar Prekmurci podelili dva redova, in sicer red železne Franc I. kot vladar italijanskih dežel. Red je imel od začetka tri stopnje. Leta 1860 so uvedli vojno okrasje, konec leta 1916 pa krone34 in red Franca Jožefa.35 Red železne krone so do- še meče za zasluge na bojnem polju. bili štirje Prekmurci. Podpolkovnik Károly (Karel) Bel- 35 Avstrijski cesarski red Franca Jožefa je ustanovil cesar Franc Jožef ob prvi obletnici svojega vladanja, 2. decembra 1849. losics iz Dolnje Lendave (danes Lendava) in major Red je imel najprej tri stopnje, in sicer veliki križ, komtur ter vitez. György (Jurij) Kühn iz Dolnjega Lakoša sta dobila red Leta 1869 so uvedli stopnjo komtur z zvezdo, leta 1901 pa še stopnjo oficir. Kadar je bil red podeljen za vojne zasluge, je dobil železne krone 3. stopnje z vojnim okrasjem, stotnik oziroma imel vojno okrasje, torej zeleno emajliran venček na ok- rasju. Na začetku leta 1916 je za zasluge pred sovražniki red po- grof Tivadar Széchenyi, lastnik gornjelendavskega (da- deljeval z meči. nes Grad na Goričkem) gospostva, in Edmund ali 36 Kovács, Odlikovanci, str. 21, 47, 70, 80, 106, 111, 120. 37 Na pobudo feldmaršala Radetzkega je cesar Franc Jožef 22. Odon (Ödön) Zorko, po činu poročnik iz Beltincev, pa oktobra 1849 za častnike ustanovil odlikovanje vojaški zaslužni sta poleg vojnega okrasa dobila še »meča«, torej red že- križec, ki je imel ob ustanovitvi le eno stopnjo. 23. septembra 1914 so ga razširili na tri stopnje, poleg tega so dodali še vojno lezne krone 3. stopnje z vojnim okrasjem in meči. Red dekoracijo za posebna dejanja pred sovražnikom. V začetku Franca Jožefa so dokazano dobili najmanj trije Prek- leta 1916 so uvedli za vojaške zaslužne križce prekrižana meča »za hrabri ali uspešni nastop pred sovražnikom«. murci. Vojna kurata oziroma duhovnika Anton Mintek 38 Vojaška zaslužna medalja (Signum Laudis), ki je bila ustanov- iz Murske Sobote in dr. Imre (Mirko) Toma iz Dolnje ljena 12. marca 1890, se je podeljevala častnikom (in uradni- kom podobne stopnje) tako v miru kot vojni, razlika pa je bila le Lendave sta dobila red Franca Jožefa – vitez z vojnim v trakovih, na katerih je visela medalja. Prvotni bronasti meda- lji so leta 1911 dodali srebrno medaljo, aprila 1916 pa še veli- okrasjem, štabni zdravnik po stopnji majorja Mihály ko vojaško zaslužno medaljo, ki je bila rezervirana le za gene- (Mihael) Skrilecz iz Murske Sobote pa je dobil red rale. Od konca leta 1916 se je lahko vojaška zaslužna medalja podelila tudi z meči. Vojaška zaslužna medalja je bila najnižja Franca Jožefa – vitez z vojnim okrasjem in meči.36 po stopnji med odlikovanji, ki so bila namenjena avstro-ogrskim Podobno kot vojaški redovi sta bili tudi odli- častnikom. 39 Kitüntetett hősök, AH 3/1917, str. 3. kovanji vojaški zaslužni križec37 in vojaška zaslužna 40 Kitüntetett alsólendvai tanító, AH 34/1917, str. 3. 12 | Vojaška zgodovina »Odlikovani so z svetinjov junaštva«: Prekmurci in vojaška odlikovanja med prvo svetovno vojno Preglednica 1 Seznam avstro-ogrskih medalj, ki so jih med prvo svetovno vojno dobili vojaki, podčastniki in častniki iz Prekmurja41 Vir: Kovács, Odlikovanci, Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918, str. 7–11. Slovensko poimenovanje Magyar elnevezés Deutsche Bezeichnung Kratica Število medalj MEDALJE ZA HRABROST Vitézségi érmek Tapferkeitsmedaillen 1 bronasta medalja za hrabrost OB 1107 Bronz Vitézségi Érem Bronzene Tapferkeitsmedaille 2 srebrna medalja za hrabrost 2. stopnje O2 480,42 Ezüst Vitézségi Érem 2. osztálya 38/2 Silberne Tapferkeitsmedaille 2. Klasse 3 srebrna medalja za hrabrost 1. stopnje O1 149,43 Ezüst Vitézségi Érem 1. Osztálya 11/2, Silberne Tapferkeitsmedaille 1. Klasse 1/3 4 zlata medalja za hrabrost O· – ZMH 3 Arany Vitézségi Érem Goldene Tapferkeitsmedaille ZASLUŽNI KRIŽEC Érdemkereszt Verdientskreuz 5 železni zaslužni križec na vojnem traku EVK a. b. O 63 Vas Érdemkereszt hadiszalagon Eisernes Verdientskreuz am Band der Tapferkeitsmedaille 6 železni zaslužni križec s krono na vojnem traku EVK a. b. O m. Kr. 14 Koronás Vas Érdemkereszt hadiszalagon Eisernes Verdientskreuz mit Krone am Band der Tapferkeitsmedaille 7 srebrni zaslužni križec na vojnem traku 9 Ezüst Érdemkereszt hadiszalagon Silbernes Verdientskreuz am Band der Tapferkeitsmedaille 8 srebrni zaslužni križec s krono na vojnem traku 19,44 Koronás Ezüst Érdemkereszt hadiszalagon 1/2 Silbernes Verdientskreuz mit Krone am Band der Tapferkeitsmedaille 9 zlati zaslužni križec na vojnem traku 4 Arany Érdemkereszt hadiszalagon Goldene Verdients Kreuz am Band der Tapferkeitsmedaille 10 zlati zaslužni križec s krono na vojnem traku 6 Koronás Arany Érdemkereszt hadiszalagon Goldenes Verdientskreuz mit Krone am Band der Tapferkeitsmedaille Vojaška zgodovina | 13 Attila Kovács AVSTRIJSKI CESARSKI RED ŽELEZNE KRONE Osztrák Császári Vaskorona Rend Österreichisch-kaiserlicher Orden der Eisernen Krone 11 avstrijski cesarski red železne krone 3. stopnje z vojnim okrasjem 2 Osztrák Császári Vaskorona Rend 3. osztálya hadidíszítménnyel Österreichisch-kaiserlicher Orden der Eisernen Krone 3. Klasse mit Kriegsdekoration 12 avstrijski cesarski red železne krone 3. stopnje z vojnim okrasjem in meči 2 Osztrák Császári Vaskorona Rend 3. osztálya hadidíszítménnyel és kardokkal Österreichisch-kaiserlicher Orden der Eisernen Krone 3. Klasse mit Kriegsdekoration und mit Schwertern AVSTRIJSKI CESARSKI RED FRANCA JOŽEFA Osztrák Császári Ferenc József Rend Kaiserlich-Österreichischer Franz Joseph Orden 13 red Franca Jožefa – vitez z vojnim okrasjem 2 Osztrák Császári Ferenc József Rend lovagkeresztje hadiszalagon Kaiserlich-Österreichischer Franz Joseph Orden 14 red Franca Jožefa – vitez z vojnim okrasjem in meči 1 Osztrák Császári Ferenc József Rend lovagkeresztje hadiszalagon, kardokkal Kaiserlich-Österreichischer Franz Joseph Orden mit Schwerten VOJAŠKA ZASLUŽNA MEDALJA – SIGNUM LAUDIS Katonai Érdemérem (Signum Laudis) Militärverdienstmedaille (Signum Laudis) 15 bronasta vojaška zaslužna medalja na traku vojaškega zaslužnega križca 18,45 Bronz Katonai Érdemérem a katonai érdemkereszt szalagján 3/2 Bronzene Militärverdienstmedaille am Bande des Militärverdienstkreuzes 16 bronasta vojaška zaslužna medalja na traku vojaškega zaslužnega križca z meči 7,46 Bronz Katonai Érdemérem a katonai érdemkereszt szalagján, kardokkal 1/2 Bronzene Militärverdienstmedaille am Bande des Militärverdienstkreuzes mit Schwertern VOJAŠKI ZASLUŽNI KRIŽEC Katonai Érdemkereszt Militärverdienstkreuz 17 vojaški zaslužni križec 3. stopnje z vojnim okrasjem 3 Katonai Érdemkereszt 3. osztálya hadidíszítménnyel Militärverdienstkreuz 3. Klasse mit Kriegsdekoration 18 vojaški zaslužni križec 3. stopnje z vojnim okrasjem in meči 2 Katonai Érdemkereszt 3. osztálya hadidíszítménnyel és kardokkal Militärverdienstkreuz 3. Klasse mit Kriegsdekoration und mit Schwertern 14 | Vojaška zgodovina »Odlikovani so z svetinjov junaštva«: Prekmurci in vojaška odlikovanja med prvo svetovno vojno DUHOVNIŠKI ZASLUŽNI KRIŽEC Tábori Lelkészi Érdemkereszt Geistliches Verdientskreuzt 19 duhovniški zaslužni križec 2. stopnje na rdeče-belem traku 2 Tábori Lelkészi Érdemkereszt 2. osztálya vörös-fehér szalagon Geistliches Verdientskreuzt 2. Klasse am Kriegsband 20 zaslužni križec za duhovnike 2. stopnje na rdeče-belem traku z meči 1 Tábori Lelkészi Érdemkereszt 2. osztálya vörös-fehér szalagon Geistliches Verdientskreuzt 2. Klasse am Kriegsband mit Schwertern DRUGE MEDALJE 21 spominski križec za mobilizacijo 1912–1913 14 1912–1913-as Emlékkereszt Erinnerungskreuz 1912–1913 22 oznaka za vojno službo 3. stopnje za moštvo (šest let) 17 Katonai Legénységi Szolgálati Jel 3. osztálya (6 év) Militärdienstzeichen 3. Klasse für Mannschaft (6 Jahre) 23 ranjeniška medalja VM 119,47 Sebesültek Érme 7/2, Verwundetenmedaille 2/3 24 Karlov četni križ KTK 472 Károly Csapatkereszt Karl Truppenkreuz 25 bronasta medalja Rdečega križa z vojnim okrasjem 1 Vöröskereszt Bronz Díszérme hadidíszítménynel Bronzenes Ehrenzeichen vom Roten Kreuz mit Kriegsdekoration 41 Poleg slovenskega poimenovanja sta v preglednici navedeni tudi madž arsko in nemško ime odlikovanj, saj jih v virih za Prek- murje najdemo predvsem v teh dveh jezikih. 42 Število 38/2 pomeni, da je bilo 38 vojakov za vojne zasluge dvakrat nagrajenih s srebrno medaljo 2. stopnje. 43 Od 149 dobitnikov srebrne medalje za hrabrost 1. stopnje jih je 11 dvakrat dobilo enako medaljo, en človek, in sicer pilot Štefan Hozjan, pa celo trikrat. 44 En človek od 19 je srebrni zaslužni križ s krono na vojnem traku dobil dvakrat. 45 Trije nagrajeni častniki iz Prekmurja so bronasto vojaško zasluž- no medaljo na traku vojaškega zaslužnega križca dobili dvakrat. 46 Eden od sedmih častnikov je bronasto vojaško zaslužno meda- ljo na traku vojaškega zaslužnega križca dobil dvakrat. 47 Sedem ranjencev je ranjeniško medaljo dobilo dvakrat, dva vo- jaka pa celo trikrat. Vojaška zgodovina | 15 Attila Kovács Prekmurski častniki so dobili bistveno več vo- obletnici svojega prihoda na oblast.53 V »veliki vojni« jaških zaslužnih medalj oziroma odlikovanj Signum so med Prekmurci podelili najmanj 115 zaslužnih kri- Laudis kot prej omenjenih vojaških zaslužnih križcev, žev različnih stopenj. Na podlagi raziskav je najmanj in sicer 28 medalj z napisom Signum Laudis. Na podla- 76 Prekmurcev dobilo železni zaslužni križ, med nji- gi seznama je 18 častnikov dobilo bronasto zaslužno mi je bilo podeljenih 63 železnih zaslužnih križev na medaljo na traku vojaškega zaslužnega križca, trije med vojnem traku in 14 železnih zaslužnih križev s krono njimi pa so si jo lahko nadeli dvakrat. Po poročanju ča- na vojnem traku. Srebrni zaslužni križ na vojnem tra- sopisa Muraszombat és Vidéke si je rezervni poročnik ku je dobilo devet vojakov iz Prekmurja, srebrni za- Štefan (István) Malačič, v civilu sicer uslužbenec Polje- služni križ s krono na vojnem traku 19 Prekmurcev in delske banke (Mezőgazdasági Bank) v Murski Soboti, János (Janez) Tivadar iz Dolnje Lendave ga je dobil za svoja junaška dejanja na ruski fronti prislužil več dvakrat. Zlati zaslužni križ na vojnem traku oziroma odlikovanj, med njimi tudi bronasto zaslužno medaljo zlati zaslužni križ s krono na vojnem traku je dobilo na traku vojaškega zaslužnega križca.48 Med tremi čast- deset Prekmurcev. Časopis Novine je o podelitvi zla- niki, ki so jim omenjeno medaljo na prsi pripeli dvakrat, tega zaslužnega križa poročal tako: »Raščan Štefan z je bil tudi János (Janez) Kovács iz Dolnje Lendave, saj Male Polone je dobo vitežki zlati križ i kaprolsko sar- se je kot rezervni topniški častnik izkazal v bojih.49 Se- žo zato ka je med nevarnostjo lastnoga življena ogled- dem častnikov je dobilo bronasto zaslužno medaljo na no i našemi vojaškomi poveljništvi naznano postojan- traku vojaškega zaslužnega križca z meči, edini med ke ruske. Bog daj vogrskoj domovini vnogo takšnih njimi, ki je dobil kar dve medalji z meči, pa je bil Endre hrabrih slovenskih dečkov!«54 (Andrej) Saáry iz Murske Sobote, poročnik v rezervi v Zadnji habsburški cesar Karel I. je kot ogrski 83. cesarsko-kraljevem pehotnem polku.50 kralj Karel I. kmalu po prevzemu vladarske funkcije Vojaške medalje so se podeljevale tudi duhov- konec leta 1916 zasnoval spominsko medaljo Karlov nikom ali vojnim kuratom, ki so se izkazali pri svojem četni križec,55 avgusta 1917 pa še ranjeniško medaljo.56 delovanju v bojih. Zanje je že leta 1801 cesar Franc II. ustanovil odlikovanje duhovniški zaslužni križec.51 Med prvo svetovno vojno so jo dobili najmanj trije 48 Kitüntetés, MéV 42/1916, str. 3–4. 49 Kitüntetés, AH 45/1916, str. 3. duhovniki iz Prekmurja. Duhovnika Jožef Krantz in 50 Kitüntetés, MéV 48/1917, str. 3. 51 Zaslužni križ za duhovnike, ustanovljen 23. novembra 1801, se Anton Mintsek sta dobila zaslužni križ za duhovnike je duhovnikom lahko podeljeval kot zlati ali srebrni zaslužni križ. 2. stopnje na rdeče-belem traku, duhovnik Jožef Ra- Cesar oziroma kralj Franc Jožef je 9. maja 1911 zlati zaslužni križ preimenoval v zaslužni križ 1. stopnje za duhovnike, srebrni gašič pa zaslužni križ za duhovnike 2. stopnje na rde- zaslužni križ pa v zaslužni križ 2. stopnje za duhovnike. če-belem traku z meči. Časopis za madžarske Sloven- 52 Odlikovánje, Novine 6/1915, str. 3. 53 Vojaški zaslužni križ je najprej imel štiri stopnje, in sicer zlati križ, ce Novine je 7. februarja 1915 poročal o tem, da je du- zlati križ s krono, srebrni križ ter srebrni križ s krono, 1. aprila hovnik Anton Mintsek dobil duhovniški križec 2. 1916 pa so uvedli oziroma ustanovili še železni križ in železni križ s krono. Med prvo svetovno vojno so v nasprotju z mirno- stopnje: »Mintsek Anton, vojaški dühovnik, ki je zle- dobnim časom, ko so jih podeljevali na rdečem traku, zaslužne ženjá z Sobote, je dobo dühovniški zaslüžni križ 2. ra- križe podeljevali na vojnem traku. »Lahko bi rekli, da so zaslužne križce dobili vsi tisti, katerih zasluge niso zadoščale za red Fran- zreda na belo rdečem tráki od apoštolskoga krála za- ca Jožefa, ki je bil po stopnji najnižji avstrijski red.« Car, Sloven- ci – junaki avstrijskih armad, str. 290. volo svojega junáštva, ka je med nevarnostjov svojega 54 Odlikovanje ednoga našega slovenskoga dečka, Novine 1/1915, žitka oskblávao mirajoče vojáke, kda so njemi rusi i str. 5. 55 Karlov četni križ so dobili vojaki, ki so na bojišču prebili najmanj levo roko prestrelili.«52 12 tednov ali so sodelovali v najmanj eni bitki. Odlikovanje se je Zaslužni križ kot odlikovanje za civilne zaslu- podeljevalo pripadnikom vseh rodov vojske. 56 Ranjeniško medaljo so prvič podelili šele leta 1918. Število črtic ge je ustanovil cesar Franc Jožef leta 1849 ob prvi oziroma podelitev je pomenilo število v vojni dobljenih ran. 16 | Vojaška zgodovina »Odlikovani so z svetinjov junaštva«: Prekmurci in vojaška odlikovanja med prvo svetovno vojno Slika 2 PREKMURSKI VOJAKI IN »SVETINJE ZA Karlov četni križec so dobili HRABROSTNE« vojaki, ki so na bojišču prebili najmanj 12 tednov. Za konec sem pustil medalje za hrabrost ali svetinje, Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. kot so jih imenovali v prekmurščini. Medaljo za hra- brost je leta 1789 ustanovil cesar oziroma kralj Jožef II. Najprej sta za hrabrost obstajali le zlata in srebrna medalja. Leta 1848 so ustanovili še tako imenovano malo srebrno medaljo. Za vse tri naštete medalje za hrabrost, in sicer zlato in srebrno medaljo za hrabrost 1. ter 2. stopnje, so dobitniki dobivali mesečne denar- ne prejemke oziroma doklade. Po prvih velikih bitkah v prvi svetovni vojni 14. februarja 1915 so uvedli še bronasto medaljo za hrabrost, za katero pa dobitniki Za odlikovanje Karlov četni križec, ki je bil v obliki kri- oziroma nosilci medalj niso dobivali denarnih pre- ža in je imel na zadnji strani majhno cesarsko in kralje- jemkov.58 vo krono, pod njima pa monogram C (Carolus), je na Na podlagi popisa so si Prekmurci priborili podlagi pregledanih virov imelo »pravico nošenja« največ bronastih medalj za hrabrost, in sicer 1107. Šte- najmanj 472 vojaških oseb. Ranjeniško medaljo je do- vilni vojaki so si bronasto medaljo prislužili večkrat. bilo najmanj 108 Prekmurcev, nekateri tudi večkrat, na Gostilničar Károly (Karel) Pojbič iz (Dolnje) Lendave primer posestnik Antal (Anton) Litrop iz Dolnje Len- je bil na primer z omenjeno medaljo odlikovan celo dave, ki je kot narednik služil pri 1. poljskem topni- trikrat. Pojbič je kot 50-odstotni invalid ob koncu voj- škem polku in bil trikrat ranjen, zato je medaljo dobil ne dobil tudi ranjeniško medaljo.59 Podobno kot Poj- trikrat oziroma je imela medalja tri črte.57 bič sta si bronasto medaljo za hrabrost trikrat pribori- Omenil bi še dve medalji, in sicer spominski la vojaka 83. cesarsko-kraljevega pehotnega polka Ka- križec za mobilizacijo 1912–1913 ter oznako za vojaško rel Ficko iz Kančevec in Karel Flisar iz Veščice. službo 3. stopnje za moštvo (šest let). Zaradi bal- Po številu podeljenih medalj med prek- kanskih vojn v letih 1912 in 1913 je Avstro-Ogrska iz- murskimi vojaki je bronasti medalji za hrabrost sledi- vedla mobilizacijo svoje vojske. Po podpisu miru v la srebrna medalja za hrabrost 2. stopnje ali mala sre- Bukarešti leta 1913 je cesar Franc Jožef I. ustanovil brna medalja. Prekmurcem je bilo podeljenih najmanj odlikovanje za tiste vojake, ki so bili mobilizirani in 480 malih srebrnih medalj, 38 Prekmurcev pa si jo je najmanj štiri tedne v redni vojaški službi. Vseh 14 prislužilo celo dvakrat. Med njimi je bil tudi Jožef Bu- Prek murcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so dobi- kovec s Kobilja, po poklicu poljedelec, ki je služil pri li omenjeno spominsko medaljo, se je pozneje udele- 41. težkem topniškem polku in se bojeval na ruskem žilo tudi bojev v prvi svetovni vojni. To velja tudi za bojišču ter soški fronti. Poleg dveh malih srebrnih oznako oziroma križ za dolgoletno (šest let) službo- medalj je dobil še veliki srebrni medalji in bronasto vanje, saj je vseh 17 vojakov, ki so si lahko pripeli ome- njeno medaljo, zaradi prve svetovne vojne v vojaških enotah avstro-ogrske vojske služilo najmanj šest let. 57 De Sgardelli, A Délvidék hadtörténete, str. 254. 58 Podrobno o medaljah za hrabrost v habsburški vojski v sloven- skem jeziku glej: Car, Slovenci – junaki avstrijskih armad, str. 114–164. Švajncer, Medalja za hrabrost v 1. svetovni vojni, str. 58–73. Šimac, Pankrac Cilenšek (1892–1981), str. 143–153. 59 De Sgardelli, A Délvidék hadtörténete, str. 331. Vojaška zgodovina | 17 Attila Kovács PREKMURCI, ODLIKOVANI Z »ZLATO SVETINJO« Kar je za častnike pomenil vojaški red Marije Terezije, je bila za vojake in podčastnike zlata medalja za hra- brost ali po prekmursko zlata svetinja. Zlata medalja za hrabrost je bila najbolj cenjena in priljubljena me- dalja v habsburški vojski, podeljevali pa so jo le za res izjemna junaška dejanja. Na to kaže tudi dejstvo, da je bilo v štirih letih prve svetovne vojne v avstro-ogrski vojski podeljenih približno 4800 zlatih medalj za hra- brost.62 Najžlahtnejšo medaljo za hrabrost naj bi dobi- li trije Prekmurci. Pilot Štefan Hozjan (Huzjan), ki se je rodil v Brezovici pri Veliki Polani, in Ludvik Kučan iz Križevcev na Goričkem, ki je služil v 18. madžar- Slika 3 skem kraljevem (honvéd) pehotnem polku, sta doka- Večkrat odlikovani vodnik telegrafskih enot zano dobila zlato medaljo za hrabrost. Zlato medaljo Jožef Toplak iz Dolnje Lendave na uniformi nosi vseh šest svojih medalj, ki so naj bi po podatkih v knjigi o zgodovini 83. cesarsko- razporejene po predpisu na levi strani prsi. kraljevega pehotnega polka dobil še Zoltán Šiftar iz Vir: Pomurski muzej Murska Sobota. Puževcev, ki je kot podčastnik služil v 83. cesarsko- kraljevem pehotnem polku. Monografija polka, ki je medaljo za hrabrost, Karlov četni križec, ker pa je bil izšla leta 1934, Šiftarja poimensko navaja med dobi- dvakrat ranjen, je bil dvakrat odlikovan še z ranjeni- tniki zlate medalje za hrabrost.63 Prav tako njegovo ško medaljo.60 ime kot dobitnika zlate medalje za hrabrost najdemo Srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje, bolj v matični knjigi 83. cesarsko-kraljevega pehotnega znano kot velika srebrna medalja, so podelili najmanj polka.64 Prejema zlate medalje raziskave v vojaških ar- 136 Prekmurcem, med njimi jih je 11 to medaljo dobi- hivih v Budimpešti in na Dunaju ter pregled vojaških lo dvakrat, pilot Štefan Hozjan pa celo trikrat. Med 11 uradnih listov niso potrdili. Prekmurci, ki so si to medaljo lahko pripeli dvakrat, je »Zlato svetinjo« oziroma zlato medaljo za bil tudi Franc Rogač iz Nuskove na Goričkem. Rogač hrabrost sta dokazano dobila dva Prekmurca. Kot je bil ob dveh velikih srebrnih medaljah odlikovan še z prvi je zlato medaljo dobil v Brezovici v bližini Dolnje malima srebrnima medaljama in bronasto medaljo za Lendave leta 1894 rojeni Štefan (István) Hozjan (tudi hrabrost, prislužil pa si je še železni zaslužni križec na Huzjan, Huzian ali Hozián). Družina Hozjan se je po- vojnem traku. Vpogled v vojaški dosje Jožefa Toplaka zneje preselila v Dolnjo Lendavo, kjer se je mladi Šte- iz Dolnje Lendave nam pokaže, za katera junaška de- fan izučil za ključavničarja. Leta 1913 je šel služit vo- janja so vojaki lahko dobili veliko srebrno medaljo za hrabrost: »Med napadom v gorovju Tonale dne 13., 60 Prav tam, str. 61. 14., in 15. junija 1918 je v kljub močnemu sovražnemu 61 HM HIM HL, VII. 243. I. VH, Kitüntetési javaslatok. 77029/le- topovskemu in minskemu ognju uspel spostaviti in génységi (Másolat, 44567/1942) – Toplak Josef. 62 Steiner, Heldenwerk 1914–1918, predgovor. obdržati telegrafsko zvezo, in samo njegovi zgledni 63 Doromby, A volt cs. és kir. 83-as és 106-os gyalogezredek osebni hrabrosti gre zahvala, da se je zveza s prvo boj- története, str. 191. 64 HM HIM HL, VII. 243. I. VH Kitüntetési javaslatok. Cs. és kir. 83. no linijo obdržala.«61 gyal. ezr. segédkönyv (1. Ikt. d.). 18 | Vojaška zgodovina K, un ) i l f j nrtrunnean Filegerkompagnlie 18. |y Zu Nr. be— 609132 gelohnungsantrag izay 1 Charge Vor- und Zuname Standeskorper Diensteseinteilung Personaldaten kodi dili Kemaa,zaoJN L Erntinmaj POZ | | prati 4 obut Itanncsjjimaši kibii o5/ de | vjZerdj UM ZU zve | kamwjjojapuhtad, Zut ati Ja | | (4 Zani! Zurtrm87] AnlaB Wu tueicu Kanivj apjančidi odete droni | (Waffentat, Dienst- | ,9,, fEdam uim: 20971faca podigeli 6| leistung usw.) bei Angabe von Ort und INčaANJMAAA VED Pre Fahrado. vrisSmoličamd d Zeit | x emi"Agp: otbovenec did,prengro oa bio Mij VODIN Uerdbnori Fedelti te27 vdovrormedlring etc Čipupreti atijafangree ubi agUE. a . Seit wann im Felde 4/2. 19/4 vodna bili futabjv,bid. Pr (sou — bis) — Verwundet, gefallen, vermiBt oder kriegs- ( | meroma, vgani ČRm,o5gi 318. gefangen Etwaunerledigter Antrag og Besitzt bereits inlin- o oa je d isehe Friedensund VZ. ši mm. Ina ZE Kricgodekorationen vlil ZEM NAME Antrag des Verfassers Lelan« /, - PE a Datum und Unter sehrift des Verfassers | JO 4 KegagMb, E [ Hu | | Stabsoflizicr diGe v.Zn — je (Hd. 9 Brigadiers (di lah. ea Pain A DivisioniiZrs am ist a : m Ma ei Je.Eps.kdo)ŠRes Hr davanja , / Korps- | GžVo Kommandanten Felčpost 511 K ; o a g Ime 4, 191 V Moe nn, Paiis.Peldpostamt 55, a Armee- 16/ Kommandanten npK.u.k.5.A. K. Gstbabti. 6tipoČim(m 4d2Xolli.sLi Fiir | eventuelle Be-' € Kommandant der k. u. kS. ETI Res.Nr. 1/501. merkungen und An- Einverstanden. 17 triige sonstiger Kommandanten und Dienststellen Wien... am6./10, 1916, Slika 4 Predlog za zlato medaljo za hrabrost za Štefana Hozjana. Standardna oznaka za zlato medaljo je krog s piko v sredini. Vir: ÖSTA/KA, Belohnungsakten, št. 609132. Vojaška zgodovina | 19 E 5 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeggggggggggggggggggggguuuuuuuuuuuuuuuuuuuuutttttttttttttttttttttaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaccccccccccccccccccccchhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhtttttttttttttttttttttuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuunnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnggggggggggggggggggggg uuuuuuuuuuuuuuuuuuuuunnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnddddddddddddddddddddd AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnntttttttttttttttttttttrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrraaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaggggggggggggggggggggg dddddddddddddddddddddeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeesssssssssssssssssssss Attila Kovács jaški rok najprej v Aspern, nato pa v Dunajsko Novo kem leta 1890 rojeni Ludvik (Lajoš) Kučan, ki je služil mesto (Wiener Neustadt), kjer so ga poslali na šola- v 18. madžarskem kraljevem (honvéd) pehotnem pol- nje za pilota, kar je uspešno končal 20. oktobra 1914. ku na ruskem bojišču. Prvo odlikovanje, in sicer srebr- Po šolanju so ga kot vojnega pilota poslali na rusko no medaljo za hrabrost 2. stopnje ali malo srebrno bojišče. Najprej je opravljal izvidniške polete, pozneje medaljo, si je priboril že 26. novembra 1914. Nato je bil pa je že sodeloval v zračnih bitkah. Prvo letalsko zma- še dvakrat odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 1. go je junija 1915 dosegel proti ruskemu letalu.65 Sredi stopnje in enkrat z bronasto medaljo za hrabrost. Za leta 1916 so ga premestili na soško fronto, kjer se je 28. hrabro in junaško držo proti sovražnikom med veliko julija v zračni bitki uspešno bojeval s številčno moč- rusko ofenzivo poleti leta 1916, imenovano tudi Brusi- nejšimi italijanskimi letali. »28. julija 1916 se je s lova ofenziva, si je Ludvik Kučan prislužil zlato meda- Fokkerjem boril proti dvema Voisinoma in dvema ljo za hrabrost. O tem je poročal tudi časopis Mu- spremljevalnima letaloma. Kljub silovitemu streljanju raszombat és Vidéke: »Poročali smo že o odlikovanjih s strojnimi puškami iz obeh spremljevalnih letal je na- Ludvik Kučana iz Križevec, ki jih je dobil za svojo padel Voisina, se mu približal na 20 m in se vdal šele hrabro držo pred sovražnikom. Junaški vojak je v takrat, ko je videl, da je letalo zadeto z dvema strelo- času vojne od navadnega vojaka prilezel do podča- ma. Nato se je spustil na 400 m in kljub temu, da je bil stnika in je že do zdaj dobil vsa odlikovanja, ki jih lah- tudi sam ranjen, letalo pripeljal na letališče in gladko ko dobijo navadni vojaki. Sedaj pa je bil odlikovan tudi pristal,« je zapisal Hozjanov nadrejeni v predlogu za z zlato medaljo za hrabrost. Hrabri podčastnik je tre- zlato medaljo. Predlog je na koncu potrdil lev s soške nutno v vojnem ujetništvu, zato je njegova zlata me- fronte Boroević.66 dalja prispela na križevsko vaško upravo. Skupaj z Štefan Hozjan je že leta 1916 dobil zlato meda- njim je padel v ujetništvo tudi mlajši brat, oče pa je ljo za hrabrost za prej opisano junaško dejanje. O tem prav tako v vojaški službi.«69 je poročal tednik Alsólendvai Hiradó, časopis pa je ob- Ludvik Kučan je bil ob odhodu na bojišče že vestil Hozjan: »… Kajti, kot nas je obvestil on sam, so poročen, otrok pa ni imel. Kmalu po vrnitvi iz vojne je mu v soboto na prsi pripeli zlato medaljo za hrabrost, zaradi izčrpanosti verjetno zaradi španske gripe umrl ki si jo je zaslužil še na ruskem bojišču s svojim juna- brez potomcev. O zadnji poti Ludvika Kučana najde- škim dejanjem, ko je v enem od zračnih bojev onespo- mo zapis v spominih vojaka Petra Kutoša, ki jih je za- sobil dve nasprotnikovi letali. V tem boju se je tudi pisal njegov vnuk Geza Bačič: »Brata Kučan, soborca sam hudo poškodoval in vse do danes ni ozdravel. in najboljša prijatelja mojega starega očeta, sta spre- Dolgo so ga negovali v rezervni bolnišnici Nagyka- mljala 18. m. k. polk do konca vojne in se nato vrnila nizsi, vendar že nekaj tednov leži v eni od budimpe- domov v Križevce. Ludvik je bil ob vrnitvi že hudo iz- štanskih vojnih bolnišnic. Tam so mu v soboto na lepi črpan in bolan ter je 19. novembra 1918 za vedno zas- slovesnosti podelili zlato medaljo. Hoziánova bole- pal. Star je bil 23 let. Čeprav je bila prva svetovna voj- zen je sicer – na žalost še vedno – v takem stadiju, da na že končana, in to 11. novembra 1918 ob 11.00, so še nekaj mesecev ne bo mogel hoditi brez bergel.«67 Kučana položili k večnemu počitku na križevskem Zaradi hude poškodbe Štefan Hozjan do kon- pokopališču z vsemi vojaškimi častmi. Častnemu ca vojne ni več sodeloval na bojnih misijah. Vojno je preživel in se vrnil v Dolnjo Lendavo, nato pa se je leta 65 Mataj, Drzneje od ptic, str. 32. 1929 izselil v ZDA.68 66 ÖSTA/KA, Belohnungsakten (BA), št. 609132. Drugi iz Prekmurja, ki je dokazano dobil »zla- 67 Hozián István ujabb kitüntetése, AH 47/1916, str. 3. 68 Mataj, Drzneje od ptic, str. 84. to svetinjo« za hrabrost, je bil v Križevcih na Gorič- 69 Kitüntetés, MéV, 20/1917, str. 3. 20 | Vojaška zgodovina »Odlikovani so z svetinjov junaštva«: Prekmurci in vojaška odlikovanja med prvo svetovno vojno vodu, sestavljenemu iz odpuščenih vojakov, ki so bili VIRI IN LITERATURA vsi oblečeni v brezhibne avstro-ogrske vojaške uni- Arhivski viri forme, je poveljeval vodnik (szakaszvezető) Bela Beer HM HIM HL – Honvédelmi Minisztérium, Hadtörténelmi Intézet iz Križevcev, ki je bil vojak 83. c.-k. pehotnega polka in és Múzeum, Hadtörténelmi Levéltár, Budimpešta: HM HIM HL, VII. 243. I. VH Kitüntetési javaslatok. Cs. és tudi vojni invalid. Moj oče, Geza, rojen 3. decembra kir. 83. gyal. ezr. segédkönyv (1. Ikt. d.). 1912, mi je pripovedoval, da je častni vod deloval zelo HM HIM HL, VII. 243. I. VH Kitüntetési javaslatok. A kir. strumno in da je kot otrok ob nogah vojakov pobiral 20. honv. gyal. ezr. segédkönyv. HM HIM HL, VII. 243. I. VH, Kitüntetési javaslatok. 77029 tulce nabojev, ki so jih izstrelili pri častni slavi.«70 (Másolat, 44567/1942) legénységi – Toplak Josef. ÖSTA/KA – Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv Wien: ÖSTA/KA, Belohnungsakten (BA), št. 609132. SKLEP Kratek pregled odlikovanj, ki so si jih priborili prek- Periodični tisk murski vojaki oziroma vojaške osebe, rojene v Prek- Kitüntetés a halál után. Alsólendvai Hiradó (AH), XX., št. 38 (1915), 4. murju ali mobilizirane iz prekmurskih naselij, nam Kitüntetés. Alsólendvai Hiradó (AH), XXI., št. 45 (1916), 3. pokaže, da so ti na bojiščih prve svetovne vojne poka- Hozián István ujabb kitüntetése. Alsólendvai Hiradó (AH), XXI., št. 47 (1916), 3. zali izjemno hrabrost in vojaške veščine, za kar so bili Kitüntetett hősök. Alsólendvai Hiradó (AH), XXII., št. 3 (1917), 3. odlikovani tudi z najvišjimi vojaškimi odlikovanji av- Kitüntetett alsólendvai tanító. Alsólendvai Hiradó (AH), XXII., stro-ogrske monarhije. Kljub temu je ob koncu treba št. 34 (1917), 3. Kitüntetés. Muraszombat és Vidéke (MéV), 32, št. 42 (1916), poudariti, da je v številnih primerih predlog ali odli- 3–4. kovanje dokumentiralo izgubo, saj je za junaško deja- Kitüntetés. Muraszombat és Vidéke (MéV), 33, št. 20 (1917), 3. Kitüntetés. Muraszombat és Vidéke (MéV), 33, št. 48 (1917), 3. nje, za katero naj bi bila oseba odlikovana, ta žrtvova- Odlikovanje ednoga našega slovenskoga dečka. Novine, II., la svoje življenje. Tako je bilo tudi pri Ferencu (Fran- št. 1 (1915), 5. cu) Szollárju, pri katerem je bila objava v časopisu o Odlikovánje. Novine, II., št. 6 (1915), 3. Pohválnost 83-ga pešpolka. Novine, II., št. 19 (1915), 3. podeljenem odlikovanju hkrati tudi osmrtnica: »Fe- Odlikovan po smrti. Novine, VI., št. 43 (1917), 4. renc Szollár, mladenič iz Dolgovaških Goric, podča- Literatura stnik 48. pehotnega polka, se je boril proti muszkám71 Ajtay, Endre. A magyar katona. Budimpešta: Élet Irodalmi és z junaškimi oseminštirideseticami. Sodeloval je v več Nyomda Rt., 1942. bojih in s tem večkrat izkazal svojo viteškost in po- Bačič, Geza. Nezapisani spomini vojaka Petra (z nekaj dodatki zapisovalca). Zbornik soboškega muzeja 24. Prišo je glás. gum. V enem od bojev je padel tudi sam. Rusi so ga Prekmurci v vojni 1914–1918. Zbirka tematskih člankov in skupaj z več tovariši obkolili ter pozvali, naj se preda. razprav (2017), 57–76. Bodrogi, Péter, Molnár, József, in Zeidler, Sándor. Nagy magyar Szollár je odgovoril, da živ ne. Nato ga je smrtno za- kitüntetéskönyv. A magyar állam rendjelei és kitüntetései dela krogla. Vse to se je zgodilo pred meseci. Szollar- a Szent György-rendtől a Nagy Imre-érdemrendig. jeva mama je pred kratkim prejela zapečateno pismo Budimpešta: Rubicon-könyvek, 2005. Car, Pavel. Slovenci – junaki avstrijskih armad in njihova od sinovega polka, v katerem je bila medalja za hra- odlikovanja. Ljubljana: Signum Laudis, 2017. brost 1. stopnje. Z medaljo je kralj junaškega podča- Csuka, Zoltán. Visszatért Délvidék. Budimpešta: Halász Irodalmi és Könyvkiadó Vállalat, 1941. stnika odlikoval po smrti.«72 De Sgardelli, Caesar. A Délvidék hadtörténete. Budimpešta: A Hadtörténeti Kiadványok Kiadóhivatala, 1941. 70 Bačič, Nezapisani spomini vojaka Petra, str. 71. 71 Moskal (madžarsko Muszka) je stari slabšalni izraz za Rusa. 72 Kitüntetés a halál után, AH 38/1915, str. 4. Vojaška zgodovina | 21 Attila Kovács Doromby, József, vitéz. A volt cs. és kir. 83-as és 106-os Popis prebivalstva gyalogezredek története és emlékkönyve. Budimpešta: Az 1910. évi népszámlálása, első rész. Budimpešta: Magyar Kir. Hollósy János, 1934. Központi Statisztikai Hivatal, 1912. Gyimesy, Jenő Balázs. Délvidéki emlékkönyv. Újvidék: Hungária nyomda, 1942. Kertész, Imre, in De Sgardelli, Caesar. A frontharcos eszme szolgálatában. Budimpešta: Magyar Front Kiadás, 1942. Kovács, Attila, Odlikovanci. Prišo je glás, Prekmurci v vojni 1914–1918. Murska Sobota: Pomurski muzej Murska Sobota, 2018. Kovács, Attila. Első világháborús katonai kitüntetettek az Alsólendvai Hiradó tükrében. V: Albert Halász (ur.). Az Alsó-Lendvai Hiradó megjelenésének 130. évfordulója. Lendava: Knjižnica – Kulturni center Lendava – Lendvai Könyvtár és Kulturális Központ, 2020, 82–98. Krenn, Mark, Prekmurski vojaki v strukturah avstro-ogrske vojske 1914–1918. Zbornik soboškega muzeja 24. Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918 (2017), 9–56. Makai, Ágnes, in Héri, Vera. Kitüntetések. Budimpešta: Zrínyi Kiadó, 1990. Mataj, Janez. Drzneje od ptic. Štefan Hozjan, cesarsko-kraljevi pilot 1915–1918. Velika Polana: Občina Velika Polana, 2000. Měřička, Václav. Orden und Ehrenzeichen der Österreichisch- Ungarischen Monarchie. Dunaj in München: Verlag Anton Schroll&Co, 1974. Steiner, Jörg C. Orden und Ehrenzeichen der österreichisch- ungarischen Monarchie. Dunaj: Edition S&H, 1991. Steiner, Jörg C. Die Militär-Dienstzeichnen 1849–1989. Dunaj: Edition S&H, 1993. Steiner, Jörg C. Heldenwerk 1914–1918. Die Träger der Goldenen Tapferkeitsmedaille in der k. u. k. Armee 1914–1918. Dunaj, Frankfurt, Znaim: Institut für Auszeichnungswesen und Uniformkunde, 2010. Stolzer, Johann, in Steeb, Christian. Österreich Orden vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Gradec: Akademische Druck und Verlagsanstalt, 1996. Šimac, Miha, Iz zlate knjige slovenskih junakov: Anton Polajnar (1890–1944) – pripadnik 97. pehotnega polka. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, 34, št. 1 (2011), 119–130. Šimac, Miha. Pankrac Cilenšek (1892–1981), med prvimi prejemniki zlate medalje za hrabrost za častnike. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, 37, št. 1 (2014), 143–153. Šövegeš Lipovšek, Gordana. Padli in pogrešani. Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918. Murska Sobota: Pomurski muzej Murska Sobota, 2016. Švajncer, Janez J. Odlikovanja in znaki na Slovenskem. Maribor: Pokrajinski muzej Maribor, 1978. Švajncer, Janez J. Medalja za hrabrost v 1. svetovni vojni. Vojnozgodovinski zbornik, št. 6 (2001), 58–73. 22 | Vojaška zgodovina Attila Kovács »They are decorated with medals for heroism«: The people of Prekmurje and military decorations during WWI ABSTRACT According to Vienna and Budapest military archives, newspapers published in Prekmurje dur- ing WWI, Hungarian books published during WWII, and field work, 1691 soldiers, noncommis- sioned officers and officers from Prekmurje, or people who were born there or were conscript- ed from Prekmurje, received military decorations. This is the minimum number of decoration holders who have been personally identified, but the total number is higher. The data is particu- larly lacking for the (Dolnja) Lendava region, and archives of military units that had their con- script region in Dolnja Lendava are scarce. Soldiers, non-commissioned officers and officers from Prekmurje who fought in WWI were awarded 25 different decorations. According to the register, the people of Prekmurje were most commonly awarded the Bronze Bravery Medal, namely 1107 times. The second most awarded decoration to soldiers from Prekmurje was the Silver Bravery Medal 2nd Class or Small Silver Medal. In total, the people of Prekmurje received at least 480 Small Silver Medals, with 38 individuals receiving it twice. The Karl Troop Cross, instituted in December 1916 by the last Habsburg Emperor, Charles I, as King Charles IV of Hungary, was awarded to soldiers who spent at least 12 weeks on the battlefield. In Prekmurje, at least 472 military personnel had the right to bear the Karl Troop Cross. The Silver Bravery Medal 1st Class, better known as the Big Silver Medal, was awarded to at least 136 individuals from Prekmurje, with 11 of them receiving it twice, and pilot Štefan Hoz- jan receiving it three times. The Wound Medal, instituted in 1917 and first awarded in 1918, was given to soldiers who were wounded during the war or became disabled due to their injuries. It was awarded to at least 108 soldiers from Prekmurje, with some of them receiving it more than once. The Gold Bravery Medal was the most prized decoration, and the favourite among sol- diers and non-commissioned officers in the Habsburg military. It was only awarded for truly he- roic acts, which is further demonstrated by the fact that in the first four years of WWI, Austro- Hungarian troops received only about 4800 Gold Bravery Medals. Vojaška zgodovina | 23 Attila Kovács Records show that this most noble bravery medal was bestowed upon two individuals from Prekmurje. The first was Štefan (István) Hozjan (also Huzjan or Huzian), born in Brezovi- ca near Dolnja Lendava in 1894. In 1913, he went to serve in Aspern, then in Wiener Neustadt, where he was sent to pilot school, which he successfully completed on 20 October 1914. After graduating, he was sent to the Russian battlefield as a war pilot. At first, he flew reconnaissance sorties, then he began participating in air combat. His first aerial victory, against a Russian plane, took place in June 1915. In mid-1916, he was transferred to the Isonzo Front, where he success- fully fought in air-to-air combat on 28 July against Italian aircraft which outnumbered him. This victory earned him the Gold Bravery Medal. The other Prekmurje native on record to have received the Gold Bravery Medal is Lud- vik (Lajoš) Kučan, born in Križevci in the Goričko region in 1890. He served in the 18th Royal Hungarian (Honvéd) Infantry Regiment on the Russian battlefield. He won his first decoration, a Silver Bravery Medal 2nd Class (or Small Silver Medal), on 26 November 1914. Then, he re- ceived two Silver Bravery Medals 1st Class and one Bronze Bravery Medal. For his courageous and heroic posture against the enemy during the great Russian offensive of summer 1916, also known as the Brusilov Offensive, Ludvik Kučan earned himself the Gold Bravery Medal. In many cases, recommendations for decorations and the decorations themselves doc- umented a loss of human life, because the heroic act for which the person was decorated was a symbol of their sacrifice. 24 | Vojaška zgodovina