Poštnina plačana v gotovini P R I MO R S K A Leto UL — Štev. 12. Ajdovščina, 22. marca 1947 Uresničitev petletke je ustvaritev gospodarske moči in neodvisnosti naše države Cena 4 jugolire — 8 metrolir. Šovinist in vojni hujskač Te d ' je gorlski nadškof Margotti objavil nekako »poslovilno« »pastirsko pismo«, v katerem je vse polno strupenih obrekovanj proti Slovencem in razmeram v Jugoslaviji sploh. Verjetno je gospod škof pozabil na klavrno usodo lanskoletnega »pastirskega Pisma«, drugače bi verjetno ne izrabil ravnokar sklenjene mirovne pogodbe 2 Italijo za to, da bi še posebej govoril o razmerah v tistem delu Primorske, ki bo pripadel Jugoslaviji. Ha »pastirsko pismo« končno ne bi bilo treba odgovora, dovolj je, da vemo za njegovega avtorja, katerega zgodovina je Slovencem na Primorskem tako dobro znana, toda ker se že škof Margotti v njem na tako izzivalen način — za Slovence žaljiv način »poslavlja«, bomo tudi mi povedali, kako ga razumemo. Toda gospod škof naj ve, da bi ga Slovenci tudi sicer, šeprav bi se ne oglasil, ne pozabili, preveč je njegovo ime zvezano z njihovo uporno borbo proti fašizmu, katerega velik pobornik je bil Margotti. Goriški nadškof govori v pastirskem pismu s posebnim poudarkom Predvsem o dveh stvareh: na eni sirar ni pomiluje in objokuje begunce, kateri so morali zato, »da si poiščejo Varnost in srečno življenje zapustiti vodno zemljo« (sigurno misli na fašistične razbojnike, ki so pobegnili iz cone »B« in drugod in dobili zaščito v coni »A«), na drugi strani pa ugotavlja, da s sklenjenim mirom in koncem vojne sploh ni tako kot je pričakoval sam. Oglejmo si najprej prvo stvar: škof Margotti skuša v »pismu« ustvariti videz, kot da veliko število zapušča svoje domove v »strahu pred prihodom Jugoslavije«. V ta namen govori o nesigurnosti, namiguje na strahovlado in pomiluje »nesrečne ljudi«, ki »zapuščajo domove«. To govorjenje noložila orožje in tako prenehala obstajati. Uničevanje vojne industrijske zmogljivosti je potemtakem odločilnega pomena za demilitarizacijo Nemčije, ker bi bila s tem Nemčiji odvzeta možnost, da bi se ponovno dvignila kot napadalna sila. Težišče nemške vojne industrije je v zapadni Nemčiji, predvsem v porurskem industrijskem področju. Zaradi tega je jasno, da predstavlja demilitarizacija zapadne Nemčije odločilen moment za demilitarizacijo celotne Nemčije. Toda gigantske tovarne, ki so bile ustanovljene predvsem v napadalne namene, kot so to Goringove, Kruppove tovarne, IG Farbenindustrie in druge, ki so bile podlaga trustov, kartelov in drugih industrijskih monopolov, so ostale nedotaknjene v zapadni Nemčiji ali pa bodo samo delno izločene, kar pa obsega pogoj za hitro obnovo njihove prejšnje vojaške moči in pomena. To, kar se dogaja sedaj v zapadnih conah, ko se podjetja združujejo, prav isto se je dogajalo v Nemčiji pod nacističnim režimom, ko so se ta podjetja združevala v monopolistična in olajšala Hitlerjev napad. Ohranitev teh monopolov pa pomeni grožnjo za bodočnost. Jasno je, da se likvidacija vojne industrije in industrijske zmogljivosti v zapadnih conah Nemčije še ni pričela, razen posameznih ukrepov, ki pa so dejansko brez vpliva. Tako je po uradnih podatkih britanskega poveljstva z dne 1. januarja 1947 doslej likvidiranih samo 7% tovarn za proizvodnjo tankov, letal, topov in drugih vojnih tovarn v britanski coni, ki so bile zgrajene predvsem za proizvodnjo orožja. Sklicevanje na neko >nevtraliza-ciijo« vojnih tovarn, kakor je to opaziti v poročilih britanskih, ameriških in francoskih vojaških oblasti, ne more služiti kot opravičilo, da vojne tovarne obstojajo še sedaj kot vojne tovarne. Organom kontrolnega sveta so bili predloženi do 1. januarja 1946 v razpra- V Borovljah je bila te dni mladinska konferenca, katere se je udeležilo veliko število delegatov mladine iz Slovenske Koroške. Mladinci so na konferenci v svojih referatih obrazložili delo mladine boroveljskega okrožja, kakor tudi uspehe, ki so jih dosegli od zadnje konference do danes Organizacijski tajnik Franc Primožič je na kratko opisal položaj, v katerem so danes Slovenci na Koroškem. Ko je obrazložil zahteve, podane v jugoslovanski spomenici, je navedel preganjanja in nasilje, ki ga avstrijske in britanske okupacijske oblasti izvajajo nad koroškimi Slovenci. Angleški vojaki so, — je nadaljeval Primožič, — »slučajno« ubili Tatjana v Železni Kapli. »Slučajno« sc sedaj zaprli iskava in »slučajno« je bil obtožen od FSS-a. »Slučajno« je angleški tovorni avto pregazil devet Slovencev-antifaši-stov, kar imenujejo prometno nesrečo, čeprav so vsi očividci izjavili; da je bilo to izvršeno namenoma. To smatramo za najpodlejši zločin, ki je bil izvršen po vojni nad koroškimi Slovenci. Avstrijske oblasti na Koroškem — je rekel nadalje Primožič — izvajajo poslanico vojnega zločinca gauleiterja Rainerja. V kolikor ne morejo tega sami storiti, uporabljajo za‘to tujce. Angleške okupacijske oblasti imajo v službi tuje fašiste, tako imenovane begunce, ki so pobegnili iz držav, ki so bile pod nacistično in fa-deset naših tovarišev antifašistov. »Šlu- j šistično okupacijo. Nacisti sodelujejo v čajno« je bil tudi partizanski invalid Fi- I javnem življenju, pričenši od pokrajinske Angleške okupacifske oblasti se bratijo s fašisti v Slovenski Koroški lip Kalinik sedemkrat aretiran, »slučaj- I vlade pa vse do zadnje občine in orožno« je bila pri njem šestkrat hišna pre- * niške postaje. Najbolj zgovoren primer Ravnanje angleških okupacijskih oblasti na Koroškem dokazuje, da so vse prej kakor naklonjene upravičenim zahtevam koroških Slovencev po osvoboditvi izpod avstrijskega jarma in priključitvi k Jugoslaviji. Nasprotno, vedno bolj odkrito nastopajo v zaščito fašističnih in nacističnih elementov. Jugoslovanski narodi so imeli že dovolj prilike občutiti, kako si nekateri reakcionarni angleški krogi na vse načine prizadevajo, da bi, kjer koli mogoče, kratili pravice narodov Jugoslavije. To se je jasno videlo v Julijski krajini in v Trstu in to stremljenje je narekovalo stališče angleške delegacije na mirovni konferenci v Parizu ter na raznih drugih mednarodnih posvetovanjih, kadar koli je šlo za zadeve, ki so posebne važnosti za Jugoslavijo. Le tako se da raztolmačiti, zakaj je šla Anglija molče mimo jasno izražene volje vsega prebivalstva Julijske krajine in' Trsta po priključitvi k Jugoslaviji. Ista igra se ponavlja sedaj tudi glede Slovenske Koroške. Da okupacijske angleške oblasti ne ravnajo na lastno pest, marveč po navodilih londonske vlade, dokazujejo izjave, ki so jih te dni podali v angleški spodnji zbornici uradni predstavniki angleške vlade. Tako je pomočnik angleškega vojnega ministra nedav- no izjavil, da zahteva po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji »ni vredna niti papirja, na katerem je napisana«. V istem smislu se je izjavil 4. marca pomočnik angleškega zunanjega ministra Mayhew, ko je odgovarjal na kritiko poslanca Piaitsa Millsa glede angleške politike na Koroškem. V svojem govoru je pomočnik angleškega zunanjega ministra Mayhew izjavil, dà so podatki, ki jih je predložila jugoslovanska vlada, »netočni« in »protislovni«, češ da je po podatkih, ki jih je zbral angleški predstavnik na Dunaju, v vsej Avstriji komaj 20 do 25 tisoč Slovencev, izmed katerih bi se kvečjemu 5000 izjavilo za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Zato »-angleška vlada nima razloga, da bi podpirala priključitev tega dela Avstrije k Jugoslaviji«. Toda g. Mayhew se ni zadovoljil samo s temi potvorbami, marveč si je dovolil tudi grd napad na voditelje koroških Slovencev, predvsem na predsednika PO OF dr. Franca Petka in dr. Tišlerja, trdeč, da sta se po anšlusu oba poklonila Hitlerju. S tem je hotel zabrisati resnico, da so danes na Koroškem na vodilnih mestih stari nacisti, in postaviti koroške Slovence v isto vrsto z avstrijskimi oboževalci Hitlerja. Niti besedice seveda ni omenil o tem, da so dr. Petka in za to imamo v Borovljah. V ljudski šoli uči verouk Štefka Orlič bivša voditeljica BDM in hitlerjevska učiteljica v vrtcu, sestra vojnega zločinca Orliča iz Železne Kaple. Tega ni potrebno niti komentirati. Danes moramo odločneje kakor kdaj koli nadaljevati borbo proti fašizmu. Ne bomo se oddahnili toliko časa, dokler ne bo zadnji fašistični zločinec odpuščen iz službe, dokler ne bo tudi zadnji fašistični begunec zapustil Slovenske Koroške.« Primožič je na koncu svojega govora pokazal na potrebe nadaljnje borbe za zedinjenje koroških Slovencev z ostalim slovenskim narodom, »Naši borbi,« )* končal Primožič, postavljamo cilj, od katerega ne bomo nikdar odstopili. dr. Tišlerja nacisti takoj internirali in z ostalimi koroškimi Slovenci izpostavili na j krut e j š emu pr eg an j anju. Bilo bi odveč dokazovati neosnova-nost takih trditev predstavnika angleška vlade, vredno pa je zapisati, da podpirajo Angleži na enak način na Koroškem in v Avstriji sploh nacistične elemente, kakor so in še podpirajo v Julijski krajini fašistične elemente v Julijski krajini in v Trstu. Ti angleški krogi prav nič ne upoštevajo, da Avstrija ni izpolnila pogojev moskovske deklaracije in da se je do kraja borila za zmago Hitlerja. Gosp. Mayhew in tisti, ki jih predstavlja, dejansko branijo in zagovarjajo stare avstrijske germanizatorske in imperialistične težnje, ki so v nedavni preteklosti napravile iz Avstrije glavno hitlerjevsko oporišče za napad na Jugoslavijo. Docela tudi pozabljajo, da so se koroški Slovenci od vsega početka borili proti nacističnim napadalcem in da so zavezniki smatrali njihovo borbo za pomemben prispevek k skupnim vojnim naporom zaveznikov, kar lahko — verjetno tudi za g. Mayhewa verodostojno — potrdijo tudi angleške vojne misije, ki so bile od leta 1944. dalje v štabu koroških partizanskih odredov. G. Mayhewu je vse to tudi dobro znano, toda danes mu ne gre v račun, ker mu ni do tega, da bi kooroški Slovenci dosegli svojo pravico, marveč za to, da podpre reakcionarne profašistične avstrijske kroge, povzroči jugoslovanskim narodom novo krivico in prepreči, da bi prišlo v tem delu Evrope do mirnega mednarodnega sožitja. vo seznami o 1556 tovarnah v treh' za-padnih conah, katerih naprave in industrijske priprave je treba izločiti za re-paraci je, ker so v zvezi z vojno-industrij-sko zmogljivostjo. Toda samo v treh tovarnah je bilo to izvedeno v popolni meri, dočim odvzem naprav v ostalih tovarnah še danes ni končan. Letos januarja so obiskale medzavezniške komisije, ki jih jè ustanovil kontrolni svet, da bi ugotovile stopnjo likvidacije vojnih tovarn v vseh conah Nemčije, 30 vojnih tovarn, od katerih se nahaja 9 v sovjetski, po 7 pa v ameriški, britanski in francoski coni. Komisije so ugotovile zadovoljivo stanje v sovjetski okupacijski coni, toda velike pomanjlkljivosti pri odpravljanju vojne industrije v zapadnih conah. Zato ni slučajno sovjetska vlada predlagala Svetu zunanjih ministrov naslednje ukrepe, ki naj jih izvede kontrolni svet. Pohiteti je treba z uničenjem nem škega vojnega materiala in porušenjem vseh vojaških naprav na ozemljai Nemčije. ki so namenjene za vodstvo vojne na suhem, na morju in v zraku. Pri tem je treba določiti, da morajo *biti dela končana do konca leta 1949. Sovjetska vlada ima namreč točne podatke, da na primer družba IG Farbenindustrie, ki spada med jjodietja, ki bi morala biti uničena, obratuje, ter da vrednost delnic te družbe stalno raste na raznih nemških borzah. V družbi deluje še vedno 11 ravnateljev, ki so ostali na službenih mestih kot za časa Hitlerja. Določbe za demilitarizacijo in denacifikaciijo Nemčije se v zapadnih conah ne izvajajo ali pa jKičasi in nezadovoljivo. To se lahko sodi tudi po kritiki nekaterih laburističnih poslancev in sindikalnih organizacij v Angliji sami. Celo minister Hynd, čigar skrl) je, da vodi angleško politiko v angleški okupacijski coni Nemčije in v Avstriji, je dejal: sNl dvoma, da so na nekaterih pomembnih položajih še vedno nacisti.« Na vsak način bosta morali vladi Anglije in Združenih držav Amerike pristopiti k bolj odkritemu delu, kar se tiče uničevanja fašizma in nemške vojne zmogljivosti, če bosta hoteli doprinesti delež k svetovnemu miru. MOSKOVSKA KONFERENCA JE OSVETLILA VPRAŠANJE »RAZSELJENIH OSEB« Fašisti in vojni zložinci v anglo-amerški službi Pri reševanju nemškega vprašanja | znati, da v zapadnih okupacijskih conah sta brez dvoma važna ta dva momenta: j Nemčije še vedno obstojajo nemške vojaške formacije in jjoleg njih še druge nenemške oborožene edinice, ki jih sestavljajo četniki, ustaši, andersovci itd. Angleški zunanji minister je dalje priznal, da angleške vojaške oblasti uporabljajo »razseljene osebe« kot stražarje, toda ti so oboroženi »samo« s puškami. Bevin smatra, da te straže ne ogrožajo nikogar in na ta način hoče Bevin opravičiti sprejemanje fašistov v angleško služim. Prav tako trdi, da mu ni znano, da obstoja kakšen sporazum, zaradi katerega angleški komandanti ne bi smeli sprejemati v službo pripadnike denacifiikacija Nemčije in razorožitev. Samo ako se izpolnita ta dva pogoja, bi pomenilo, da je nemška nevarnost odstranjena in da lahko zavzame med evropskimi narodi Nemčija mesto miroljubne države. V Nemčiji je bilo do sedaj že marsikaj storjeno v prid denaci-fikacije in demilitarizacije, toda na žalost se je to dogodilo v polni meri samo v sovjetski okupacijski coni, medtem ko v zapadnih conah Nemčije vladajo dokaj čudni odnosi. Na zasedanju zunanjih ministrov v Moskvi je gospod Bevin bil prisiljen pri- zavezniških narodov, ki eo se »borili na strani zaveznikov«. Jasno je, da angleški zunanji minister skuša ublažiti resnico in zato govori v tako zmedenih besedah o pripadnikih raznih zavezniških narodov, toda ne pove bistva, da so ti pripadniki zbežali iz Jugoslavije, Poljske in drugih držav samo zato, ker so se borili proti in ne na strani zaveznikov. Danes Angleži nudijo zatočišče in zaščito v svoji coni Nemčije ravno tem ljudem, ki so v resnici izdajalci in vojni zločinci. V angleški in ameriški okupacijski coni se oblasti zelo zanimajo in zelo skrbijo za »razseljene« fašiste. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra je pred kratkim izjavil, da se v ameriški coni Nemčije nahaja 60 odstotkov beguncev in »razseljenih oseb«, ker mislijo, da se z njimi tukaj bolje postopa, kakor pa v drugih državah. Po podatkih generala Marshalla se v ameriški coni Nemčije in Avstrije vzdržuje okrog 600.000 »razseljenih oseb« in beguncev. Vrhovni komandant angleške okupacijske cone Nemčije pa je izjavil, da se v britanski coni nahaja 270.000 takih oseb. Angloameriške okupacijske cone so postale na ta način zatočišče vseh mogočih evropskih izdajalskih vojnih formacij. Angleške, kakor tudi ameriške vojaške oblasti omogočujejo in pomagajo pri ustanavljanju fašističnih edinic, čeprav vedo, da pripadniki teh edinic vršijo propagando proti poedinim zavezniškim državam in vodje teh edinic in njihovi časopisi odkrito pišejo, da se zbira vojska za tretjo vojno in za intervencijo v vzhodni Evropi. Prav tako je anglo-ameriškim oblastem znano, da se razseljene osebe, pripadniki teh formacij, bavijo z ropanjem in ubijanjem po vsej zapadni Nemčiji. To seveda ni vse. Gospod Bevin trdi na eni strani, da je tem razseljenim osebam dovoljeno vrniti se na svoje domove, če to želijo, a na drugi strani trdi, da v zapadnih conah Nemčije ne obstojajo takšne vojne formacije, ki bi bile v nasjjrotstvu s sporazumi med zavezniki. Niti prvo, niti drugo ne ustreza stvarnemu stanju v amgloameriških okupacijskih conah Nemčije. Znano je na primer, da razseljeni fašisti terorizirajo in ubijajo po taboriščih zapadne Nemčije tiste, ki se prijavljajo za povratek domov in da jim pri tem pomagajo celo pripadniki angleških okupacijskih čet. Tako je na primer v taborišču Haste angleški polkovnik, po imenu Seot, odvračal Jugoslovane od povratka v domovino in s tem hrabril četni-ške in ustaške zločince v taborišču, da se znašajo nad onimi, ki se hočejo vrniti domov. Zadržanje tega polkovnika ni slučajen, niti edin pojav. Sličnih jw>-stoj>kov je bilo toliko, da se na noben način ne morejo jemati za samovoljnost poedinca. — Kako zapadne okupacijske oblasti gledajo na problem »razseljenih oseb«, najbolj kaže izjava generala Morgana, nekadnjega šefa UNRRE za Evropo, ki je dejal: »... da se je železna zavesa zgrnila na mnoge »razseljene osebe« iz baltskih dežel, Ukrajine, Jugoslavije in Poljske.« Churchill, Morgan, kakor vsi najnovejši zaščitniki četnikov in ustašev, andersovcev in drugih fašistov kažejo isto težnjo, da se v čim večji meri ohranijo ostanki fašizma in fašisti iz onih dežel, ki so si ustvarile demokracijo in resnično neodvisnost. V britanski in ameriški coni Nemčije obstojaijo oborožene vojne formacije izdajalcev iz evropskih držav, čeprav ie poskušal gospod Bevin to zanikati. Gospod Bevin je tako trdil, da »jugoslovanska kraljevska vojska« ' pod angleško upravo ne obstoja več, ker so njeni pripadniki postali »razseljene osebe«. Že 1945. leta je bila z britansko pomočjo in britanskim orožjem formirana v angleški coni Nemčije »jugoslovanska kraljevska vojska« pod komando nekdanjega generala Živkoviča, Antiča itd. V sestav te vojske so stopili fašisti, vojni zločinci in del bivših jugoslovanskih oficirjev, ki so dobili vojaške legitimacije in ki so bili podvrženi vojaški disciplini in vzgoji. V angleški okupacijski coni Nemčije obstojajo še danes »jugoslovanske kraljevske« oborožene formacije in druge formacije, sestavljene iz Jugoslovanov pod angleško komando. Sedež enih kot drugih se nahaja v Vestfaliji v taborišču za »razseljene osebe« v Verdeu. V tem taborišču se jugoslovanski fašisti vežbajo. Lansko leto so nekateri angleški časopisi celo javili, »da jugoslovanska kraljevska vojska vrši manevre v Nemčiji.« Da bi se zAkrii obstoj izdajalskih formacij v zapadnih conah Nemčije, so njihovi pripadniki proglašeni za »razseljene osebe«. Ta sprememba naslova predstavlja samo manever, ker so izdajalske formacije še nadalje ostale zaščitene. Oboroženi četniki in drugi sodelavci okupatorja se danes imenujejo »razseljene osebe«. Nosijo angleške in amerikanske uniforme s četniškimi kokardami ali z znakom Paveličeve vojske na čelu, bavijo se s črno borzo, ropanjem in raz-bojništvom. Angleške vojaške oblasti pa ne dopuščajo samo takšno delo razseljenih oseb in obstoj izdajalskih jugoslovanskih oboroženih formacij, temveč so v svoji coni formirale policijske edinice, v katerih je rekrutirano preko 2000 Jugoslovanov. Odredi te jx>licije so bili osnovani v Hamu, Miinstru, Osnabrucku itd. Britanske oblasti celo kažejo namen, da bi pomnožile jugoslovanske policijske odrede v sestavu angleške vojske. Zaradi tega so se pred nedavnim pojavili v taboriščih za razseljene osebe proglasi, v katerih angleške okupacijske oblasti pozivajo Jugoslovane za vstop v britansko policijsko službo. V proglasu piše: »Vsak nekdanji jugoslovanski vojni ujetnik od navadnega vojaka do kapetana se sprejme v mešano organizacije civilnih stražarjev.« V eni izmed točk tega poziva piše: »Osebe, ki so že sedaj zaposlene kot oboroženi stražarji P j'1' edinieah britanske vojske izven ujetni-škili taborišč ali taborišč za razseljene osebe, se bodo smatrale že za priglašene v smislu tega proglasa. Osebe, ki so sedaj zaposlene kot oboroženi stražarji h' ki ne želijo nadaljevati te službe, bodo premeščene v taborišča za razseljene osebe pod slabšimi življenjskimi pogoji in slabšo hrano.« ■ To so dejstva, pred katerimi klecajo izjave gospoda Bovina. BORIMO SE ZA IZVEDBO PETLETKE VSAK MŠ ŠLGVEK MOM ZAČUTITI, DA JE KRVNO ZAINTERESIRAN NA ELEKTRIFIKAUUI IN INDUSTRIALIZACIJI NAŠE ZEftllJE TER NA TEHNIČNEM DVIGANJU NAŠEGA POLJEDELSTVA. E. KARDELJ Organizacija traktorskega obdelovanja zemlje v vipavski dolini Z ozirom na to, da je z letošnjo setvijo povsod nastal problem, kako rešiti vprašanje pomanjkanja delovnih sil, se naše oblasti dnevno prizadevajo ustvariti nov način obdelovanja zemlje. V ta namen se ustanavljajo po vsej Primorski napredne traktorske brigade, ki bodo z lahkoto omogočile našemu kmetu hitrejšo in kakovostno neprimerno boljše gojenje prepotrebnih rastlin. Ker pa smo zaradi zelo hude zime z delom zelo zaostali, je nujno potrebno, da se že zdaj rešimo ovir, ki bi nas prisilile k še nadaljnjemu zavlačevanju. Zato ne odlašajmo in pristopimo takoj na posvetovanje k našim oblastem. Nepravilno bi bilo, če bi čakali na lepo vreme in šele takrat, ko bi v resnici mogli že delati, začeli s pripravami in popravami plugov, krampov, lopat in drugega poljedelskega orodja. Ven- j dar danes ne bi bilo uspešno, če bi ' tudi ljudje v dolini pristopali k staremu načinu dela, in to v času, ko ima dolinski kmet najboljše pogoje na- j prednega obdelovanja. Za dosego vsega tega pa je nujno potrebno dobiti oni pravi odnos do nalog, ki nam jih zadaja splošni petletni načrt. Samo z načrtnim delom bomo lahko zadostili življenjskim potrebam delovnega ljudstva naše države in tako dobavljali kmetu prepotrebne industrijske izdelke. Za vse to pa se tnoramo silno prizadevati, da bomo bdelovalno zemljo povečali in dvignili tudi kakovost pridelkov. S takim delom pa bo nam vsem zajamčena ona bodočnost, za katero smo se borili v štiriletni osvobodilni borbi. Priznati moramo, da je primorsko ljudstvo dobro razumelo poziv tovariša Tita in se je takoj obvezalo, da bo posejalo sleherni košček plodne zemlje. Obdelovanje samo bo potekalo v tekmovalnem duhu in tako vpeljalo v delo vse zavedne kmetovalce. Zaradi pomanjkanja delovne moči v kmetijstvu, naj premožnejši kmetje pomagajo z vprežno živino onim, ki so revnejšega stanu in živine ne premorejo. V delovne enote naj se združi zlasti mladina, ki ne bo odšla na gradnjo proge Šamac— Sarajevo in tako bomo poskrbeli, da bo vse pravočasno obdelano. Vsa neposejana polja pa bodo z dovoljenjem okrajnih odborov prevzeli v obdelavo krajevni ljudski odbori ali pa državna podjetja, kateri pa bodo morali plačati kmetu ono višino zakupnine, ki jo bo določil okrajni ljudski odbor. V ta namen je goriški okraj že formiral tri traktorske brigade. Vsaka od teh pa ima začasno tri traktorje. Sedež I. brigade se nahaja v območju krajevnega ljudskega odbora Šempas, pod vodstvom brigadirja Ivana Marušiča. Traktorji orjejo od Lok proti Batujem—Selo, na področju 28 ha zemlje. Sedež II. brigade je v Dobravljah in jo vodi brigadir Rudi Kuzman. Njegovi traktorji orjejo na terenu od Batuj—Selo do Ustij— Ajdovščine—Lokovca in to na teritoriju, ki obsega 13 ha. III. brigada pa se nahaja na postaji Vipava in dela pod vodstvom brigadirja Jožefa Žigona, ki orje na terenu od Ajdovščine —Zapuže—Dolenje do Ložic, na področju 65 ha. Traktorist Curk Nikolaj orje s traktorjem, ki je zaradi zelo okretne konstrukcije leteč. Njegova naloga je, pomagati po potrebi ostalim brigadam in vasem, ki so preveč oddaljene od traktorskih postaj. Vsi ostali traktorji so težki, razen enega, ki orje drevesnico v Ozeljanu. Očividno so naši kmetje na podlagi lanskih izkušenj spoznali, koliko je možno zmanjšati vse napore rav-no s pomočjo strojne energije, in da kmetu to neprimerno zmanjša stroške, ki bi jih sicer imel. Imamo namreč primere, da je mnogo kmetov, ki Posedujejo konje in drugo vprežno živino, oddalo te za prevoz drugega materiala v času, ko so njihova polja orali traktorji. Ta način je zelo pa- meten, zato bi bilo nad vse dobro, če bi se v času oranja mobilizirala vsa vprežna živina v dolini in bi jo usmerili tja, kamor traktor ne more. Na ta način bomo v resnici lahko obdelali in posejali najmanjši plodni košček. Dolinski kmetje pa naj v svrho popolnejše obdelave združijo setveni teren; s tem bi se ustvarili skupni kompleksi, na katerih se bo možnost načrtnega dela naglo stopnjevala, njive posameznikov pa bi si očrtali s prikladnimi kolčki. S tem bi pridobili vse one neizkoriščane parcele, ki služijo ločenju posameznih sjiv. vztrajnim in požrtvovalnim delom bomo vse težkoče premagali. Medtem, ko ljudstvo požrtvovalno gradi, hočejo posamezniki s prikrivanjem strojev zavirati razvoj poljedelstva. Nemogoče je prezreti v našem okraju dejstvo, da se zraven tolikšnega pomanjkanja strojev in delovnih sil prikriva večje število traktorjev, last privatnikov, ki pa so naši državljani in so zato dolžni pomagati skupnemu delu. Vidi se pa, da ti mogotci raje pustijo, da se traktorji kvarijo | po garažah, kakor da bi pomagali pri Gibčni stroj za globoko kopanje mora zamenjati utrudljivo in neracionalno ročno kopanje. Mlad'nshe brigade odhajajo na progo Šamac-Sarajevo Traktor je nesebični prijatelj naših kmetov, ki bo letos pripomogel, da bo vsak košček zemlje obdelan. Traktorske postaje bodo bistveno pripomogle pri izpolnitvi setvenega načrta. Na žalogt pa imamo tudi take primere, ki so vse prej kakor zadovoljivi. Cesto se dogaja, da morajo brigadirji traktorskih brigad v času setve še tekati po hišah in povpraševati, kdo je za to, da se mu zemljo zorje. Podobno se je zgodilo tudi Ivanu Marušiču, brigadirju I. traktorske brigade, ki je tekal ves dan po vasi v Lokah in povpraševal od hiše do hiše gospodarje, komu naj bi orali traktorji. Vse to pa pomeni, da vlada po takih krajevnih odborih še vse premalo čuta odgovornosti kmetijskih referentov, med tem ko ljudstvo že zaskrbljeno povprašuje : »Kdaj bomo sejali, ko vedno dežuje?« Torej, čim prej na delo! Kmetijski referenti delu našemu delovnemu ljudstvu. Do danes sta namreč prijavila svoje traktorje samo Franc Trošt, ki ga je takoj dal kmečki obdelovalni zadrugi in Franc Andlovec iz Vrtovine. Iz tega je razvidno, da žive tudi pri nas še ljudje, ki čutijo več do osebnih dobičkov kot pa do koristi skupnosti. Drugače bi mogli vsi ti že zdavnaj pristopiti v pomoč našim kmetom. Tako ima na primer Vladimir Dekleva, strojni inženir v Vipavi v posesti dva traktorja, oba v dobrem stanju, ki pa ne bosta več dolgo, ako bosta še nadalje v garaži. Ljudstvo tega uničevanja imovine ne bo dopustilo. Nekateri se sicer že izgovarjajo, češ da so traktorji neuporabni. Naše Kat po vsej Jugoslaviji, tako sc tudi na najzahodnejših mejah slovenske zemlje mladina z veliko vnemo pripravlja na odhod na mladinsko progo Šamac— Sarajevo. Celo iz predelov, ki ne bodo priključeni k Jugoslaviji, se je prijavilo že okrog 50 mladincev in mladink. Največ mladine bi rado šlo delat že s prvo brigado, mnogo pa je tudi takih, ki želijo ostati pri gradnji, dokler ne bo stekel po novi progi prvi vlak. Tovarišica Irma Rudolf iz Modreje pri Tolminu, ki je sama s priletnim očetom, je prosila, da bi šla s prvo brigado, ker bi ji kasneje poljsko delo to onemogočilo, da pa hoče na vsak način prispevati svoj delež h gradnji. Prav tako je mladinka Mara Rakušček iz Kobarida, ki se je že lani udeležila prostovoljnega dela pri gradnji mostu na Prestranku in ceste v Nemškem Rutu, zaprosila za odhod med prvimi, ker hoče ostati na prostovoljnem delu do zaključka, Z drugo izmeno bodo odšli tudi vsi gojenci državne kmetijske šole v Tolminu. V predelih, ki so začasno še v coni A, se je pričel 16. marca teden za naše brigade, ki ima namen, čim bolje opremiti mladinske brigade. Slovesno so pričeli teden zlasti v Brdih. Ta dan so priredili kulturne prireditve, v tednu pa obnavljajo vse stenske časopise, tako da bodo čim več pisali o pomenu proge Šamac—Sarajevo in o opremi brigad. Parole, kakor »Vsi in vse za opremo mladinskih brigad«, »Vse za progo Šamac— Sarajevo«, že sedaj piše mladina po vidnih mestih. Sklenili so, da bodo zaključek tedna praznovali čim bolj slovesno. Vse to delo poteka v živahnem tekmovanju, ki ga je mladina organizirala po aktivih. V Idriji se sedaj vrši okrožni fizkul-turni tečaj za četne fizkulturne referente, ki ga obiskuje 12 tovarišev in 30 tovarišic. Štirje najboljši med temi so že odšli v Ljubljano na tečaj za brigadne fizkulturne referente. Mladina Idrije je prejela pozdravno pismo tovarišev, ki so odšli na buldožerni tečaj v Zenici. Sporočajo, da se dobro učijo in da bodo na progi ostali do konca gradnje. Kličejo tudi vsej idrijski mladini, naj se v čim večjem številu udeleži dela. Pregledi čet za brigade prve izmene so se v vseh okrajih že vršili. Štaba brigad in štabi čet so zbrali že precej materiala in nekaj oblačil za brigadirje. Obe brigadi sta si priskrbeli že tudi precej obsežni knjižnici, ki bosta služili vzgoji mladine na progi. Vsaka brigada bo štela 330 članov, izmed katerih jih bo po 30 iz vsake brigade obiskovalo na progi razne strokovne tečaje. Na tak način bomo dobili nove strokovnjake, ki jih potrebujemo pri izvajanju petletnega plana. Iz Primorske bodo odšle v prvi izmeni tri brigade, Janka Premrla Vojka, katere komandant je tov. Posega Miro, ki je bil do sedaj član Mestnega odbora mladino v Postojni: Bazoviška, katere komandant bo tov. Tompa Štefan iz Dolnje Lendave, ki je bil tam sekretar okrajnega odbora LMS in je obiskoval tečaj za komandni kader v Borovnici, in Tržiška. V samem času od odhoda teh brigad so nekatere spremembe. Cete Vojkove brigade se bodo zbrale 24. t. m. po okrajih. 25. bo brigadna konferenca v Postojni in 26. ob 19.40 bo brigada odšla na progo. Cete bazoviške brigade se bodo zbrale po okrajih 27. t. m., brigada bo imela zbor v Postoj ii 28.. odhod pa bo 29. ob 19.20. Tržiška brigada iz cone A pa se bo zbrala 28. t. m. v Divači, od koder sc bo odpeljala z vlakom 29. t. m. ob 18.12. Bazoviška in Tržiška brigada bosta odšli na VII. sekcijo Zenica, Vojkova pa na III. sekcijo Doboj. Važno je. da bodo vse pošiljke graditeljem proge pravilno naslovljene. Poleg imena je treba točno označiti brigado, številko odseka ter številko in sedež sekcijske pošte. Odhod prvih brigad na mladinsko progo je praznik ne le za našo mladino, ampak za vse ljudstvo. Zato naj se slovo brigad res dobro pripravi. Potem, ko je zemlja preorana in posejana, pride na vrsto strojna brana, ki ima veliko zmogljivost in opravi delo hitro in vestno. pa so dolžni takoj pripraviti ljudi, da bodo ti brez oklevanja in s prepričanjem pristopali k načrtnemu delu. Vse to je dokaz, da se še vedno niso odpravile nekatere napake, ki Cesto onemogočajo delo, ki ga od nas zahteva čas. Brigade so že pričele z delom. Škoda, da so zaenkrat še težkoče pri prevozu bencina, kar nam Cesto ovira pravi delovni tempo. »Ustroj« Ajdovščina se sicer zelo prizadeva, da bi se čimprej odpravila tudi ta nepopolnost, vendar je zaenkrat za uresničenje tega še mnogo težkoč, toda z ljudstvo pa je takoj spoznalo, da je mogoče zelo dobro popraviti tudi pokvarjene traktorje pri »Ustroju« v Ajdovščini. Vse to pa se še do danes ni izvedlo, pa čeprav je goriški okraj že izdal nalog, naj se takoj popravijo vsi privatni traktorji v okraju. Lastnikom teh pa se bo izplačala gotova najemnina, le da bodo traktorji delali pod našim vodstvom. OOOOO-OOOOOO^OOO-O Na svojem delovnem mestu moraš storiti vse, da bo petletka uresničena! ŠAMAC — SARAJEVO Bliža se 1. april, ko bodo krenile prve brigade na progo Šamac—Sarajevo. Ta dan mora biti in bo za mladino vse Jugoslavije velik praznik. Za to veličastno delo pa se moramo dobro pripraviti, ker ga je poleg Sovjetske zveze zmožna ! pripraviti samo mladina Jugoslavije, pod ; modrim vodstvom maršala Tita. Ne bi ! smelo biti mladinca ali mladinke, ki ne j bi napravil šole na mladinski progi, kjer | naj bi se spoznal s kolektivnostjo in tovarištvom. Mladinci se bodo spoznali z osnovo predvojaške izobrazbe, da bodo ob prihodu v vojsko že seznanjeni z del&m Na progi pa bo vladala tudi najstrožja disciplina, kar je predpogoj za vsakega mladinca ali mladinko, j Tisti pa, ki bi se lahko udeležil dela na tej progi in ki se ga noče, ni in ne ! more biti Titov mladinec. Mi moramo dokazati, da smo Titova mladina in da j smo v celoti sprejeli in razumeli Titovo poslanico in petletni gospodarski plan. Delati moramo neumorno, da bomo lahko že čez nekaj let rekli: »Naša porušena domovina je obnovljena, izvedena je industrializacija in elektrifikacija!« — In šele takrat bo zavladalo pravo blagostanje za vse naše ljudstvo. Dokler je obnova, pa kličem vsem — mladina nima odmora. Kovač Pepca, Postojna. PROSVETNI DELAVCI ZA BRIGADIRJE V dneh, ko smo mobilizirali vse sile za uspešnejšo izvedbo petletnega gospodarskega načrta, ko se vsepovsod zbira potrebno za opremo delovnih brigad, kj se bodo napotile na veliko častno delo graditve proge Šamac—Sarajevo, so tudi člani sindikalne podružnice prosvetnih delavcev Herpelje-Kozina sklenili, da bodo prispevni i svoj delež k temu velikemu delu. V tednu delovnih brigad je naša podružnica prispevala 3500 lir. Tudi nadalje ne bomo šteddli svojih moči, ker vemo, da je od naše požrtvovalnosti odvisno, kdaj si bomo ustvaril; blagostanje in socialistično orzavo. Vida B. Helcafere potnanjkEptrosii v delovanji! Okrajnega gospodarskega odseka za Goriško Pred nami je brez d nima težak bo j j Tovariši iz gospodarskega odseka tu- za uresničenje petletnega načrta. Naši delovni ljudje stopajo v ta boj pogumno, ker vedo. da jih vodi njihova Komunistična partija in Osvobodilna fronta in da imajo v svojih rokah ljudsko oblast, ki jim je jamstvo, da bodo v svojih delovnih naporih uspeli. Vse to pa še ni dovolj. Tudi ni dovolj, če di niso pristopili k zbujanju drobne iniciative. Tako na primer manjka v gotovih predelih na trgu predmetov proste prodaje in je ta odvisna le od predmetov, ki jih ima blagovna centrala. Tudi s kmečkimi producenti bo«Jo , morali tovariši iz gospodarskega odseka očmi sam« težave, ki jih Immorali rf7Za,i Tef. s**ov- pLr' T P?* .»remagovati zaradi zaostalosti proizva-izvršeml iaL slr da AhhnWi! imamo'nred "?s' ,,ržavl;.. ,ni ^ Ina.'ki zaposluje neka' sto delavcev, na n r„! , samo tIS‘e liud., k. h. trg„ nimn mleka. Na takih posvetova- P - *ave1st.no sk°doyaIi pr, našem ,ih bi hilo tudi frpha or)?anizirati skup. ustvarjalnem delu, ampak moramo do-! /adru^o in krnievnimi -nsnodarski- rd±T.itap »f»",T S’CS’S. strini očesom pazili na naše delo. bi naši sovražniki pod krinko napak, lahko vršili zavestno protiljudsko sabotažo. Tudi proti temu se moramo boriti. Že takoj v početku delovanja novega Predvsem je treba imeti jasno pred očmi. da ljudska oblast ne sme poslovati samo administrativno, v pisarnah, ampak da mora predvsem čutiti delo ljudskih množic. To predvsem velja za go- oblastvenega aparata na Goriškem, mo- “l'mlorske odseke, ki morajo med d rara m,, opozoriti na nekaj napak, ki se g'"1 fu(l1 vni‘sat! nove?a duha med !",d': kažejo v delu gospodarskega odseka, *em P» ni receno, da ne smemo imeti zato da ne hi napake motile razvoje nje- d"bro urelene administracije, statistike govega uspešnega ustvarjalnega dela. ' d'.- a™paH "a -protno, pisarno je Osnovna stvar v delu ljudske oblasti i,reba "P6*1 odlično urejeno, toda hiti je živ kontakt med poedinimi organi in j mora pisarna zaradi ljudi ,n ne ljudje množicami; takega kontakta manjka go-jzara“I Plsarne- spodarskemu odseku na Goriškem, ker I Napake, ki jih še vrši gospodarski so sc poedini tovariši v odseku omejili ! odsek za Goriško, je treba nemudoma na to, da so svojim gospodarskim refe- odpraviti. Tovariši jih bodo brez dvoma rentom pri KLO pošiljali samo pisana lahko odpravili, če bodo stopili v te-navodila. Tako n. pr. referent za pre- snejsi stik s svojimi krajevnimi refe-hrano ne ve, kakšen je postopek in ko-,rc,1ti. ker jim bodo v takem primeru toliko časa traja, da ljudje dobe živilske '»risi iz krajevnih odborov reševali nji- nakaznice v krajih. Na ta način referent bove naloge pravilno in ne bo treba, da za prehrano ne more poznati zmogljivo- se okrajni odbor ukvarja s stvarmi, ki sti krajevnih referentov in jim zato tudi ’il1 mora rešiti krajevni odbor. Skrbeti ne more pomagati. Iz tega nujno sledi, ! je treba za vzgojo krajevnih funkcionar-dn bodo morali tovariši sklicevati po-jieT- skrbeti je treba za to, da postanejo svetovanja z vaškimi referenti in jih tu- samostojni in potem bo gospodarski odeli obiskovati na terenu ter s tem' v ee- 7 okram razbremenjen mnogih drob-loti zajamčiti sprevedbo nalog, ki jih narij, ki jih mora sicer sam reševati m imajo organi naše ljudske oblasti. Prav tako ni opravičljivo, da po tolikem času po osvoboditvi razdeljujejo racionirano blago privatniki brez trgovskih koncesij, kar predstavlja samo zaviranje pri postavljanju zadružnih poslovalnic in krajevnih trgovskih podjetij. Taki primeri so na primer v Oseku, v Gojačah, Puštalah itd. Prav tako je napačen kriterij za delitev manufakturnega blaga, ker je napravljen neživljenjsko, šablonsko. — Za osnovno merilo je služilo tovarišem pri izdelavi razdelilnika število prebivalstva. Pri tem niso upoštevali, da so pri prejšnjih delitvah blaga slednje pokupili močno naseljeni centri, kjer se je delitev vršila in da iz marsikaterega oddaljene- v katerih se potem izgublja tako. da mu zamegle perspektivo njegovega dela. — Največja nevarpost je, če se zadovoljimo s pošiljanjem okrožnic, prav tako je nevarno, če rešujemo probleme šablonsko, naravnost neodpustljivo pa ie, da gledamo z nezaupanjem na naše krajevne kadre. Tako napako je napravil eden izmed referentov, ki je poslal okrožnico iz nezaupanja do funkcionarjev v krajevnih odborih množičnim organizacijam na terenu. Tako pa je prišla spet direktiva v roke tistemu tovarišu, ki bi jo sicer dobil po oblastni liniji in jo je tudi dobro izpolnil. To se pravi, da ni bilo nezaupanje upravičeno. Na te in podobne napake moramo kritično resno pogledati, če hočemo, da ga kraja ljudje niso prišli na vrsto. To se bomo praktično res vključili v izva-dejstvo bi morali upoštevati. Prav tako janje petletnega načrta in če hočemo, da pa nam mora biti znano, da so gorski bo naša ljudska oblast naše orožje v tem predeli med drugim tudi bolj prizadeti boju. To moramo izvršiti, to je pač naša in da je treba to stvar, dokler se rane osnovna naloga, zato moramo z vso res-vojne ne zacelijo v celoti, upoštevati. 1 nostjo odpravljati napake v našem delu. Poglavje o menzah Družbena prehrana je bila v vseh predelih Slovenije pred vojno slabo razvita. V tujsko prometnih krajih smo sicer imeli nekaj hotelov in restavracij, ki so petičnim tujcem lahko nudil; tudi kvalitetno hrano, masovni prehrani delovnih slojev pa so služile samo redke uradniške menze in slabe gostilne, delavcem pa so največ nosile v tovarno hrano njih žene in hčere v cajnah. Ta hrana iz čajnic, ki je bila po navadi zavžita že mrzla, seveda ni odgovarjala niti okusu, niti higienskim zahtevam. Gostilen pa na slovenski zemlji ni manjkalo. Vendar te gostilne v glavnem niso služile masovni prehrani, temveč so bolj vzpodbujale pijančevanje in če se je v njih kuhalo, te kuhinje, ne moremo označiti za kulturno. Od Maribora pa do Divače je bit jediln; list povsod isti in vse dni enak: juha, govedina, dušen krompir in solata, morda za izbiro še pečenka ali kranjska klobasa Ta enoličnost je učinkovala skoraj barbarsko. Časi cajnic so minili. Tovarniške in sindikalne menze, krajevne gostilne, državne'restavracije in kavarne rastejo iz dneva v dan. Danes je na kolektivno prehrano navezano gotovo desetkrat toliko ljudi kot pred vojno. Kjer še ni menz, krajevnih go-stiien in podobnega, kaže, da v tistih krajih šepajo uprave podjetij, kaže na slabo delovanje sindikalnih podružnic, kaže, da so krajevni ljudski odbor; premalo podjetni. Družbena prehrana pridobiva na pomenu in ta pomembnost se bo z izvajanjem naših gospodarskih načrtov še stopnjevala. Že danes niso redke družine, v katerih so vsi delovni člani zaposleni v produkcij; ali upravi, kjer ni odrastlega člana, ki bi se lahko bavil doma z gospodinjstvom. Toda nove tovarne bodo še rastle, naraščala bo zaposlenost žensk, potrebovala jih bo razširjena produkcija. Dvigujoči se materialu; in kulturni standard žene pa po drugi strani tudi zahteva, da se žena vsaj do neke mere osvobodi morečega gospodinjskega dela, da si prihrani nekaj časa za či-tanje strokovnih in umetniških knjig, za posečanje gledališča in kinematografa, za posečanje predavanj in tečajev itd. Povečana zaposlenost žena v naraščajoči produkciji in rastoči kulturni nivo prebivalstva bosta tedaj votino bolj dvigala obisk menz, restavracij in gostilen. Razvoj družbene prehrane pa jo odvisen predvsem od kvalitete jedil, ki jih nudijo menze, restavracije in gostilne in od njih izbora. Delavec in intelektualec zahtevata jedila, ki od- I govarjajo njih okusu, ki ne smejo po I svoj; kvaliteti biti izpod, temveč iznad nivoja jedil pripravljenih doma. Ta zahteva je docela upravičena, kajti samo tako je mogoče zagotoviti zmago družbeni prehrani nad domačo in osvoboditi tisoče žena morečega gospodinjskega dela in sprostiti delovne sile za povečano produkcijo. Ali pa naše dosedanje menze odgovarjajo tem zahtevam ? Še dolgo ne. I menze i novo osnovane krajevne gostilne i državne restavracije so podedovale nemogoči [ jedilnik in zanemarjeno kulturo slovenskih predvojnih gostilen. Hrana je večjidel slabo pripravljena, jedilni list iz dneva v dan isti, zelenjave skoraj ne vsebuje, kuharsko in postrežno osebje je neizvežbamo, nespretno, pogosto tudi nel jubeznivo, kar je posledica slabe strokovne usposobljenosti in nepravilnega načina plačevanja, kuhinjska oprema je neprimerna, čisto-ta in kultura lolkalov, opreme in pribora pomanjkljiva. Menze so največkrat tudi prevelike. V kuhinji, ki ima opremo primerno za pripravo 20 do 30 kosil, se pripravlja hrana za 80 do 100 oseh, okusnost jedil pa seveda zaradi tega trpi. Temu stanju v naših menzah bo potreba energično napraviti konec. Res je, da zaradi omejitev v prehrani, ki nam jih nalaga povojno stanje, danes ni mogoče nuditi vsega, vendair je slabo spričevalo za ekonoma in sindikalno podružnico, ako se menza omeji na kuhanje jedil iz živil, ki jih daje racionirana prehrana in nje razdelilna organizacija. Vsaka menza je dnes podjetje zase, po podjetnosti svojega ekonoma si zna, ali pa tudi ne zna poiskati lokalne vire in priboljšek, režija za vzdrževanje teh eko-nomatov pa je zelo visoka, kontrola pomanjkljiva. Za odpravo teh nedostatkov v menzah, restavracijah in gostilnah je potrebno, da se ustvarijo oskrbne baze za menze itd. v okviru uprav gostinskih podjetij ki bodo lahko i strokovno i ekonomsko nadzirale poslovanje menz. Potrebno je nadalje mobilizirati vse lokalne vire, zlasti glede oskrbe z zelenjavo, jajci itd., sklepati pogodbe za daljšo dobo vnaprej z zadrugami v okolišu menz, pričeti s kolektivno obdelavo tovarniških vrtičev in podobno. Za razvoj družbene prehrane je važno vprašanje kadrov. Dobiti bo treba spretnejše ;n bolj kulturne kuharje, sposobnejše postrežno osebje. Zato je potrebna organizacija tečajev, študij jedilnikov, receptov za masovno kuhanje. Potrebna je končno sodobnejša oprema kuhinj in gostinskih Proti izkoriščanju in nepravilnostim se bomo dosledno borili V pretekli številki »Primorske Borbe«, dne 15. 3. 1947 smo objavili oziroma prikazali, kako Kobal Jožef, brivec in frizer iz Ajdovščine, Titov trg št. 9, izkorišča svoje učenke. Mojster se je čutil nekako prizadet ter se takoj pritožil na odseku za delo. Zavedal se ni, dokler mu ni bilo pojasnjeno, da so učenke izkoriščane. Obnašal se je nečloveško ter izražal take besede, ki niso dostojne človeški družbi ter učenke nazival z »mulami«. Da bo mojster Kobal Jože točno informiran, ker je zahteval, da objavljeni članek prekličemo, dodajamo še sledeče: Ker mojster misli, da mi podajamo netočne podatke, hočemo navesti samo en primer, ker se toži, da ima malo zaslužka. Reci in piši je v preteklem tednu od li. 3. do 16. 5. dopoldne samo s trajnimi ondulaci jami znašal njegov bruto zaslužek 18.800 lir brez ostalih manjših del v obratu. Poudarjati moramo, da jih ni on zaslužil, pač pa učenki, ki samostojno izvršujeta obrt. Učenkam pa je dal skromno plačo, reci in piši eni 500 lir, drugi pa 900 lir. To ni niti poldnevnega zaslužka, ki sta ga učenki doprinesli mojstru. Če bi delodajalec dal svojim učenkam enodnevni zaslužek, ker sami izvršujeta frizersko delo, ne bi dal nič od svojega in učenki bi tudi bili sorazmerno plačani za svoje delo. To naj bo Kobal Jožefu za preklic, ki ga je zahteval od odseka za delo pri okrajnem ljudskem odboru za Goriško. Poleg tega naj davčna komisija zadevo pravilno preuči in ga sorazmerno obdavči. Ob priliki pregleda mizarske delavnice Gradbenega podjetja »Primorje« v Selu je bilo ugotovljeno, da je delavnica bila od strani uprave redkokdaj obiskana in ko je bila, le površno. Ker delavci delajo pod takimi pogoji, da je slepemu človeku jasno, ko bi si samo. strojni oddelek ogledal, v kako slabem stanju^ se nahaja. Če bi uprava v samem začetku z malimi stroški nekoliko izboljšala, bi v par mesecih produkcijo zvišali in stroške krili. Delavstvo ima vso dobro voljo do dela, od strani uprave pa ni imelo nobenih nasvetov, kakor tudi malo pomoči. Sindikalna podružnica je predlagala najboljše delavce, da bi se plače nekoliko zvišale in vsaj redno izplačevale. Medtem pa se uprava za vse te predloge ni niti od daleč zmenila in ničesar ukrenila. Iz tega je razvidno, da je bilo delavstvo osamljeno ter prepuščeno samemu sebi. Delavstvo, zavedajoče se svoje sindikalne organizacije, je redno plačevalo svoje prispevke, zgodilo pa se je v preteklem letu, da so izročili članarino enemu tovarišu uprave, da jo izroči za to odgovornemu članu. Delavstvo je zahtevalo večkrat pojasnila, oz. da se razčisti, kam je bil denar odveden. Kljub vsem prošnjam in zahtevam, se ta zadeva nadaljuje in delavstvo še danes ni na jasnem, kam so šli končno ti prispevki. Uprava je reševala vsa vprašanja na birokratski način, to je razvidno iz tega, ko je en tovariš delal 2 meseca in pol pri gradnji bolnišnice v Senožečah in za ves ta čas ni prejel družinske doklade, čeprav je bil socialno zavarovan. Prizadeti tovariš, demobiliziran borec iz JA je zamudil sam 2 in pol dneva in se pritožil pri upravi podjetja v Vipavi, da bi mu izposlovali prejem družinske doklade. Rečeni tovariš ni bil uslišan ter dobil za odgovor, da so vse prijave pri PZSZ v Kopru. Tovariš je zgubil en ves dan brez rešitve njegovega vprašanja tako, da bi mu ne preostajalo drueega, nego iti sam na PZSZ v Koper. Ker je delavec odvisen od svojega zaslužka in mu finančna sredstva niso dovoljevala, je krivično popustil zadevo na svojo škodo. Poleg tega je jasno, da uprava podjetja ni reševala vprašanja delavstva sporazumno s sindikalno organizacijo, ker se tudi nagrade niso pravilno delile. Iz vsega tega je popolnoma razvidno, da sama uprava podjetja ui imela pravilnih odnosov do zavednih delavcev, ki se zavedajo svojih nalog za čimprejšnjo obnovo naše porušene domovine. S preimenovanjem Pokrajinskega podjetja »Primorje« v Republiško gradbeno podjetje »Primorje, je po- stavljen en član od strani uprave, ki odgovarja za mizarska dela, pa je zdaj že vidno več uspehov in zanimanja. Dolžnost uprave jjodjetja je, da se vse dosedanje napake odpravijo ter da delavstvu nudi tisto kar mu pripada. Parna žaga Brata Lutman v Vipavi je nehala z obratovanjem dne 12. 3. 1947 ter z istim dnem brez odpovedi odpustila delavstvo. Po ugotovitvah je bilo razvidno, da ležaji parnega stroja so bili izrabljeni in obrat je ostal brez notrebnih surovin. Ker so bili ležaji izrabljeni v preteklem mesecu in uprava je to dobro vedela, je bila njena dolžnost, da bi v tem času si že preskrbela druge in omogočila nadalj-no obratovanje. Ker Bratje Lutman imajo svoje prevozno sredstvo, bi si lahko pravočasno preskrbeli surovine, na tem nosi krivdo malomarnost in premalo zanimanja od strani uprave. Delovod ja Rovan Alojz, ki je tam zaposlen že 9 let. je popolnoma naklonjen delodajalcu in s tem v zvezi opravičuje delodajalca kot pravičnega in poštenega ter da to ni krivda uprave. Zaveda pa se ne, da bi kot delovodja in predsednik sindikalne podružnice moral ščititi interese delavstva, ampak naseda in ščiti delodajalca. Delavstvu se pred prekinitvijo ni predhodno po Uredbi o odpovedi delavcev in nameščencev, odpovedalo, temveč se je delovodja izgovarjal, da delavstvo je že samo vedelo, da se bo prekinilo obratovanje in je s tem šel preko odredb, ki jih je izdala inšpekcija dela. Pri občnem zboru sindikalne podružnice delavstvo ni razumelo pravilnega smisla sindikalne organizacije ter postavilo takega kandidata za predsednika sindikalne podružnice, ki ne ščiti interesov delavstva, temveč naseda in v večji meri zastopa delodajalca. Dolžnost delavcev je, da iz svoje srede izvolijo res dobrega predsednika sindikalne podružnice, ki jih ho pravilno zastopal in ščitil pred vsakim izkoriščanjem. Ljudska oblast stremi za tem. da se našega delavca, novatorja, ustvarjalca boljše bodočnosti, zaščiti in mu nudi ugodnosti, ki mu pripadajo. Proti vsem kršiteljem osnovnih pravic delovnega človeka se bo odslej naprej tud ipo zakonu uvedel kazenski postopek. Bralni krožki morajo postati osnovne enote našega ljudsko-izobraževalnega dela, v katerih se bodo seznanjale delovne množice z nalogami pri uresničevanju petletnega plana Pri našem Ijudsko-izobraževalnem desi si moramo biti v celoti na jasnem o vlogi bralnih krožkov. Bralni krožki so aktivi ljudsko-izobraževalnega dela, ki imajo nalogo širiti obzorje splošnega znanja med našimi množicami in na ta način dvigati njihovo delovno sposobnost, ki mora rasti iz jaiane delavne zavesti. Bralni krožki so torej ena izmed temeljnih oblik ljudsko-prosvetnega dela in marajo torej biti voditelji oziroma inštruktorji teh krožkov zastopani v prosvetnih svetih. Naša Osvobodilna fronta gradi na te krožke in računa z njihovo revolucionarno funkcijo pri delu med množicami. Bralni krožki torej niso nekaj, kar bi bilo lahko odtrgano dnevnim problemom naših delovnih ljudi, ki se že zavestno vključujejo v izvajanje petletnega načrta, ampak morajo postati prav orožje teh ljudi v boju za zmago dela. Zato morajo postati bralni krožki delovna oblika naše ljudske prosvete, tako v sindikatih kot na vasi in ustanovah. Da pa bodo bralni krožki dostojno reševali te svoje naloge, jim mora celoten aktiv naših ljudskih prosve-tarjev s prosvetnimi sveti in v njih vključenimi sindikalnimi prosvetnimi komisijami ter prosvetnimi družinami ostalih množičnih organizacij posvetiti polno pažnjo. Glavna in osnovna naloga je razbiti ožino bralnih krožkov. V bralne krožke je treba pripeljati vse delavne ljudi. Bralni krožki prostorov, ki jo večjidel lahko izdelajo lokalna podjetja, potrebna je končno pravilna dislokacija menz, restavracij im kavaren. Gostinski lokali morajo biti v bližini delovnih mest, morajo biti urejen.; tako, da gost ne izgubi v njih s čakanjem preveč časa, prevelike menze, ki kuhajo preko svoje kapacitete, je treba zmanjšati, ustanoviti namesto ene več itd. Uprave podjetji, sindikati, lokalni oblastveni organi, organi okrajnih plan ski h komisi j bodo morali vsem tem vprašanjem posvetiti poseben študij. Potreben je točen nadzor in evidenca nad mrežo gostinskih podjetij, nad kvaliteto jedil, kulturo opreme, strokovno usposobljenostjo kadrov, poiskati bo treba pravilne norme za plačevanje osebja, ki bodo tudi v tej stroki zagotovile plačilo po principu vsakemu po njegovem delu in ki bodo obenem pobuda za dvig kvalitete postrežbe. S takim složnim delom podjetij, sidikatov, ljudskih odborov in uprave gostinskih podjetij se bo kvaliteta naših gostinskih podjetij in menz hitro lahko dvignila na višino, ki bo odgovarjala potrebam in okusu delavca in inteligenta v naši novi ljudski državi. so stvar delmnih množic. Jasno je, da je treba lem ljudem, ki bodo prišli na bralne krožke, na teh krožkih nuditi to, kar od slednjih pričakujejo in kar so jim krožki dolžni nuditi. Predpogoj za to, da bgdo bralni krožki sposobni izvrševati svojo nalogo, je stalnost organizacijske oblike, to se pravi: bralni krožki ne smejo biti slučajni. Vsak bralni krožek mora imeti torej določeno grupo, ki pa mora stremeti za tem, da vedno znova vključuje nove ljudi. Nadalje morajo imeti bralni krožki svojega stalnega inštruktorja, stalne bralne sestanke in tudi študijske programe. Na bralnih Icrožkih je treba predelovati aktualne knjige in članke. Naši delovni ljudje naj se spoznavajo z uspehi sovjetskih ljudi, naj se spoznavajo z napori delovnih množic po drugih predelih Jugoslavije in naj bodo vedno na tekočem glede vseh smernic, ki nam jih dajejo naši politični ali oblastveni voditelji. Bralni krožki morajo biti dobro pripravljeni. Organizirati jih je treba po hišah, kjer se ljudje radi zbirajo in po delu tudi v tovarnah. Večeri morajo biti neprisiljeni in zanimivi. Ljudje naj sami odločajo, kaj bi radi študirali od aktualnih knjig, ker bodo sami najbolje vedeli, kateri problemi iz današnjega ekonomskega boja jim niso v celoti jasni. Inštruktor pa mora biti sposoben izbrati snov, ki jo potem na bralnem krožku predelujejo in ki da dovolj temeljit odgovor na nejasnosti. Poleg čitanja literature, pa naj se ljudje na bralnih krožkih pogovore tudi o svojih delavnih izkušnjah, ki so jih dosegli v današnjih naporih za socializacijo našega dela. Delavec, udarnik ali novotar, naj na primer po domače razloži, na kakšen način je izboljšal način dela pri svojem stroju oziroma kako je izboljšal stroj, kmetje naj spet govore, kakšno pomoč jim nudi stroj pri kmečkih delih. Študentska mladina naj na bralnih krožkih predvsem obdeluje težje snovi iz svojega učnega programa. To je nekaj navodil, ki nam jih je pokazala dosedanja izkušnja dela v bralnih krožkih. Kjer so znali prosvetni sveti pravilno razumeti svoje naloge v zvezi z organiziranjem bralnih krožkov, lam krožki odlično napredujejo in ljudje z velikim veseljem prihajajo nanje. Jasno je, da morajo postati taki vsi naši krožki in da je to torej delovna naloga vseh naših prosvetnih svetov. V kratkem morajo vsi naši bralni krožki, ki jih imamo nekaj sto na področju prosvetnih svetov, postati osnovna enota našega ljudsko izobraževalnega dela. Naši prosvetarji, delavci, kmetje, žene in mladina morajo posvetiti vso svojo pažnjo pravilni organizaciji bralnih krožkov. Merilo za vrednost bralnih krožkov je samo eno: bralni krožek je dober, če se ga ljudje radi udeležujejo. Tak bralni krožek je edino sposoben prinesti našim delovnim množicam duhovno preobrazbo, ki je predpogoj za to, da bodo ljudje z vso patriotičnostjo, s polno zavestjo, s premagovanjem vseh težav darovali vse svoje fizične in umske sposobnosti graditvi naše domovine delavnih ljudi — Titove Jugoslavije. Ljudje morajo vedeti, da je pot, po kateri gremo, edina pot v naš srečnejši jutrišnji dan, za katerega se bije delavno ljudstvo Jugoslavije z vsemi svojimi silami. PIONIRJI IZ ŠTIJAKA Pri proslavi praznika žena so nastopali tudi naši pionirčki. Deklamirali in recitirali so neustrašeno. Navzoči, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, so jim navdušeno odobravali in ploskali. Za kratek, pa lep nastop sta jih pripravljali dve mladinki iz Štjaka. Sedaj jih pripravljata na novo večjo prireditev, ki bo po Veliki noči. Pri nekaterih vlogah jim bo pomagala mladina. Naši pionirji hočejo s čistim dobičkom na izlet, da bodo spoznali našo lepo domovino. Naša zavedna mladina koraka po svoji začrtani poti naprej ter se ne ozira na umazano govorjenje tovarišice, katera se je slabo izrazila proti onim, ki gredo na progo. Pa še drugič kaj več! Zdravol es. MLADINA IZ MATENJE VASI JE GOSTOVALA V nedeljo 16. marca je v Postojni nastopila mladina iz Matenje vasi s tri-dejanko »Zelena vrvica« in šaloigro »Gospod Lisjak«. Hvale vredna je mladina že zaradi tega, ker je naštudirala to Pre' cej težko delo sama. Mnogi so nastopal* prvič ali drugič na odru. Moramo ji'1’ priznati, da so nastopali samozavestno. Svoji vlogi sta zelo dobro izvedla Koritnik in Torbar. Pokazale so se tudi hibe, ki jih ho mladina z dobro voljo in vztrajnostjo °d' pravila. — Le pogumno naprej! L. A. Pripravili smo se na kongres ljudske prosvete krajevnih prosvetnih svetov zadnjili dneh je bilo osredotočeno priprave za kongres v Ljubljani. ‘a področjih prosvetnih svetov so se ' tem tednu vršila zborovanja pro-,Vetnih delavcev, kjer so predlagali !n v’olili delegate za kongres. Krajevni prosvetni sveti kot žarišče Ijud-*ao prosvetnega dela na vasi so v iz-Deri delegatov spoznali veliko važ-aost, koga bodo na kongres poslali. • zymljivo je, da so iz svoje srede izvolili ljudi, ki se s prosvetnim de-°tn že dalj časa bavijo in ki so pri Vojem delu dokazali, da hočejo pro-SV ». res tolmačiti širokim ljudskim Množicam in v kulturno prosvetno jet° VSe 'ju<^s^c množice tudi za- Volitve delegatov so «e vršile v vsem okraju Slovenskega Primorja in l?r ie Primorje po večji del kmetij-skega značaja, je večina delegatov iz 'r-d kmetovalcev, zastopani pa so ludi KSS, mladina, žene. Na zboirova-’iJm, kjer so se volili delegati in kjer 86 .je sestavljal program za Ljubljano, Sl? Je razpravljalo predvsem o doseda-nJem delu na polju ljudske prosvete, lavnotako o napakah, o pomanjklji-vostih, predvsem pa o kongresu samem. Ki bo prinesel jasne smernice vsem Prosvetnim svetom, kakor tudi kupi-uam in aktivom. Že sedaj prosvetarji živo občutijo, da mora prosvetno delo Prav tako nositi pečat načrtnega dela, noeti iste korenine z izvajanjem gospodarske petletke, prikazovati in utrjevati nujnost izobraževanja in .spoznavanja načrtnega gospodarstva In .jako do korenin prevzgojiti in prepojiti najširše plasti delovnega ljudstva z borbo za mago v prvi petletki. Slovensko Primorje bo poslalo okrog 180 delegatov, ki bodo prenesli zaffato snov kongresa na naše vasi. Pako bo okraj Tolmin poslal oforog 30 delegatov. V pripravi za izbero dele-Katov se je v Tolminu vršila množična konferenca prosvetnih delavcev, katere so se udeležili tudi prosvetni delavci iz cone A. Nato so se vršile v območju krajevnih prosvetnih sve-°.v ponovne konference ali zborovala, kjer se je razpravljalo o kultur-jio prosvetnem delu in predlagalo delegate. Kakor poročajo, je socialni ?estav izvoljenih delegatov sledeč: "ečji del delegatov je kmeflkega porekla, ker je okraj izrazito kmečki, Poleg tega pa je tudi nekaj delegatov !z vrst delavstva. Tako je v Tolminu izvoljen Torn Jože. po poklicu meha-dik, ki je dosedaj vodil vso fizkul-turo. Izkazal se je kot požrtvovalen delavec in je tudi na kulturno prosvetnem polju aktivno deloval. Iz ^atolmina so izbrali tov. Rutar Pepco, kmečko dekle. Aktivno je sodelovala v, narodno osvobodilni borbi kot kurirka. Že dosedaj je delala v prosvet-Uem svetu in pokazala svoje zmož-uosti. Območje prosvetnega sveta v Slapu pa je izbralo za delegata tov. Kosmač Viadkota, po poklicu kmeta. * času domovinske vojne se je boril v partizanskih vrstah in je že tedaj Pokazal veliko zanimanje za kulturno Prosvetno delo in se je udeležil že za časa borbe tečaja za pevovodjo. V Idrijskem okraju so se ravnotako vršile konference in zborovanja kot Priprava za kongres. Idrijski okraj se Pripravlja poleg tega še na ljudsko prosvetno tekmovanje, ki se bo pričelo 23. marca. Takoj po končanem kongresu so sklenili sklicati ponovna zborovanja, kjer bodo delegati prenesli delo kongresa na prosvetne delavce odnosno na vse ljudstvo. Tekmovanje, ki se bi vršilo za časa prosvetnega kongresa, bo trajalo en teden in bo vsak dan v tednu izvedena po ena prireditev ali pa po eno predavanje. Idrija sama je že izdelala načrt, ki predvideva sodelovanje vseh prosvetnih skupin, mladine, vseh šol, sindikalnih prosvetnih skupin, fizkultur-nih skupin. Tudi prosvetni delavci idrijskega okraja so prepričani, da so izbrali iz svojih vrst najboljše delegate. Tako je v Idriji bil izvoljen tovariš Jejčič Emil, predsednik prosvetnega sveta mesta Idrije in učitelj obrtne šole. Znan je po svoji aktivnosti že za časa osvobodilnega boja in uživa tudi sedaj veliko zaupanje svojih gojenk in gojencev, kakor ostalega prebivalstva mesta Idrije. Njegovo sedanje delo kaže, da v celoti razume potrebe skupnega dela in množičnosti. Poleg svoje službe posveča prosti čas prosvetnemu delu, pomaga pri vseh množičnih organizacijah in je z eno besedo steber prosvetnega sveta mesta Idrije. Prosvetni svet Črni vrh je izvolil tov. Leskovec Pavleta, kmečkega delavca in nekdanjega borca prve proletarske brigade. Dosedaj je vodil Krajevni prosvetni svet in je bil član KLO-ja. Krajevni prosvetni odsek vasi Vojsko je izvolil tov. Šinkovca Aleksandra, kmečkega sina, ki se je po osvoboditvi vrnil iz JA in se dosedaj vestno bavil s kulturno prosvetnim delom v območju njihovega prosvetnega sveta. Prav tako so bili izvoljeni ostali delegati, vsi zavedni člani Osvobodilne fronte, kulturno prosvetni delavci, pred katere se postavljajo v današnjih dneh odgovorne naloge, posredovati ljudsko prosveto širokim množicam, jih idejno dvigati in prekvasiti v zavedne državljane naše sikupne domovine. Program, katerega bo podal okraj Idrija na kongresu Ljudske prosvete v Ljubljani, sestoji iz recitacij, kjer bosta sodelovala Jan Radovan, dijak nižje gimnazije v Idriji, nadarjen in marljiv kulturno prosvetni delavec, vesten dijak in član dramatskega krožka prosvetnega sveta in Novak Marija, učenka IV. razreda osnovne šole. V Postojni se je pravtako vršilo zborovanje prosvetnih svetov, kjer so člani dobili navodila za izbero delegatov. Po temeljitem razpravljanju je v Belskem bila izvoljena tov. Mrhar Fani, delavka na žagi v Sv. Petru, Smrdelj Marija, pravtako delavka, v Bukovju pa Trošt Jože, po poklicu gozdar. Sodeloval je v partizanskih vrstah in kaže za prosvetno delo veliko zanimanje in je predsednik krajevnega prosvetnega sveta. V drugih edinicah prosvetnih svetov so bili izvoljeni prekaljeni ljudje, katerim ljudstvo kot delegatom daje svoje zaupanje. Ker bo ob priliki kongresa v Ljubljani tudi razstava, je postojnski okraj poslal v Ljubljano dva kipa, ki ju je izdelal domačin Gregorič, sicer kmečki človek, toda kiparski^ talent. Prvo delo predstavlja lik maršala Tita, drugo pa nasilje okupatorja. Tako bo Postojna zastopana po Ijud- Skupina deklet iz vasi Brje, ki je nastopila v množični recitaciji na »Paradi dela« kot žanjice s snopi in srpi. Recitacijo je izvajalo preko 3000000000000000: Mimm, PRIJAVI SE ZA ORAOHJO PROSE ŠAMAC—SARAJEVO! katerih zavisi množina proizvodnje in od te spet blagostanje ne samo delavstva temveč vseh delovnih ljudi nase republike. Imamo vrsto primerov, vse tovarne, podjetja, rudniki dosegajo in že presegajo nekdanjo stopnjo proizvodnje, ker je delavstvo dobilo drug odnos do podjetij, v svojem delovnem centru se čuti doma in ga smatra kot svojega, obče-Ijudskega. Poleg vsega tega, poleg vseh odlik našega delavstva, delovnega junaštva, nesebičnosti in požrtvovalnosti pa vidimo koliko veselja in volje ima delavstvo do kulturnega napredka in izobrazbe, ki je delavstvu predpogoj za nadaljnji razvoj dela. Nihče noče biti zaostal in nereden. Vsak teži za znanjem, da se čim bolj prosvetli. In v resnici se delavci prav pridno udeležujejo pri kulturno prosvetnem delu izven delovnih centrov. V tovarni ali podjetju pa se je sistem agitk pokazal kot najboljši, ker je preprost, neutrudljiv. Po svoji vsebini osvežujoč in borben dviga moralo delavstva, ki ve čemu in zakaj dela, ki ve, da mora čim bolje in čim več producirati. Prj nas smo k izvajanju agitk že pristopili, zaznamovali smo jih že v Št. Petru, Postojni, Ajdovščini in so se dobro obnesle. Ni pa nujno da izvedejo agitko delavci sami, lahko jih obiščejo z izbranim programom njih sovrstniki, mladina, druge prosvetne skupine, zbori, kar upli-va pozitivno. To povzroča še globlje stike, še večjo povezanost z drugimi ljudmi, hkratu pa učvrščuje bratstvo in edin-stvo delovnega ljudstva ,ki v novi Jugoslaviji stopa na pot blagostanja, ki si ga je treba zagotoviti in osvojiti. V bodoče morajo postati agitke običajen pojav v naših produkcijskih obratih. Sodelovati morajo vse delavske množice, množičnost bo tako pripomogla, da vsestransko in na široko vzpodbudimo delavstvo k javnim nastopom in kulturno-prosvetnemu izživljanju. Delavci sami to zahtevajo in jih že izvajajo, čuteč da so močno vzgojno in kulturno sredstvo. Končno imajo delavci za to tudi pravico kot ljudje, ki proizvajajo množino ne-obhodno potrebnih sredstev, strojev in produktov. Z veseljem pristopajo k delu za organizacijo agitk, si jih želijo in uresničujejo. Titovi delavci bodo pokazali prav v agitkah, kako napreduje njih znanje, kulturno delo, in izpolnili tako veliko politično nalogo, ki jim jo je postavil plenum Glavnega odbora ESŽDN. DOPISI DELO MLADIRE IZ VAŠI BELSKO Mladina iz Belskega noče zaostati za ostalo mladino ljudske republike Jugoslavije, temveč hoče dati od sebe vse sile za čimprejšnjo izgradnjo naše domovine. Zaveda se, da se le z delom ustvarja lepša in srečnejša bodočnost. Vsi prebivalci so prispevali z. vsem, kar so mogli, za opremo brigad, ki bodo odpotovale že 1- aprila na progo Šamac—Sarajevo. V denarju in živežu so zbrali znesek 8487 lir. Tako hočejo dokazati vsem, da strnjeno stopajo k gospodarskemu načrtu. Z vso dobro voljo, kar jo premorejo, so se tov. Bajc Franc, Kolenc Janez, Požar Anton, Žakelj Ivan, Simšič Franc in 30 odstotni invalid in NOB Kol en c Franc obvezali, da bodo odptovali na mladinsko progo, kjer se bodo zavestno borili za zmago na delovnem področju. Volk Viktor. MALA PRISTAVA SE PRIPRAVLJA NA ELEKTRIFIKACIJO Tudi Mala Pristava, mala vasica, ki ima 130 prebivalcev, ne bo zaostala pri obnovi. Dne 28. II. 1947 je bil masovni sestanek; na katerem se je napravil tudi gospodarski načrt za leto 1947. Gospodarji so se obvezali naslednje: da bodo skopali 60 lukenj za drogove in iste postavili za elektrifikacijo vasi; da Ixxlo popravili 9 km poljske in gozdne poti; da bodo začeli delati novo cesto iz vasi na glavno cesto. Mladina iz vasi je istočasno obljubila, da bo čim več prispevala k načrtu. Na sestanku se je ponovno reorganizirala AFŽ, da bi tudi ta organizacija bolj oživela. Imamo pa v vasi še nekaj ljudi, ki hočejo vse naše organizacije sramotiti. Povzelo se bo potrebno, da bodo te podpihovalce razkrinkali. Ti ljudje niso po sebi slabi, ampak so pod vplivom reakcionarne propagando. Torej bomo dali vse svoje moči za fybnovo naše porušene domovine, da lx»mo čim prej ter čim Izoljše izvedli petletni načrt. ŽENE V ST0PNIKU NA DELU V naši mali vasic; Stopnik je bil teden »mladinskih brigad« posebno živahen. Odzvala se ni samo mladina, katera bo odšla na progo 50 odstotno, odzvale so se z vso požrtvovalnostjo in zavednostjo tudi naše žene. Ko so videle toliko navdušenja v mladini, so ji tudi one priskočile na pomoč s svojo prepričevalno materinsko besedo in z nabiralno akcijo, ki so jo izvedle v namen materialne pomoč; brigadam. Nabrale so v teku tega tedna 2268 lir. Z ljubeznijo in požrtvovalnostjo so še pripravljene storiti vse, da bodo naši mladinci in mladinke odpotovali dovolj opremljeni na progo. Tako se je naša organizacija AFŽ tudi v tem tednu res dobro izkazala. DELO ŽENA BIVŠEGA OKRAJA HERPELJE-KOZINA V tednu delavnih brigad so bile organizacije AFŽ v nekdanjem okraju Her-pelje—Kozina prav aktivne. Akcija je dobro uspela, čeprav je naš okraj pasiven. Ce ni bilo denarja so ljudje prispevali v živežu, ki so ga nato v^ prodajnih zadrugah vnovčili. Golo našteva- nje številk bi ne prikazalo pravih rezultatov, kajti ne bi nam povedale koliko žrtev pomeni tisti denar v dani družini. Dovolj pove. številka 50.000 lir, kar je bilo doslej nabranega. Niso pa še prišli prispevki iz oddaljenih vasi. V zvezi s to akcijo so žene sprejemale obvezo za izdelavo delovnih oblek. Med najmarljivejše štejemo verjetno lahko žene iz Divače, ki so si zadale nalogo, da bodo sešile 50 oblek. Ker pa nimajo vse šivalnih strojev, jih bodo nekatere izdelale na roko. Ravno tako so se pokazale tudi žene iz Hempelj-Kozine, katere so se obvezale, da bodo sešile 35 oblek. Vse organizacije, tudi po skritih gorskih vasicah so se najaktivnejše pripravile na praznovanje 8. marca. Priprave so zajele prav vse organizacije od pionirjev in mladine do AFŽ in SIAU. Hvalevredna je aktivnost in volja s katero se žene in drugi podajajo na delo. PRIMER IZKORIŠČANJA Okrajni organi ljudskih oblasti v Postojni so prišli na sled grobemu kršenju zakonov o zaščiti delavstva. Krajner Franc iz Postojne, ulica Bazoviških žrtev 2, je lastnik parne žage, trgovine in poleg tega še precej velike kmetije. Za opravljanje poljskih in domačih del ima v službi enega hlapca in dve služkinji. Ti delavci živijo v skrajno slabih razmerah. Hlapec prejema dnevno pa 100 lir plače, od tega pa mu gospodar pridrži tedensko po 100 lir za soc. zavarovanje. Delovnega odmora sploh ne pozna, tudi v nedeljah dela pri živini, za kar pa ne dobi nobene plače. Čeprav ima gospodar veliko stanovanjsko hišo, mora hlapec spati v hlevu, kjer vlada največja vlaga. Ena služkinja prejema po 30 lir plače dnevno. Ko so v jeseni končala težja poljska dela, je gospodinja rekla, da sedaj ne rabi več služkinje in da lahko gre po svojih potih, ker pa ta ni mogla dobiti drugega dela, je bila prisiljena ostati še naprej, gospodinja pa ji je plačo znižala na polovico, češ, »saj nimaš kaj delati čez zimo«- kljub temu, da je služkinja stalno zaposlena. Služkinje spijo v nekih zakotkih, ki sploh ne sličijo na sobo, so brez oken in razsvetljave, na posteljah postlanih s slamo, po drugi strani pa ima lastnik več dobro opremljenih sob za stanovanja raznih strank, od katerih vleče najemnino. Gospodar je lastnik parne žage, katero je dal v najem. V bližini te žage pa ima še dve stanovanjski hiši, kjer stanujejo delavci. Te hiše so v zelo slabem stanju in so nujno potrebne popravila. Lastnik je dobil že v početku februarja odlok, naj takoj prične z ureditvijo teh stanovanj, ni pa do danes še nič ukrenil, ker pravi, da delavci plačujejo prenizko najemnino, da bi jim on mogel urejevati stanovanja. Iz vsega tega se jasno vidi, da imamo ljudi, katerih edini cilj je, živeti na račun delovnega ljudstva, ljudi, ki izigravajo zakone ljudskih oblasti. Naravno je, da bo ljudska oblast v tem in v vseh sličnih primerih podvzela potrebne mere, kaznovala takšne izkoriščevalce ter zaščitila naše delavce, ker je to ena glavnih pridobitev naše NOB. A. G. IZ NAŠEGA MLADINSKEGA AKTIVA GRE VSAK DRUGI MLADINEC NA PROGO Kljub temu, da je v naši vasi veliko pomanjkanje delovnih moči, bo dala naša vas skoraj vsakega drugega mladinca; naš aktiv šteje komaj 20 članov, na progo pa jih pojde osem. Da bi pa ne trpelo delo pri obdelovanju polja, smo se združili in sklenili, da bomo vsa dela opravljali skupno. Na našem mladinskem sestan- ku pa smo sprejeli sklep, da ne bomo tudi tisti, ki ostanemo doma, siedili svojih moči. Nudili bomo vso pomoč družinam, od katerih bodo šli sinovi in hčere na progo ter uresničevali v vseh panogah načrt, ki si ga je napravil naš krajevni ljudski odbor. Mladinka iz Logaršč f FIZKULTUR À | PRVENSTVO JULIJSKE KRAJINE V NOGOMETU Po dolgem presledku smo imeli na Jožefovo zopet prvenstveno nogometno tekmo v Ajdovščini. Takrat sta pomerili svoje znanje Skedenj iz Trsta in FD Ajdovščina. Slabo vreme je pokvairilo, da se gledalci niso mogli udeležiti te zanimive igre. Skedenj, ki zavzema prvo mesto na tabeli, je tokrat naletel na zelo trd oreh. Čeravno so Ajdovci ves čas igrali le z 10 igralci, so pokazali mnogo požrtvovalnosti in volje, toda zaradi premalo vigranosti in treninga, niso mogli doseči boljšega rezultata. Z redimimi treningi in dobro voljo pa bodo pozneje marsikateremu društvu prekrižali račune. FD Ajdovščina : Škedenj 4:0 (1:0) Ob neprestanem dežju za časa igre sta danes odigrali prvenstveno nogometno tekmo FD Ajdovščina in Škedenj iz Trsta. Gostje se nikakor niso mogli znajti na igrišču. Mladi igralci so na tej te- kmi pokazali mnogo znanja, to pa ve'ia posebno za Škofa, ki obeta mnogo zn.a' nja in se mora njemu kakor tudi ostalim novincom posvetiti v bodoče več pazljivosti in dobrega treninga za nadaljnj razvoj. . ,, Vodstvo je dosegel Škedenj šele v * ■ minuti prvega polčasa. Do takrat je kri ska vrsta kakor tudi obramba Adjovsci-ne vse napade Škednja dobro razbijala. Tudi novinec vratar je pokazal vel» sigurnost in za prejete gole mu ne m0" remo pripisati nobene krivde. ^ . V drugem polčasu so Tržačani krat smiselno napadali vrata Ajdovščine, toda obramba jih je največkrat spreca-vala v njihovi realizaciji. Velika nost je Ajdovce slednjič primorala, oa so morali kloniti pred rutiniranimi n0* gometaši iz Škednja, ki so še trikrat zatresli mrežo FD Ajdovščine. Rezultat J popolnoma realen in ustreza poteku igr®-Sodnik iz Trsta je sodil tekmo zelo dobro in avtoritativno. mil 2§. m 30. MARCA BOMO ŠLI NA VOJSKO Vsem je še dobro v spominu prvi partizanski pohod na Vojsko pri Idriji, ki so ga izvršili naši fizkultumiki, smučarji in planinci meseca januarja. Gotovo se vsi udeleženci živo spominjajo toga prekrasnega dne, ki so ga preživeli na Voijskem v prosti naravi, saj so se tam zbrali vsi fizkultumiki iz različnih krajev Primorske: iz Vipavske doline, Tolminskega, Postojne, Bajnške planote in Trnovskega gozda, celo s Krasa so prišli. Ob krasnem nočnem pohodu, ki so ga izvršili naši fizkultumiki, smo prišli na Vojsko okoli polnoči in po partizansko prespali jwi dobrih Vojskanih. Drugi dan je bilo krasno sončno vreme in mnogo udeležencev je prisostvovalo prvim okrožnim smučarskim tekmam. Nobenemu ni bilo žal, da se je udeležil tega izleta in vsi so obljubili, da se bodo letos še enkrat udeležili slične prireditve. Dne 29. in 30. marca prireja Fiizkul-turno društvo Rudar iz Idrije smučarsko tekmo za Vojkov pokal na Vojskem. Prvič po osvoboditvi bodo med nas prišli tekmovalci iz Slovenije, ki jih je do sedaj ločila krivična meja med Primorsko in Jugoslavijo. Tekme bodo v zelo velikem obsegu ter velikega pomena za napredek smučarstva na Primorskem, saj se bodo tekmovanj udeležili naši najbolj- ši tekmovalci, ki so zastopali našo drža" vo na inozemskih tekmah v St. Moritzu in Chamoixu. . Prepričani smo, da tudi naša društva ne bodo zaostajala in se bodo udeležila tekmovanja s čim več tekmovalci. Fizkultumo društvo Rudar iz Idrije koi prireditelj pripravlja presenečenje s svojimi tekmovalci, jxisebno z Vojskam, »1 se že pridno pripravljajo na tekmo. Ju" di Čepovanci in Lokvani ne bodo iz®" stali, saj so že prijavili svoje tekmovalce. Tudi Postojna se mora sedaj izkazati, kot se je izkazala na okrožnih tekrnao, ko je pripravila pravo presenečenje tekmovalcem iz Idrije. Pa tudi druga društva, ki so pričela šele letos s praivi® smučarskim tekmovanjem, naj prijavit svoje tekmovalce. . Naj te tekme na Vojskem tudi sedaj dokažejo ob zaključku letošnje smučarske sezone, da se pri nas smucarstvo sicer šele razvija, da pa že ofojema_ širok® ljudske množice, ki vedno bolj in bolj gojijo fizkulturo. Mladina, pohiti v soboto in nedelj® dne 29. in 30. marca na Vojsko, obiščimo še enkrat lepe smučarske terene, ni" komur ne bo žal tega izleta. Planinci! Tudi vas vabimo v g®1-®’ pohitite na snežne vrhove, saj sneg se že poslavlja od nas! SMUČARSKE TEKME NA VOJSKEM ZA VOJKOV POKAL Ker bedo smučarske telane za Vojkov pokal na Vojskem pri Idriji prve večje tekme na Primorskem, ki sedaj čaka skorajšnje priključitve in ker je zanimanje pri tekmovalcih posebno veliko že glede na značilni pokal, ki ga predstavlja idrijska ruda, živo srebro in zastava iz idrijskih čipk (vrednost pokala znaša 30.000 din), smo prepričani, da se bodo fizkultuma društva zavedala važnosti tega tekmovanja in prijavila svoje tekmovalce. V naslednjem podajamo še nekaj navodil tekmovalcem in spremembo razpisa tekmovanja: Prijave tekmovalcev pošljite na FD Rudar, Idrija, do 25. t. m., ker bo le pravočasno prijavljenim tekmovalcem preskrbelo društvo brezplačno stanovanje in prehrano 29. in 30. marca. Tekmovalci naj prispejo v Logatec 28. mar- TEDEN NAŠE ŽENE V PREDJAMI Dne 8. marca t. 1. se je vršila v naši vasi proslava žena, ki jo je izvedla organizacija AFŽ Predjama. Program je bil skrbno izbran in pripravljen. Z nekaterimi točkami so se žene oddolžile žrtvam, ki so padle za našo svobodo in njihovim materam. Tudi na svoje koroške sestre, ki še čakajo na svobodo, niso pozabile. Poslale so jim vzpodbujajoče pozdravne resolucije. Materam iz Predjame, ki so v naši osvobodilni borbi izgubile svoje sinove, so žene dale skromno priznanje z besedami, napisanimi v lično okrašenih pismih; vaški vojni siroti brez staršev pa so pripravile darilo v obleki. Najganlji-vejši prizor je bil, ko je po končani prireditvi stopila na oder tov. Polona, ki je v vojni izgubila dva sinova-partizana in se s solzami v očeh, s preprostimi besedami zahvalila ženam, ki niso pozabile na materinske žrtve te vojne, in ki jih znajo ceniti. Celotna prireditev je bila odsev žrtvovanja naših žena in mater za časa borbe, odsev dela žena pri naši obnovi, pa tudi truda, ki ga prav naše žene do-prinašajo k izgraditvi in utrditvi miru, najprej v vasi, v državi ter končno med narodi vsega sveta. Objave Tov. Mohorčič Frančiška iz Hrastja št. 40, Št. Peter na Krasu, je izgubila osebno izkaznico, izdano od Okrajnega NOO v Postojni, ter izkaznico SIAU št. 206.611. S tem proglašamo izkaznico za neveljavno. Tov. Jagodnik Jožefa Slovenska vas št. 8, je izgubila osebno izkaznico, izdano od Okrajnega NOO v Postojni, in izkaznico SIAU ter s tem proglašamo izkaznici za neveljavni. Tov. Samec Frančiška, roj. 26. novembra 1928, stanujoča v Žapnžab št. 38, je izgubil osebno izkaznico št 7255 ter izkaznico SIAU ter ju s tem proglašamo za neveljavni. ca z jutranjim vlakom ali z večerni®’ kjer jih bo čakal avtobus in prejjolia v Idrijo, kjer naj se javijo na sed«*® FD Rudarja v Idriji, to je v Mestni hi»1’ kjer bodo prejeli vsa potrebna navodila in bone pred odhodom na Vojsko. Vojsko bomo odšli peš; hoje je 3 ure. Društva naj tekmovalcem pravočasno preskrbe potne dovolilnice za prehod meje pri Hotedršici! Vrstni red tekmovanja je spremenjen v toliko, da se bo vršila štafeta 4X10 k® že v soboto 29. marca ob 14.30 uri; t®1'" movanje v teku na 30 km v nedeljo dopoldne ob 9. uri, tekmovanje v slalomu pa popoldne ob 14. uri. v.v Snega je na Vojskem 10 cm prsi®3 na 2 m jjodlage s stanjem dne 19. marca. Naj bo to prvo tekmovanje, ki povezalo naše tekmovalce, ki jih je toliko časa ločila krivična meja. Tov. Šuligoj Andrej, Slap ob Idr® št. 37, je izgubil osebno izkaznico št. 362 ter jo s tem proglaša za neveljavno. Tov. Gorjup Ivanka, Goberje št. °4 je izgubila osebno izkaznico št 2651, >2' dano od Krajevnega odbora Gaberje, ter izkaznico SIAU. S tem proglašamo izkaznici za neveljavni. POZIV UPNIKOM Čevljarska zadruga z o. j. v Toltninu je prešla v likvidacijo, Kot likvidator nastopa upravni odbor. Pozb-ajo se upniki« da do 31. marca 1947 prijavijo eventualne terjatve. Upravni odbor Čevljarske zadruge z o. j., Tolmin- Odlok Poverjeništvo PN0Q za Slovensko morje, po odobritvi Vojne uprave JA z® Julijsko krajino, Istro Reko in Slovensko Primorje in po pooblastilu PPNOD za Slovensko Primorje in Trst z “J1® 31. julija 1945, izdaja naslednjo UREDBO o ustanovitvi Ženske obrtne šole v Kopr° Čl. 1. V Kopru se ustanovi Ženska obrtna šola z odseki za šivanje in krojenje pe' rila, za šivanje in krojenje oblek in z odsekom za vezenje. Čl, 2. V šolskem letu 1946/47 se otvarja pmfj strokovni razred in pripravljalni razre odsekov pod čl. 1. Čl. 3. . . V prvi strokovni razred se sprejme!0 učenke, katere so dovršile dva razreda srednje šole aviamente professionale. ^ ostale učenke z nižjo predizobrazbo se otvarja pripravljalni razred. Čl. 4. Uredba stopi takoj v veljavo. Ajdovščina, dne 31. januarja 1947. Načelnik oddelka za industrijo: Vilhar Lojze s r. Poverjenik: France Perovšek s. r, »Primorska borba« izhaja tedensko * Ajdovščini. - Urejuje uredniški odbor.