Arheološki vestnik (Arh. vest.) 45. 1994, str. 25-80
25
Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32
Boris VIČIČ
Ljubljani ob 850-letnici prve pisne omembe
Izvleček
V članku je predstavljeno gradivo naselbinskih izkopavanj pod Grajskim gričem v Ljubljani. Del problematike je bil predstavljen v Arheološkem vestniku 44, 1993, 153-201, nove najdbe pa lepo dopolnjujejo vedenje o zgodnjerimski poselitvi tega območja. Na Gornjem trgu 30 smo raziskali tri stratigrafsko jasno ločene plasti, ki jih datiramo v celotno 1. st. pr. n. š. in prva desetletja 1. st. n. š. Najmlajša naselitvena faza je nastala v drugi polovici I. st. in je ostanek predmestne poselitve EmcTne.
Z zadnjimi raziskavami smo tako potrdili obstoj naselbine pod Grajskim gričem, ki osvetljuje romanizacijo prostora pozno-latenske mokronoške skupine in širjenje vplivov rimske države na ozemlje današnje osrednje Slovenije.
Abstract
The article presents the material from the excavation of the settlement at the foot of the Castle hill in Ljubljana. Previous results have appeared in Arheološki vestnik 44, 1993, pp. 153-201, but these results are significant additions to our knowledge of the early Roman settlement in this area. At Gornji trg 30 three stratigraphically distinct layers were discovered dating from the lsl century BC through to the initial decades of the Is' century AD. The youngest settlement was established in the 2nd half of the 1st century AD and represents the suburb of Emona.
The earliest settlement represents the romanisation of the area of the late La Tene Mokronog groupe, indicating the expansion of Rome's influence into what is now central Slovenia.
V zadnjih letih smo nadaljevali z zaščitnimi arheološkimi posegi ob prenovi hiš na južnih brežinah Grajskega griča na desnem bregu Ljubljanice (si. 1; 2). Vse raziskave so bile prostorsko zelo omejene in nudijo le ozek vpogled v zgodnjerimsko naselitev tega predela. Poleg že objavljenega gradiva z Gornjega trga 15 (si. 3: 6; Vičič 1992; isti 1993, 153 ss), smo raziskali še naslednje točke:
I.	Gornji trg 30 (t. 1-23)
II.	Stari trg 17 (i. 24-26: 1-7)
III.	Stari trg 32 (i. 26: 8-14; 27: 1-5)
IV.	Rožna ulica (t. 27: 6,7)
V.	Ljubljanski grad (si. 10)
I. GORNJI TRG 30 Opis terena
V drugi polovici 1991. leta smo pred prenovo hiše Gornji trg 30 v Ljubljani (si. 4) izvedli manjše zaščitno izkopavanje. Manjšo sondo smo izkopali v notranjosti hiše (sonda 1) in večjo (sonda 2) na njeni južni strani, kjer je prej stal prizidek, ki je bil v skladu s programom prenove odstranjen. Pred začetkom raziskav
je bil v obeh izkopih postavljen koordinatni sistem, ki se je naslanjal na tloris stavbe.
Velikost sonde 1 je bila zaradi statične ogroženosti hiše omejena (do 5,60 m dolga in do 3 m široka). Po odstranitvi recentnega nasutja sta se pokazala dva zida in štiri jame z gradivom iz 16. stoletja (si. 5, planum 1, jame 1-4). Ker sta bila zida enako usmerjena in grajena tako kot gotovo rimska zida iz sonde 2, menim, da sta iz istega obdobja. Ostalo površino izkopa je pokrival glineni tlak, ki ga glede na strukturo lahko povežemo z estrihoma najmlajše faze rimske naselitve (pril. 1, plast 3; faza IV), ki je bila izrazitejša v sondi 2. Zasipna plast te faze (pril. /, plast 4) je bila zbita rjava zemlja, pomešana z vložki ilovice, peska, posameznimi kamni in drobnimi najdbami (t. 15: 3,8,9,11,15-17,27; 76:8,11,24).
Pod to plastjo je izkop skoraj v celoti prekrivala plast sterilnega grušča (pril. /, plast 6). Grušč enake strukture smo izkopali tudi v vzhodnem vogalu in profilu sonde 2 tik nad tretjo naselitveno fazo (faza III). Pod njim se je pojavila glinena hodna površina (si. 6, planum 2; pril. 1, plast 8), katere sledove smo zasledili tudi v južnem profilu sonde 1. Nekako po sredini sonde je glineno hodno površino omejeval vkop z nekaj zloženimi kamni, kije dal slutiti preprosto steno. Glineni hodni površini je sledila nasipna črno-rjava zemljena plast (pril. 1, plast 10) z nekaj najdbami (t. 3:
15-18,22; 9: 10-24). Glede na stratigrafske odnose sem glineno hodno površino in nasutje pod njo označil s tretjo naselitveno fazo, a je žal ni bilo mogoče tako razdeliti kot v sondi 2.
Naslednjo plast predstavlja izrazita sterilna rumeno-rjava ilovica (pril. 1, plast 11). Ob vzhodnem profilu je bila ilovnata plast prebita z nanosi tretje naselitvene faze in podorom, pri katerem ni znan namen in ni jasen nastanek. Delno je ilovnato plast prekinjala plast mehkejše temnejše ilovice {pril. 1, plast 12), za katero ne morem reči ali je ostanek hodne površine ali le posledica intenzivnejšega izpiranja. Najdb v teh plasteh ni bilo. Tej je sledila črna mastna ilovica (pril. 1, plast 13) - kulturna plast s posameznimi najdbami, ki sem jo označil kot drugo naselitveno fazo (faza II, t. 3: 1,4-7,9,10,13). Bolj izrazita in predvsem z najdbami bogatejša je bila ta naselitvena faza v sondi 2. Plast 11 je na večini izkopa ležala na sterilni plasti iz mivke, pomešane z ilovico in prodniki.
Severovzhodni vogal sonde 1 (si. 7, planum 3) je prekrivala plast sterilne ilovice (pril. 1, plast 14), ki je bila po sestavi enaka plasti 9. Pod njo je bila plast črne zemlje (pril. 7, plast 15), ki predstavlja najstarejšo naselitveno fazo (faza 1,1.1: 1-5).
Sonda 2 je bila dolga 10 m in široka največ 4,80 m. Na severni strani jo je zoževala kanalizacijska cev, tako daje bila "uporabna" širina sonde le 3,60 m. Po odstranitvi recentnega nasutja (pril. 4, plast 1) se je na globini do pribl. 1,00 m pojavila izrazita hodna površina (pril. 2, planum 1), precej poškodovana z recentni-mi vkopi. Hodna površina (pril. 4, plast 3) je bila močno zbita rumeno-rdeča ilovica, prekinjena z dvema vzporedno (smer S-J) potekajočima zidoma, na katera sta se priključevala dva zidca (smer V-Z). Zidec na vzhodni strani sonde seje nadaljeval v vzhodni profil (pril. 4, plast 2) in ga tako nismo mogli v celoti raziskati. Na sami hodni površini, poimenoval sem jo faza IVb, je bilo malo najdb, ki so gotovo rimske (t. 23: 18-21). Pod tlakom in tankim zemljenim nasutjem je bil še en tlak (pril. 4, plast 5), ki je bil po strukturi enak zgornjemu (pril. 3, planum 2). V samem spodnjem tlaku, faza IVa, je bilo nekaj rimskih najdb (t. 23: 10-17). Na zahodnem delu izkopa je v smeri S-J potekal ozek zid, ki smo ga lahko raziskali le v zelo omejenem obsegu. Najverjetneje smo naleteli na ostanke predmestne stavbe, žal pa natančnejša opredelitev raziskanega objekta zaradi omejenega izkopa ni mogoča. Najdb med obema najmlajšima antičnima fazama ni bilo. Pod hodno površino je bilo humusno nasutje (pril. 4, plast 4) s precej drobnimi najdbami. Kljub jasnim stratigrafskim odnosom natančnejša časovna opredelitev prenehanja najmlajše naselitvene faze ni možna, zato sem gradivo združil in ga opredelil kot četrto naselitveno fazo (faza IV, /. 15-23).
Humusni plasti je sledila izrazita gruščnata plast (pril. 4, plast 6). V SV predelu izkopa je bila povsem sterilna in po strukturi enaka grušču iz sonde 1. V južnem delu sonde (pril. 4, plast 7) je bil grušč pomešan s kamenjem, ilovico in drobnimi najdbami (i. 10-14). To gruščnato plast sem poimenoval zasipna plast tretje naselitvene faze (faza Hib). Sledila ji je
SI. 1: Ljubljana, Pogled z zahoda (foto: S. Klemene). Abb. I: Ljubljana. Blick von Westen.
slabo ohranjena ilovnata hodna površina objekta (pril. 4, plast 8), ki ga žal nismo mogli povsod z gotovostjo omejiti (si. 8, planum 3). Na hodni površini hiše smo našli nekaj drobnih predmetov (t. 9: 1-9). Pod hodno površino smo naleteli na močni plasti žganine (plast 8a) velikosti okrog 0,5 m2, ki sta morda ostanek ognjišča. Spodnja plast tretje naselitvene faze (pril. 4, plast 9) je bila še bolj ilovnata, pesek pa je bil premešan z večjimi kamni in drobnimi najdbami (t. 3: 14,19-21,23; 4-8). To je nasipna plast (faza lila), ki je bila sem nasuta pred gradnjo hiše tretje naselitvene faze.
Naselitveno fazo je zaključevala sterilna plast rumene ilovice (pril. 4, plast 11), ki je bila enaka ilovici iz sonde 1. Pod njo je bila močna ilovnato-humusna plast z veliko žganine, organskimi ostanki in izpovednimi najdbami (pril. 4, plast 13). Ležala je na sterilni osnovi iz mivke, ilovice in rečnih oblic, ki je bila enaka kot v sondi 1. To fazo sem poimenoval druga naselitvena faza (t. 1: 6-17; 2; 3: 2,3,8,11,12). Ostankov prve, najstarejše naselitvene faze, v sondi 2 nismo našli.
SI. 2: Ljubljana, Stari in Gornji irg. Pogled z jugozahoda (foto: S. Klemene).
Abb. 2: Ljubljana, der Alte und der Obere Platz. Blick von Siidwesten.
Ovrednotenje gradiva
Faza 1 (t. I: 1-5).
Najdbe najstarejše naselitvene faze so količinsko in izpovedno skromne. Poleg tipično staroselskega gradiva izstopa odlomek pladnja ali krožnika iz "črne" sigi-late s sivim prelomom (t. 1: 1). Prepričljiva rekonstrukcija ali določitev tipa po klasifikacija Jeana Paula Morela (Morel 1981) žal ni izvedljiva. Na Štalenskem vrhu so tovrstni izdelki dokaj redki in datirani v najstarejše plasti naselbine ter gotovo italskega izvora (Schindler 1967, 60 ss; ista 1986, 345 ss; Zabehlicky-Scheffenegger 1986, 149 ss.).
Absolutna datacija faze I je težka. Povsem nejasen je čas njenega nastanka; upoštevajoč gradivo iz druge naselitvene faze jo datiramo v prvo polovico 1. st. pr. n. š.
Faza II (t. 1: 6-17; 2; 3: 1-13).
Izrazita ilovnata plast, pomešana z organskimi ostanki (šibje, koščki lesa), je stratigrafsko prepričljivo določena zlasti v sondi 2 (pril. 4), kjer je ležala na sterilnih tleh in bila prekrita s plastjo sterilne ilovice. V sondi 1 (pril. 7) je bil povsem jasen stratigrafski odnos do starejše plasti in nekoliko manj do mlajših. Dokaj veliko število drobnih najdb lepo definira podobo te naselitvene faze in ji daje za razumevanje celote še poseben pomen.
SI. 3: 1-6 raziskane točke pod Grajskim gričem. M. = 1:5000. Ahb. 3: 1-6 erforschte Fundorte unterhalb des SchloBbergs.
Manjša fibula1 tipa Nauheim (t. 1: 7) je bronasta, z neokrašenim lokom strešastega preseka in luknjico na nogi. Doslej so bile tovrstne fibule uvrščene v tip Nauheim ali v tip Gorica, Dragan Božič jih po nekaterih značilnostih (širši lok, krajša, višja noga brez gumba ali izrastka) uvršča v različico B fibul vrste Nauheim s preluknjano nogo (Božič 1993, 142 ss, si. 4: 5,6). Izvor tovrstnih fibul išče v severovzhodni Italiji ali v primeru različice B celo v Furlaniji. Na današnjem slovenskem prostoru je noga take fibule, a še krajša in višja, znana z Bleda-Pristave.2 Pomembnejša je različica fibule z znamenitega gradišča Cvin-ger pri Stični (sonda 11; Gabrovec 1993, t. 14: 15). Stratigrafsko nad njo sta bili v sondi namreč najdeni usločena fibula z gumbom na loku (Almgren 18) in slabo ohranjena noga fibule, ki jo najverjetneje lahko pripišemo usločenim fibulam oblike Weisenau-Hor-gertshausen z luknjico na koncu dolge predrte noge (Gabrovec 1993, t. 13: 29). Ta oblika je datirana v leta od 50 do 15 pr. n. š. (Bohme-Schonberger 1989/1990, 239 ss).
Ostale fibule, različice fibul tipa Nauheim iz severne Italije, žal niso bile najdene v okoliščinah, ki bi dovoljevale njihovo natančnejšo datacijo.
Tudi večja bronasta fibula (t. 1: 6) sodi med široko razširjene fibule tipa Nauheim. Tako kot manjša fibula ima tudi ta lok s strešastim presekom, žal pa nima ohranjene noge in je ne moremo točneje določiti.
Raziskave zadnjih let ugotavljajo pojav fibul tipa Nauheim že pred letom 100 pr. n. š. (Rieckhoff 1992, Abb. 2) in njihovo največjo razširjenost med leti 70/60 in 30/20 pr. n. š. (Feugere 1985,203 ss; Gebhard 1991, 11 ss).
Čeprav večje fibule tipa Nauheim z Gornjega trga 30 ni mogoče natančneje določiti, že pojav različice B istega tipa s preluknjano nogo kaže na severnoitalske vplive na prostor osrednje Slovenije, ki je takrat kulturno pripadal mokronoški skupini poznega latena.
Posebej zanimivi sta bronasti fibuli na šarnir (t. 1 8,9). Obe sta bili preiskani z energijsko disperzno X žarkovno fluorescenčno spektrometrijo, ki je pole£ bakra in kositra pokazala tudi dokajšnjo prisotnost srebra.3
Fibuli združujeta značilnosti, tipične za različne zvrsti sponk. Tako ju podolžna shema in širok lok navezujeta celo na tip Nauheim, dolga noga in njen paličasto razširjen zaključek pa na tip Gorica in fibuli, uvrščeni v tip 6c po Michelu Feugereju (Feugere 1985, 229 ss). Slednje so razširjene predvsem v Italiji in južni Franciji, vendar njihova natančnejša datacija žal ni možna (Ulbert 1984, 60 ss). Druga značilnost obeh ljubljanskih fibul je šarnir, kar je novost, ki se pojavi pri tipu Alesia in različicah s širokim lokom, ter se razmahne med Aucissa fibulami (Guštin 1991, 43 ss). Tudi dolga noga, ploščat lok in razširjena glava igle naši fibuli navezujeta na tip Alesia, medtem ko je zaključek noge drugačen. Naši fibuli imata zaključek oblikovan kot prečko, vlito istočasno kot cela fibula. Tak zaključek noge poznamo na nekaterih drugih tipih fibul (npr. Gorica, Jezerine: Adam, Feugere 1982, 130 ss, fig. 7: 5; Guštin 1991,41 ss, Taf. 20: 2), medtem ko ima tip Alesia luknjico na zaključku noge in gumb, ki
je bil naknadno pritrjen (Duval 1974. Fig. 2: 3,4). Razen tega so Alesia fibule največkrat bogato okrašene (Guštin 1991, 43 ss), čeprav tudi neokrašene niso izjema (Novo mesto, Siscia: Koščevič 1980, 14, t. 2: 11). Od fibul Alesia se naši ločita tudi po šarnirju, kije širši od loka.
Našima podobne fibule je v samostojen tip 28 uvrstila Elisabeth Ettlinger (Ettlinger 1973, 89 ss, Taf. 8: 6-18; 9: 1 -5). Poimenovala jih je kot fibule na šarnir s širokim pločevinastim lokom, mednje pa uvrstila sponke z različnimi preseki loka. Lok je pri večini okrašen, noga pa se jim zaključuje z drobnim gumbom ali z v luknjico na koncu noge naknadno vstavljenima gumboma. Datirane so med leta 25 in 5 pr. n. š. z mlajšimi variantami. Po mojem mnenju je uvrstitev tako različnih fibul v isti tip neopravičena in tako tudi da-tacija tipa dvomljiva.
Po shemi zelo sorodni našima so železne fibule tipa Hiifingen, razširjene severno od Alp (Rieckhoff 1975, Abb. 5: 1). Datirane so v drugo polovico 1. st. pr. n. š. Od naših jih, razen surovine, iz katere so narejene, loči neizoblikovan zaključek noge.
Podobna fibula je bila najdena tudi na Stalenskem vrhu. Je manjša od naših in okrašena s tremi krožci. Gumba na koncu noge sta železna in naknadno pre-taknjena skozi luknjico. Za fibulo žal niso znani natančnejši najdiščni podatki.4
SI. 4: Ljubljana, Gornji trg 30. Položaj sond.
Abb. 4: Ljubljana, Gornji trg 30. Die Lage der Schnitten.
Sorodni, čeprav z ožjim lokom, sta fibuli iz Enserunea in Vieille-Toulousea (si. 9: 1,2), ki ju Feugere uvršča že v tip Aucissa (varianta tipa 22a2a). Datirani sta od srede druge polovice 1. st. pr. n. š. do konca avgustejskega obdobja (Feugere 1985, 312 ss). Zelo podobno, a nekoliko manjšo fibulo poznamo iz Titelberga (si. 9: 3; Thill 1969, Abb. 10, 110). Najlepša primerjava našima je sponka iz ustrine iz Ca' di Marco di Fiesse (si. 9: 4), ki pa je avtorica v tekstu žal ne obravnava (Vannacci Lunazzi 1977, Tav. 57:4).
Tipoloških, dobro datiranih primerjav za naši fibuli ni veliko. Lahko se pridružimo mnenju Giintherja Ulberta (Ulbert 1984, 60), ki pogreša objave iz Italije, saj v tem prostoru najverjetneje lahko iščemo tudi izvor tovrstnih fibul. Italske najdbe bodo bržkone dale odgovor tudi na najpomembnejše vprašanje, kdaj se je začela uporaba šarnirja.
Ljubljanski fibuli sta doslej stratigrafsko in tipo-loško najbolje opredeljena primerka tako oblikovanih sponk. Zanje je, če povzamemo, poleg šarnirja značilna podolgasta shema, ploščat neokrašen lok in dolga noga, zaključena s prečko. S spremnim gradivom sta prepričljivo datirani v poznorepublikansko-zgodnje-avgustejsko obdobje, to je v čas med leti 50 in 25/20 pr. n. š.
Zaradi naštetih značilnosti in natančne datacije predlagam, da sponke iz Ljubljane. Enserunea, Vieil-
SONDA SCHNITT 2
1
S
SONDA SCHNITT 1
1 l

M
0
0	1	2m
i i .
le-Toulousea, Titelberga in Ca' di Marco di Fiesse uvrstimo v poseben tip in jih poimenujemo fibule na šarnir tip Ljubljana.
Med kovinskim gradivom je potrebno omeniti še bronast gumb s trikotnim ušescem (t. 1: 10), kakršna poznamo tudi s Štalenskega vrha, kjer sta datirana v zadnje desetletje pr. n. š. in prvo pol. 1. st. (Deimel 1987, 92, 300 ss, Taf. 79: 10,11). Lega našega gumba v tej naselbinski fazi dokazuje, da so tovrstni deli -najverjetneje vojaške opreme - lahko še starejši.
Odlomka oljenk {t. 1: 11,12) po kvaliteti gline in identičnosti premaza sodeč najverjetneje pripadata istemu predmetu. Oljenka je slabo ohranjena, zato je ne moremo natančneje določiti, vendar gotovo spada med grško-helenistične oblike, narejene v modelu in okrašene z rastlinskim motivom. Na Stalenskem vrhu se pojavljajo že v najstarejših plasteh naselbine in so uvozni kos v poznorepublikansko-zgodnjeavgustej-skem času (Farka 1977, 13 ss).
Nekaj odlomkov "črne" sigilate lepo dopolnjuje italsko gradivo v drugi naselitveni fazi zgodnjerimske naselbine pod Grajskim gričem. Posebej je treba poudariti dejstvo, da v tej plasti nismo našli prave rdeče sigilate, kar že samo po sebi kaže na datacijo plasti (Horvat 1993, 95). Skodela z izvihanim ustjem (t. 1: 13) je še najbližja obliki Morel 2653 (Morel 1981, 202). Na Stalenskem vrhu se pojavlja v "trdih" in "poroznih" izdelkih, med katere sodi tudi naša skodela (Schindler 1967, 28 ss, 50 ss). Enake kakovosti je tudi rob pladnja s poševnim robom (t. 1: 14). Uvr-
ščamo ga v obliko Morel 2286, datirano v zadnji dve stoletji pr. n. š. vse do leta 20 pr. n. š. (Morel 1981, 162). Tudi noga pladnja ali krožnika (t. 1: 15) je prevlečena s črnim premazom.
Posebej pomemben za datacijo druge naselitvene faze je neznaten odlomek čaše iz skupine keramike tankih sten, okrašene z drobnimi bradavicami (t. 1: 16). Oblika I po Marii Teresi Marabini Moevs je datirana od druge četrtine 2. st. do tretje četrtine 1. st. pr. n. š. (Marabini Moevs 1973,49 ss) in široko razširjena zlasti po osrednjem in zahodnem Sredozemlju (Mullor 1989, 94 ss). Na Stalenskem vrhu so tovrstne čaše uvrščene v obliko 20 in datirane v čas do leta 25 pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 54 ss). Na današnjem slovenskem prostoru so take čaše redke, lepo pa kažejo smer prodiranja italskih vplivov v notranjost (Horvat 1993, 96, si. 24).
Med italsko kuhinjsko keramiko je potrebno omeniti pekač z žlebom na ustju {t. 2: 10) oblike 14 po Marii Vegas, ki ga moramo ločiti od pekačev s pompejan-skim premazom (Vegas 1973, 90 ss). Pekači z žlebom so razširjeni po Sredozemlju v poznorepublikanskem in zgodnjeavgustejskem obdobju in jih poznamo tudi iz Nauporta (Horvat 1990, 122). Na Štalenskem vrhu so kot najzgodnejši import znani že iz kompleksa 1 (Schindler-Kaudelka 1986, 282).
Iz te naselitvene faze so italskega izvora še odlomki vratu vrča (t. I: 17), amfore {t. 2: 1) in posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline (t. 2:2).
SI. 5: Ljubljana, Gornji trg 30. Sonda I. Planum 1. Faza IV. Abb. 5: Ljubljana, Gornji trg 30. Schnitt 1. Planum 1. Phase IV.
| x = -6 m
y = 4 m
©
JAMA GRUBE i j
........I-liso ill!.......
JAMA GRUBE 3 ■90 -
: j jljjjj
-Jllll
x = 0 m I y = 4 m

x = -6 m y s o m
siva peščena zemlja ( Ki. st.) graue sandige Erde (16. Jh.)

Po kakovosti gline (prečiščenosti, trdoti in primeseh) sta zelo blizu keramiki tankih sten odlomek čaše s poudarjenim ramenom (t. 2: 3) in odlomek dna enake kakovosti in barve (t. 2: 4). Edino pečenje obeh posodic je nekoliko slabše kot pri keramiki tankih sten in tudi taka oblika mi ni znana.
Odlomka bikoničnih posod (t. 2: 11,12) sta tipična izdelka latenskega lončarstva: narejena sta na hitro-vrtečem vretenu, iz dobro prečiščene gline in dobro pečena. Tako keramiko najdemo na celotnem področju mokronoške skupine (Božič 1987, 862 ss). Ostala lončenina (t. 2: 5-9,13-15; 3: 1-13) ima bolj grobo strukturo, enostavne oblike in okrase ter je običajen izdelek domačih delavnic.
Kot je razvidno iz zgornje analize, nosi druga naselitvena faza naselbine pod Grajskim gričem dokaj močan italski pečat. Posebej je treba poudariti dejstvo, da v njej nismo našli prave rdeče sigilate. Količina uvoženega gradiva, ki v primerjavi s starejšo fazo narašča, datira drugo naselitveno fazo v poznorepu-blikansko in deloma že v zgodnjeavgustejsko obdobje, to je v čas med leti 50 in 25/20 pr. n. št.
Faza III (t. 3: 14-23; 4-14).
Tretjo naselitveno fazo sem v sondi 2 lahko razdelil na dve fazi (nasipno: lila in zasipno: Illb), ki ju v delu sonde jasno razmejuje glinena hodna površina ne posebej dobro ohranjenega objekta (si. 8). Najverjet-
Sl. 6: Ljubljana, Gornji trg 30. Sonda 1. Planum 2. Faza III. Abb. 6: Ljubljana, Gornji trg 30. Schnitt 1. Planum 2. Phase III.
neje je bila to hodna površina hiše, na kateri je bilo nekaj drobnih najdb (t. 9: 1-9) in sem jo označil s tretjo naselbinsko fazo. V sondi 1 mlajše, jasno izražene zasipne podfaze nismo zasledili, ohranjena je bila le glinena hodna površina tretje naselbinske faze in nasutje pod njo (faza lila; si. 6; pril. 1).
Tretja naselitvena faza je po gradivu sodeč dokaj enotna. Posamezne podfaze niso ločene s sterilnimi sloji, kar kaže, da so bili prehodi med njimi tekoči in kratkotrajni. Zato, in zaradi boljše preglednosti, sem nekeramično gradivo te faze združil.
Poleg vzhodnonoriškega srebrnika obraznega tipa5 (t. 3: 14) iz sonde 2 (faza lila) in republikanskega asa iz sonde 1 je za obravnavo te naselitvene faze posebej pomemben Avgustov as-polovičar,'kovan med leti 19 in 4 pr. n. š. (t. 3: 16). Najden je bil pod zahodnim profilom sonde 1 (gl. -1,28 m) na glineni hodni površini tretje naselitvene faze in tako jasno določi terminus post quern.
V vzhodnem profilu sonde 1 (faza lila) sta bili najdeni bronasti fibuli. Prva (t. 3: 17) ima dokaj podolžen lok, nizko nogo z majhnim gumbom in neizrazito glavo. Po obliki podobno fibulo, vendar z okroglim presekom loka iz Chura je Ettlingerjeva uvrstila v tip 28 (Ettlinger 1973, 89 ss). Taka opredelitev je po mojem mnenju vprašljiva, saj so v ta tip uvrščene tudi fibule, podobne našima s 1.1: 10,11. Fibula iz Chura je bila najdena v plasti, datirani z Vespazijanovim novcem, kar seveda ne prispeva k razjasnitvi datacije
+
x = -6 m y = 4 m
0
x = 0 m y = 4 m
+
: JAMA GRUBE t
i JAMA GRUBE 4 i
B
■137
+ x » -6 m y = 0 m
siva peščena zemlja (16. st.) graue sandige Erde (16. Jh.)
grušč Schotter

glinena hodna površina lehmiger Boden
rjava zemlja braune Erde
o
takih fibul. Podolgovat lok naše fibule je sicer morda nastal le zaradi deformiranja sicer polkrožnega loka, trikoten presek loka pa se pojavi pri nekaterih različicah tipa Aucissa (Feugere 1985, Fig. 43: 1495). Feugere jih uvršča v različico 22a2a.
Podobni fibuli z neokrašenim lokom, ki imata trikotni presek, in neizrazito glavo poznamo iz tabora Dangstetten (Fingerlin 1986, 181:2, 597:1). Nekoliko drugačni (s polkrožnim presekom loka) sta fibuli iz votivne najdbe v reki Brenta, severno od Padove (Leonardi, Zaghetto 1993, Fig. 19: 3,5). Verjetno je naša sponka prehodna ali nerazvita varianta klasičnih fibul tipa Aucissa in je bila, glede na mesto najdbe, v uporabi istočasno kot njena razvita enačica.
Druga fibula (t. 3: 18) je klasične oblike tipa Aucissa. Tip je geografsko široko razširjen in tipičen za avgustejsko obdobje (Rieckhoff 1975, 47 ss) ter v uporabi še v sredini druge polovice 1. st. (Riha 1979, 114 ss).
Bronast gumb z mrežasto okrašeno bradavičko (t. 3: 19) je iz sonde 2 (faza lila) in gaje obdelal že Božič (Božič 1993, 139 ss, si. 2). Za njim lahko povzamem, da gre za poznolatenski gumb, ki ni osamljena najdba na najdiščih mokronoške skupine in priča o stikih našega ozemlja s srednjo Evropo. K tem vplivom spada tudi izčrepinska ploščica - termin povzemam po Božiču - iz faze lila (t. 3: 23) in je značilna za srednjeevropska opida (Božič 1993, 137 ss).
Med redke militaria med našim gradivom sodita
pašna plošča (t. 3: 20) in lok pašne spone (t. 3: 21), oboje iz brona in faze lila. Majhna pašna spona, ki je bila del oklepa legionarja, ni tako redka najdba na zgodnjerimskih najdiščih (Deimel 1987, 90, Taf. 75; 76) in je znana tudi v Sloveniji (Sagadin 1979, t. 5: 3,4,10,11).
Kozarci na izoblikovani nogi (Isings 34) se na Šta-lenskem vrhu pojavijo v tiberijskem času (Czurda-Ruth 1979, 99 ss). Naš (t. 3: 22) je bil najden v sondi 1 na glineni hodni površini tretje naselitvene faze in tako označuje zgornjo mejo uporabe hiše in čas njene opustitve (faza Illb).
Kot je bilo že omenjeno, sta bili v obeh sondah raziskani hodni površini iz dobro zbite gline. Gradivo iz sonde 2 je skromno (t. 9: 1-9). Dvoročajno skodelo, v tem primeru samo odlomek (t. 9: 3), poznamo že iz faze lila (t. 4: 13,14,22). Sigilatni odlomek krožnika (t. 9: 4) je premalo ohranjen za prepričljivo določitev, je pa še najbliže obliki 18 po Consp., katere produkcija seje pričela v zadnjem desetletju pr. n. š. in je trajala do Tiberijevega obdobja.
Datacijsko najpomembnejši je neznaten odlomek oljenke (t. 9: 8), ki je prevlečena z ostanki temnega premaza in ki po oblikovanosti ramena sodeč pripada tipu volutnih oljenk. Enak tip smo izkopali že na Gornjem trgu 15 v jami 1, kjer je datirana v poznoav-gustejski čas, morda že v zadnje desetletje pr. n. š. Datacijo potrjuje najdba Avgustovega asa-polovičarja v sondi 1 s hodne površine tretje naselitvene faze.
SI. 7: Ljubljana, Gornji trg 30. Sonda 1. Planum 3. Faza I. Abb. 7: Ljubljana, Gornji trg 30. Schnitt I. Planum 3. Phase !
+
x = -6 m y = 4 m
0
x = 0 m y = 4 m

+
y • 0 m
-j sterilna ilovica steriler Lehm
črna zemlja schvvarze Erde

m
rečne oblice Kieselsteine

Odlomke skodel iz trde, sive gline (t. 9:2,6,9) lahko primerjamo z oblikama 68 in 80 s Štalenskega vrha (Schindler-Kaudelka 1975, 84 ss, 92 ss). Tu jih poznamo že v zadnjih dveh desetletjih pr. n. š., so pa dokaj dolgo v uporabi. V Emoni se, ob manjših oblikovnih spremembah, obdržijo celotno prvo stoletje (Plesničar 1977, 13 ss).
Pladnji s pompejansko rdečim premazom (t. 9: 7) se pojavijo v nasipni plasti tretje naselitvene faze (lila, glej dalje) in so skupaj z odlomkom ustja (/. 9: 1) in prstanastim dnom posode (t. 8: 5) po kakovosti izdelave gotovo italski izdelek.
Tudi v sondi 1 je bilo najdb iz obravnavane naselitvene faze malo (/. 9: 10-24). Tipa sigilatne skodele (t. 9: 10) zaradi slabe ohranjenosti žal ne moremo natančneje določiti. Četverokoten žig (izdelo-
valec morda C. Amurius) poznamo tudi s Štalenskega vrha (Schindler, Scheffenegger 1977, Taf. 89). Tu se pojavlja izključno in planta pedis, to pa je oblika, ki nastopi šele v postavgustejskem obdobju (Consp. 147 ss). Glede na mesto, kjer je bil v sondi 1 najden, je lahko sem prispel z nasipanjem hodne površine tretje naselitvene faze, dopuščamo pa tudi možnost, da je naš žig, ki je četverokoten, nekaj starejši.
Ostalo italsko gradivo: rob sigilatnega pladnja ali krožnika (/. 9:11), siva skodela (t. 9: 12), odlomek dna čaše (ACO ?; t. 9: 14), vrat glinenega balzamarija (t. 9: 17), ročaj sigilatnega vrča (t. 9: 19), odlomka amfor Dressel 6a (/. 9: 20,21) in trakast ročaj (t. 9: 22) ne odstopa od običajne sestave najdb poznoavgustejskih plasti. Najdbe so znane že z Gornjega trga 15 (Vičič 1993, 153 ss).
SI. 8: Ljubljana, Gornji trg 30. Sonda 2. Planum 3. Faza III. Abb. 8: Ljubljana, Gornji trg 30. Schnitt 2. Planum 3. Phase III.
+
"h
■ v«
x = 10 m y > 5m I-
□
recentni vkopi rezent
črna zemlja schwar/.e Erde
Pril. 1: Ljubljana, Gornji (rg 30. Profili v sondi 1. Beil. 1: Ljubljana, Gornji trg 30. Profile im Schnitt I.
"h
x = 0.20 m y = 3.40 m
- pr*
z = -2 m
N
X = 0.30 m y = 0.43 m
+ +
x = 0.30 m y = 0.43 m

x = -5.86 m y = 0,82 m
+
. Faza naselitve Siedlungsphase
recentno rezent
Faza IV Phase IV

Plast Schicht
stena sedanje stavbe Wand heutiges Hauses
sivorjava zemlja graubraune Erde
siva peščena zemlja (16. st.) graue sandige Erde (16. Jh.)
glinena hodna površina lehmiger Boden
rjava zemlja braune Erde
grušč Schotter
+
x = -5,86 m y = 0,82 m
x = -5.90 m y = 3.42 m
+
+
x = -5.90 m y = 0.82 m
w
x « 0,20 m y » 3,40 m
+
Faza III Phase III
10
glinena hodna površina lehmiger Boden
črnorjava zemlja schvvarzbraune Erde
Faza II Phase II
Faza I Phase I
11,14
12 i
13
,5 I
sterilna ilovica steriler Lehm
temna ilovica dunkler Lehm
čma mastna ilovica schwarzer fettiger Lehm
črna zemlja schwarze Erde
0100000201010201010202020001010101025300915300020191000002
020101000202020002020200
recentni vkopi rezent
glinena hodna površina lehmiger Boden
žganina Brand
zid z malto Mauer mit Mortel
Pril. 3: Ljubljana, Gornji trg 30. Sonda 2. Planum 2. Faza IVa. Beit. 3: Ljubljana, Gornji trg 30. Schnitt 2. Planum 2. Phase IVa.
+ x = Om y = 5 m
x = 10 m I y = 5 m
-104
-93
-98
I
1.
□
recentni vkopi rezent
glinena hodna površina lehmiger Boden
^d zid z malto kili
Mauer mit Mortel
x = 10 m y = 0 m

Pril 4: Ljubljana, Gornji trg 30. Profili v sondi 2. Beil. 4: Ljubljana, Gornji trg 30. Profile in Schnitt 2.
x = 4,00m I	I x = 3.70m
_L_ * = 8m	S	y = 0,10m \ \ y = 0,10m
l y s 0,10 m	i
+
x = 9.90 m y = 4,80 m
x = 9.90 m y » 1,40 m
+
+
x = 0,20 m y = 0,10 m
Plast Schicht
recentno rezent

stena sedanje stavbe Wand heutiges Hauses
sivorjava zemlja graubraune Erde
Faza IV Phase IV

3,5
siva peščena zemlja graue sandige Erde
glinena hodna površina lehmiger Boden
rjava zemlja braune Erde
grušč Schotter
Faza III Phase III
Illb
III
Ilia
8 8a 9
ilovica s kamni Lehm mit Steinen
glinena hodna površina lehmiger Boden
žganina Brand
grušč z večjimi kamni Schotter mit groBeren Steinen
11
sterilna ilovica steriler Lehm
Faza II Phase II
13

črna mastna ilovica schwarzer fettiger Lehm
Ostalo keramično gradivo (t. 9: 13,15,16,18,23,24) je po kakovosti grobo, slabše žgano in najverjetneje domač izdelek. Namen uporabe predmetov iz črne. slabo prečiščene gline (t. 9: 18,24) ni jasen, morda pa sta odlomka del enega predmeta.
Faza lila (t. 4-8).
V tej naselitveni fazi smo izkopali precej keramike.
V	dokajšnji množini se pojavi prava rdeča sigilata, ki jo po kakovosti lahko pripišemo padanskim delavnicam. Najstarejša sta pladenj in pladenj ali krožnik oblike 1 po Consp. (t. 4: 1,12). Oblika je datirana v najstarejše plasti Bolsene in Štalenskega vrha, kjer v večji količini nastopa v kompleksih II in III, to je v zadnjih dveh desetletjih pr. n. š. (Schindler, Schef-fenegger 1977,41 ss). Iz tega časa, ponekod pa tudi že zgodnjeavgustejski, je tudi pladenj oblike 10 po Consp. (t. 4: 3). Srednje- do poznoavgustejski so plad-nji ali krožniki (/. 4: 2,4,6-10) oblike 12 po Consp. Odlomek pladnja ali krožnika (t. 4: 5) uvrščamo v obliko 18 po Consp., ki se pojavi že v Halternu in Dangstettnu in se obdrži do Tiberijevega obdobja. Pladenj ali krožnik z zaobljeno steno (t. 4: 15) je na Stalenskem vrhu najpogostejši v kompleksu II. Okrašene dvoročajne skodele (t. 4: 13,14,22) in kelih (t. 4:23) so na Štalenskem vrhu najpogostejše med leti 15 do 10 pr. n. š. in 15 n. š. (Schindler-Kaudelka 1980, 51; Consp. 182). Nekoliko starejše so sigilatne skodele (t. 4: 18-21), noge pladnjev ali krožnikov (t. 5: 1-8) in ročaja sigilatnih vrčev (t. 5: 9,10). Vse obravnavane sigijatne oblike poznamo že z Gornjega trga 15.
Čaša keramike tankih sten (t. 5: 11), okrašene z reliefnimi paličicami, je na Štalenskem vrhu uvrščena v obliko 2 in datirana med leta 25 in 10 pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 39 ss). Kot grobni pridatek jo, skupaj s fibulo tipa Jezerine, srečamo v Novem mestu - Beletov vrt, grob št. 174 (Knez 1992, t. 62: 9).
V	to skupino keramike sodi tudi odlomek čaše (t. 5: 13), okrašene z vbodi. Na Štalenskem vrhu je uvrščena v obliko 5, datirano med leta 10 pr. n. š. in 0 (Schindler-Kaudelka 1975, 42 ss). Čaše tipa ACO (t. 5: 12,14) so bile narejene v kalupu in izdelovane celotno avgustejsko obdobje (Vičič 1993, 163). Skodela iz dokaj grobe gline (/. 5: 16) je enaka kot skodela iz jame 2 na Gornjem trgu 15, datirane v poznoavgustej-sko obdobje oz. že v zadnje desetletje pr. n. š. (Vičič 1993, 158 ss, t. 2: 2). Izrazit italski import je tudi kuhinjska keramika iz dokaj dobro prečiščene gline (t. 5: 17-19) in enoročajni vrč (/. 5: 20). Na Štalenskem vrhu se helenistična oblika lagynos (t. 5: 21) pojavi zelo pozno, šele po letu 15 n. št. (Schindler-Kaudelka 1989, 31), v Ljubljani pa je nedvomno starejša.
Amfore predstavljata že z Gornjega trga 15 poznana tipa Dressel 2-4 (t. 6: 4,6-8) in Dressel 6a (t. 7: 2). V ta inventar sodita tudi pokrovčka za amfore klasične oblike s čepkom (t. 7: 4,5), izmed katerih je eden okrašen s smrekico in črkama M A. Drugi tip pokrovčka (/. 7: 6) je oblikovan iz ostenja amfore in sem ga, po Božiču (ki je tako poimenoval ploščice; Božič 1993, 146), poimenoval izčrepinski pokrovček.
Med transportno posodje sodi tudi dvoročajni vrč Dressel 28 (t. 6: 1) in prstanasto dno verjetno posode enakega tipa (t. 6: 2). Prvi ima vrezan napis t(esta) p(ondo) XXIIS, s čimer je označena tara posode (22,5 funta, kar je nekaj več kot 7,3 kg). Drugi napis (t. 6: 3) je žal premalo ohranjen, da bi ga lahko identificirali.
Nedvomno iz italskega prostora, na kar kažejo tudi petrografske analize (Vegas 1973, 47 ss), je bil prine-šen pladenj s pompejansko rdečim premazom (t. 8: 6). Taki pladnji so bili široko razširjen del kuhinjskega posodja in v uporabi dlje časa (Lloris 1990, 206 ss). V Ljubljani jih v starejši fazi ne poznamo, kar se časovno delno pokriva z importom na Štalenski vrh, kjer se v večjih količinah pojavijo v tridesetih letih 1. st. pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1986, 292 ss).
Med običajne, dolgotrajno uporabljane kose kuhinjske keramike sodijo tudi pokrov (t. 8: 1) in trinožnika iz dokaj grobe gline (t. 8: 4,5).
Ostala lončenina te naselitvene faze je izrazito staroselska (t. 8: 9-18). Glina je slabo prečiščena in neenakomerno žgana, oblike enostavne, okras pa se omejuje na različno metličenje in vreze. Odlomek, okrašen z barbotinskim okrasom {t. 8: 8), in odlomek ostenja z ročajem (t. 8:7) sta verjetno še starejša in sta sem prišla z gradišča na Grajskem griču.
Faza IHb {t. 10-14).
Nasipno plast, ki je ležala na glineni hodni površini III naselitvene faze in se je (v sondi 2) jasno ločila od faze lila, sem označil s fazo Illb. V sondi 1 je ni bilo, saj je na glineni hodni površini ležala plast sterilnega grušča, na južnem delu sonde 2 pa je dosegla tudi do 60 cm debeline. Z najdbami je bila dovolj bogata.
Odlomek terakote (t. 10: 1) je eden redkih umet-noobrtnih izdelkov s tega najdišča. Težko je reči, katera žival je upodobljena, po oblikovanosti profila pa je še najbliže delfinu.
Obe oljenki (t. 10: 2,3) sta uvrščeni med volutne oljenke, ki se zagotovo pojavijo v poznoavgustejskem obdobju ali že v zadnjem desetletju pr. n. š.
Sigilatno gradivo (t. 10: 4-30) je dokaj obsežno in raznoliko. Pladnji in krožniki pripadajo servisu I srednje- in poznoavgustejskega časa in smo jih obravnavali že pri obdelavi starejših plasti. Novost v našem gradivu sta odlomka čaš, oba s sigilatnim premazom (/. 10: 20,21). Na Štalenskem vrhu so take čaše redke in datirane v zgodnjeavgustejski oz. avgustejski čas (Schindler-Kaudelka 1980, 134 ss).
Datacijsko najpomembnejši je majhen odlomek dna z žigom L. GEL. in planta pedis (t. 10: 24,24a). L. Gellius je bil v tiberijsko-klavdijskem času eden največjih izvoznikov na Štalenski vrh (Schindler, Scheffenegger 1977, 248 ss), datacijo v postavgustej-ski čas pa potrjuje tudi oblika žiga (Consp. 147 ss).
Določitev drugega žiga (t. 10: 29,29a) na dnu skodele je zaradi slabe ohranjenosti nemogoča. Taka oblika dna skodele (Consp., oblika 7), tudi s četverokot-nim žigom, se pojavi že v srednjeavgustejskem času.
Skodeli iz sive in oranžne gline (/. 11: 2,3) iz skupine keramike tankih sten sta znani že iz starejših
plasti. Odlomek lončka z razvitim ustjem (t. 11: 1) je prevlečen s premazom enake barve kot posode s peskasto prevleko. Po oblikovanosti ustja ga lahko primerjamo z obliko 127 keramike tankih sten, ki se na Stalenskem vrhu pojavi po letu 15 n. št., v večji meri pa v času med leti 25 in 35 (Schindler-Kaudelka 1975, 132 ss). Tudi v emonskih grobovih se skodelice s tovrstno prevleko pojavijo v tiberijsko-klavdijskem obdobju (Plesničar-Gec 1977, 15). Ostala keramika tankih sten brez okrasa (t. 11: 5), ali okrašena s paliča-stim okrasom (t. 11: 4) in vbodi (/. 11: 9,10), čaše ACO (t. 11: 8,11,12), glinen balzamarij (t. 11: 6) ter odlomek glinenega balzamarija na nogi {t. 11:1) so po svojem nastanku starejše in so bile najdene v bolj izpovednih plasteh že na Gornjem trgu 15. To velja tudi za ostalo kuhinjsko keramiko italskega izvora (t. 11: 13-32).
Poleg že poznanih tipov amfor Dressel 2-4 (t. 13: 11,14), Dressel 6a (/. 12: 1; 13: 6-8) in Dressel 6b (t. 13: 5,10) moramo opozoriti na prisotnost rodoških amfor (t. 13: 12,13). Tip pretežno vinskih amfor se pojavi v Egejskem prostoru v poznem prvem stoletju pr. n. š. in je v uporabi do zgodnjega drugega stoletja (Peacock, Williams 1986, 102 ss). Tudi pokrovčki za amfore imajo običajno obliko z gumbkom (t. 13: 15-18).
SI. 9: Fibule na šarnir, tip Ljubljana. 1 Vieille-Toulouse, 2 Enserune (oboje po Feugereju 1985. Pl. 117: 1498,1499), 3 Titel-berg (po Thillu 1969, Abb. 10: 110), 4 Ca' di Marco di Fiesse (po Vannacci Lunazzi 1977, Tav. 57: 4). M. = 1:2. Abb. 9: Die Scharnierfibeln von Typus Ljubljana. 1 Vieille-Toulouse, 2 Enserune (nach Feugere 1985, PI. 117: 1498,1499), 3 Titelberg (nach Thill 1969, Abb. 10: 110), 4 Ca' di Marco di Fiesse (nach Vannacci Lunazzi 1977, Tav. 57: 4).
Domača keramika (t. 14: 1-3,6-16) je po kakovosti, oblikah in okrasu običajna in se dlje časa ne spreminja. Odlomek lončka in ramena lonca (t. 14: 4,5) kažeta vse značilnosti tipične latenske keramike: narejena sta na hitro vrtečem se lončarskem vretenu iz dobro prečiščene gline, dobro in enakomerno sta žgana ter zglajena.
Kot je razvidno iz zgornje analize drobnega gradiva, smo stratigrafske odnose med posameznimi plastmi lahko tudi materialno dokazali. Tako moramo za fazo lila poudariti "izbruh" rdeče sigilate, pojav fibul Aucissa, prisotnost čaš, okrašenih z reliefnimi paličicami, in čaš ACO, za fazo 111 volutne oljenke in za fazo lllb pojav keramike s peskasto prevleko ter žiga L. Gelija. Med posameznimi podfazami ni izrazitih časovnih presledkov in tako to naselitveno fazo v celoti opredeljujem takole:
faza lila: ("nasipna") srednjeavgustejska; najverjetneje po letih 16 do 15 pr. n. š. (ko postane No-rik rimski protektorat), oz. v času Tiberijevih posegov na Balkan (v letih 14 do 9 pr. n. š.); faza III: poznoavgustejska (ko je na tem mestu stala hiša); morda že v zadnjem desetletju pr. n. š.; Avgustov as - polovičar (19 do 4 pr. n. š.) kot terminus post quern; faza lllb: ("zasipna") tiberijska; traja najkasneje do sredine prvega stoletja.
Tretjo naselitveno fazo na Gornjem trgu 30 časovno, z minimalnimi odstopanji, vzporejamo s poselitvijo na Gornjem trgu 15.
Faza IV (t. 15-23).
Najmlajša naselitvena faza se je posebej v sondi 2 jasno ločila od starejših plasti (pril. 2: 3). Ostanke arhitekture zaradi omejenega obsega ne morem zadovoljivo razložiti, vendar domnevam, da gre za del stavbe, ki je stala v emonskem predmestju.
Prepričl jiv terminus post quern je novec Klavdija I, kovan med leti 50 in 54 (t. 15: 5).
Lok pašne spone (t. 15: 6) s strešastim presekom poznamo že iz starejše faze poselitve. Enostavno okroglo fibulo s sredinskim okrasom (t. 15: 7) uvrščamo v tip 7.2 po Emilie Riha (Riha 1979, 180 ss) ali 24a po Feugereju (Feugere 1985, 335 ss). Po Evropi so široko razširjene in znane v klavdijskem obdobju. Bronastima predmetoma (t. 15: 8,10), za katera menim da nista v celoti ohranjena, žal ne vem namena. Nastavek jarma (t. 15: 9) se pojavlja na širokem območju in v daljšem časovnem razponu v depojih in vilah rustikah: Nendeln (sredina 3. st.: Malin 1978, 186; Overbeck 1982, 105), Barsberg (Schvvinden 1991, 41), Geinsheim-Bobingen (sredina 3. st.), Faimingen (sredina 2. st.), Rockenthin (Laser, Leineweber 1991, 210, Abb. 6,3).
Bronasta igla z glavico v obliki pinjinega storža (t. 15: II) je široko razširjen in dolgo priljubljen kos nakita s simbolnim pomenom smrti in podzemlja (De i me I 1987,71).
Reliefne oljenke (t. 15: 17-19,21) so znane že iz starejših plasti, novost pa predstavljajo oljenke tipa
Loeschcke IX oz. X (t. 15: 20). Medtem, ko se na Štalenskem vrhu pojavijo že v zgodnjeklavdijskem času, to je pred sredo 1. st. (Farka 1977, 86), so na Gornjem trgu nekaj mlajše.
Steklena skodela z navpičnimi rebri (Isings 3b; t. 15: 25) je pogosta najdba v naselbinah in grobovih ter značilna za celotno prvo stoletje oz. posebej za avgustejsko-tiberijski do trajanski čas (Riitti 1991, 27 ss). Enako velja tudi za majhno skodelo z navpičnimi rebri, okrašeno z belo vodoravno nitko (t. 15: 24), in ročaj vrča (f. 15: 27).
Sigilatno gradivo je dokaj bogato in z oblikami obsega celoten časovni razpon pojava tovrstne lonče-nine na najdišču. Pladnji in krožniki oblike Consp. 18 (/. 16: 1-3) se pojavijo v Oberadnu in Dangstettnu in se obdržijo vse do tiberijskega časa. Krožniki oblike Consp. 20 z navpičnim, včasih okrašenim robom (t. 16: 4-7,14) so nekaj mlajši in običajna oblika za sredino 1. st. na Mediteranu. V ta čas sodijo tudi krožniki oblike Consp. 21 (t. 16: 8-12,15). Krožniki z zaokroženo steno (t. 16: 16-19) oblike Consp. 4 se pojavijo že v predoberadenskem horizontu, medtem ko je skodela oblike Consp. 36 (t. 16: 20) značilna za čas celotnega 1. st. Skodele oblike Consp. 24 (t. 16: 22) se pojavijo v srednjeavgustejskem obdobju, medtem ko je oblika Consp. 26 (t. 16:25-32), kije tudi najštevilneje zastopana v fazi IV, sicer značilna za prvo polovico 1. st. Pogosta oblika v poznotiberijskem in flavijskem času so skodele Consp. 34 (t. 16: 23,24). Tudi ostale sigilatne oblike kažejo identično sliko. Tako odlomki dvoročajne skodele (t. 17: 1-3), različne noge pladnjev ali krožnikov (t. 17: 4-9,16,17), dna skodel (/. 17: 11-15) in ročaji vrčev (t. 17: 20-22) ne odstopajo od zgoraj navedenih izsledkov. Žig NIC(O) (t. 17: 19) se na Štalenskem vrhu pojavlja predvsem na posodah servisa II (Schindler, Scheffenegger 1977, 268). Preostalih dveh žigov (t. 17: 17a, 18) žal ne znam razvozlati.
Tudi glinen balzamarij (l. 17: 23) in keramika tankih sten (/. 19) so oblike, znane iz starejših plasti. Datacijsko pomembnejše, pojavijo se v fazi Hib, so skodele s peskasto prevleko (t. 19: 6-9,14). Prav tako že znana je italska kuhinjska lončenina (t. 17: 24-38; IS: 1-16), ki je bila v uporabi daljše časovno obdobje in katere oblike so bile razširjene po celotnem imperiju (Schindler-Kaudelka 1989). To velja tudi za velike vrče z rebrom na vratu (Dressel 28; Schindler-Kaudelka 1989, 40 ss; t. 18: 17-21), amfore (t. im. istrski tip: Dressel 6b; ena s pravokotnim žigom: l. 20: 4,4a; 20: 7-12; 21: 1,2; Dressel 2-4: 21: 3,10; rodoški tip: t. 20: 6; 21: 9) in izčrepinska ter običajni pokrovček za amforo (t. 20: 1-3). Novost v našem gradivu je amfora tipa Peacock, Williams 17 (/. 20: 5), datirana v čas od poznega 1. st. pr. n. š. do zgodnjega 2. st. (Peacock, Williams 1986, 120 ss).
Pladnja s pompejanskim premazom (l. 21: 11,12) sta prav tako "prežitek" starejših faz. Tudi ostala groba domača keramika (t. 21: 13-16; 22; 23: 1-9) nima doslej še neopisanih značilnosti (Vičič 1993, 165).
Najmlajše izkopano gradivo izvira iz spodnjega estriha najmlajše naselitvene faze (t. 23: 10-17) ali pa je bilo najdeno na zgornjem estrihu te faze (/. 23: 18-
21). Tudi to fazo tako razdelim na dve podfazi (IVa in IVb), žal pa v plasti med estrihoma ni bilo izpovednih drobnih najdb.
Sigilatna skodela oblike Consp. 36 (t. 23: 12) je prvenstveno tiberijska in v uporabi do konca 1. st. Stekleni gumb s spiralnim okrasom (t. 23: 18) -1, im. tip Kempten - je značilen za celotno 1. st., obdrži pa se še v začetek 2. st. (Bertoncelj-Kučar 1979, 259). Ostale najdbe so starejše in niso časovno občutljive. Zaključim lahko, da je četrta naselitvena faza (oz. obe njeni podfazi) nastala po sredini, tj. v drugi polovici 1. st. in daje segala še v 2. st. Časa prenehanja poselitve ne morem natančno določiti.
II. STARI TRG 17
Pred prenovo pritličnih prostorov hiše na Starem trgu 17 smo ob vhodu naredili sondo velikosti 2x3 m. Plast je bila enotna humusna. Na globini 60 cm je bila dokaj močna plast (do 15 cm) zgodnjerimskih najdb. Ostankov arhitekture ali hodne površine nismo zasledili.
Gradivo je razmeroma bogato in se povsem vklap-lja v dosedanji kontekst najdb pod Grajskim gričem. Najstarejše, dobro datirane so čaše, okrašene z reliefnim paličastim okrasom (/. 24: 1-3). Na Štalenskem vrhu (oblika 2) so datirane v čas med leti 25 in 10 pr. n. š. (Schindler-Kaudelka 1975, 42), v Ljubljani pa se pojavijo v fazi lila. V ta čas sodita tudi skodela iz grobe gline (t. 24: 4; Štalenski vrh, oblika 50) in odlomek skodele, okrašene s plastičnim okrasom (/. 24: 5; Štalenski vrh, oblika 80). Mlajša je reliefna oljenka. Na Gornjem trgu 15 je bila najdena v jami 1, datirani morda že v zadnje desetletje pr. n. š. (Vičič 1993, 156 ss).
Starejše sigilatno gradivo opredeljujeta nogi krožnika ali pladnja iz črne sigilate (t. 24: 21,22). Rob krožnika (t. 24: 7) in pladnja (t. 24: 14) ima obliko Consp. 12, značilno za srednje- do poznoavgustejski čas. Tipično avgustejske so tudi različno okrašene dvoročajne skodele (t. 24: 9,15-18), krožniki (t. 24: 10,11), skodele (t. 24: 13) in vrči (t. 24: 23). Skodelo oblike Consp. 17 (t. 24: 12) so izdelovali dlje časa. Žig LICCAE (t. 24: 20a; izdelovalec Liccaius) se pojavlja na Štalenskem vrhu na padanskih izdelkih servisa 1 in 2 in je značilen za leta med 20 pr. n. š. in 10 n. š.
Sliko intenzivne zgodnjerimske poselitve dopolnjuje še italska kuhinjska keramika (t. 25:7-25), pladnja s pompejanskim premazom (t. 26: 1,2) in odlomka amfor (t. 26: 3,4).
III. STARI TRG 32
Ob prenovi atrija Stiškega dvorca (danes Akademija za glasbo) smo ob spremljanju del pridobili nekaj keramičnih najdb (/. 26: 8-14; 27: 1-5). Izkop je bil omejen na obseg nove kanalizacije in ni segal do sterilne plasti. Rimsko gradivo je bilo pomešano med novoveške najdbe. S tega območja je znanih že nekaj najdb (Vičič 1992; isti 1993, 153 ss). Žig CHLI (H in I
v ligaturi) na dnu skodele (t. 26: 12a; proizvajalec Chilus)je na Štalenskem vrhu redek in se pojavlja med leti 0 in 15 n. št. (Schindler, Scheffenegger 1977, 334).
IV. ROŽNA ULICA
Pri zemeljskih delih sta bila najdena odlomek roba sigilatnega pladnja ali krožnika oblike Consp. 13, datiranega v srednjeavgustejski čas, in amfore Dressel 6b (t. 27: 6,7).6
V. LJUBLJANSKI GRAD
Pri zaščitnih izkopavanjih pred peterokotnim stolpom Ljubljanskega gradu sta bili, med sicer prazgodovinsko keramiko,7 najdeni tudi fibuli vrste Aucissa klasične oblike, ena celo z napisom (si. 10: 1,2). Omeniti je potrebno tudi najdbo bronastega kipca italskega izvora, ki ima v Ljubljani že primerjave. Zal je bil izkopan med novoveškim gradivom. Datiran je v 2. ali 1. st. pr. n. š. (Plesničar-Gec 1992,49 ss).
—i
• *
Abb. 10: Ljubljanski grad. Aucissa Fibeln.
VI. SKLEP
Analiza najdb z Gornjega trga 30 dokazuje, da je celotno zadnje stoletje pr. n. š. stala pod Grajskim gričem naselbina z italskimi značilnostmi, ki so postajale postopoma vse izrazitejše. Jasno smo lahko razločili tri naselitvene faze, ki so ostanek ene od že pri Tacitu omenjenih vasi v bližini Navporta. Četrta naselitvena faza nima neposredne zveze s starejšo poselitvijo in je nastala po izgradnji Emone kot del njenega predmestja.
Ob primerjavi periodizacije naselitvenih faz na Gornjem trgu 30 s Štalenskim vrhom kot najbolje raziskanim najdiščem tega obdobja, lahko ugotovimo nekaj podobnosti (si. 11). Tako najstarejšo, a še ne dovolj raziskano naselitveno fazo na Štalenskem vrhu
LJUBLJANA (Gornji trg 30)
^	II ^ , ^ | | i 111 | |	j~IV
-50 -40 -30 -20 -t) 0 t) 20 30 40 50
ŠTALENSKI VRH (Magdalensberg)
Per. I	! Per. II ! Per. Ill i
-50 -40 -30 -20 -10 0 15 25	45
SI. 11: Primerjalna kronološka tabela naselitvenih faz Ljubljane in Štalenskega vrha.
Abb. 11: Chronologische Vergleichstabelle der Siedlungsphasen von Ljubljana und Magdalensberg.
(Piccottini 1977, 263 ss), lahko primerjamo z našo prvo in predvsem drugo naselitveno fazo. Izrazita sprememba nastopi na obeh najdiščih po letu 16-15 pr. n. š. s priključitvijo Norika oz. v letih 14-9 pr. n. š. s Tiberijevim vojaškim posegom v Ilirik (Šašel-Kos 1986, 155 ss), ko s postopnim rimskim osvajanjem Balkana pride do sprememb tudi na osrednjem slovenskem prostoru. Tretjo naselitveno fazo v Ljubljani lahko vzporejamo s periodama II in III na Štalenskem vrhu. Zaenkrat v ljubljanskem gradivu in strati-grafiji še nismo dognali spremembe okrog leta 15 n. š., kakršno poznamo na noriškem najdišču.
Med dogodki v 1. st. pr. n. š., ki so nedvomno vplivali na nastanek in razvoj naselbine pod Grajskim gričem, je pomembno vlogo odigral gotovo nastanek kolonije Tergeste (okrog srede 1. st. pr. n. š.) in rimskega vikusa v Navportu. Slednjega z arheološkimi najdbami predavgustejskega časa še nismo uspeli zadovoljivo dokazati (Horvat 1990, 137 ss), tako da ostajajo napisi zaenkrat edina 6pora za dokazovanje pomembnosti Navporta v tem času. Dejstvo pa je, in to konec koncev kažejo tudi naše najdbe, da seje po sredi 1. st. pr. n. š. vpliv rimske države neubranljivo širil proti vzhodu. V to širjenje sodi priključitev province Gallia Cisalpina k Italiji 41 pr. n. š. Ali je bilo v to provinco že pred tem vključeno tudi območje Navporta in Emone, kot meni Jaroslav Šašel (Šašel 1985, 547 ss), pa bo treba arheološko še potrditi. Naše najdbe to že nakazujejo.
Naraščanju rimskega vpliva lahko sledimo v materialni kulturi posebej v drugi polovici I. st. pr. n. š. v drugi naselitveni fazi poselitve pod Grajskim gričem. V to fazo sodi tudi Avgustov pohod proti vzhodu v letih od 35 do 33 pr. n. š. Kako je na poselitev vplival in je morda celo povzročil nastanek te faze, zaenkrat še ne moremo reči. Rimska omika povsem prevlada, in to je jasno razvidno v gradivu tretje naselitvene faze, z utrditvijo rimske oblasti v zadnjem desetletju pr. n. š.
VII. KATALOG
Okrajšave: d.= dolžina; p.= premer; v.= višina; š.= širina; r. p.= rekonstruiran premer; r. v.= rekonstruirana višina.
Trdota je bila določena po Mohsovi desetstopenjski trdotni lestvici.
Barve so bile določene po Munsell Soil Color Charts, 1990.
Materijal je bil določen samo okvirno. Čistost gline je podana le vizualno. Keramične analize niso bile narejene, zato bi bili tudi drugi podatki (npr. velikost in gostota pustila) zgolj osebna presoja. Opisu predmeta sledi njegova trdota, temu barva in na koncu mere.
Abkiirzungen: d.= Liinge; p.= Durchmesser; v.= Hohe; š.= Breite; r. p.= rekonstruierter Durchmesser; r. v.= rekonstruierte Hohe.
Die Harte wurde nach der zehnstufigen Mohs-Harteskala be-stimmt.
Die Farben vvurden nach M misel I Soil Charts, 1990 bestimmt.
Das Material wurde nur allgemein bestimmt und die Reinheit des Tons nur visuell beurteilt. Keramische Analysen wurden nicht durchgefiihrt. weswegen auch andere Angaben (z.B. GroBe und Dichte der Magermittel) lediglich eine subjektive Beurteilung waren. Der Beschreibung des Gegenstandes folgen Dichte, Farbe und MaBe.
Tabla 1
Gornji trg 30; faza I (sonda 1).
1.	Odlomek dna pladnja ali krožnika, "črna" sigilata; trdota 2, premaz 3; barva 5 YR 6/1, premaz 5 YR 3/1; r. p. 11,8 cm.
2.	Odlomek svitka iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 10 YR 6/4; p. 2,3 cm, d. 7,5 cm.
3.	Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline; trdota 7; barva 10 YR 5/1; r. p. 10,7 cm, v. 3,1 cm.
4.	Odlomek ramena posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi, ki tvorijo pasove in trikotnike; trdota 5; barva 2.5 Y 5/2; r. p. trebuha 27 cm; v. 12,5 cm.
5.	Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 10 YR 6/3; r. p. 15,5 cm; v. 4,7 cm.
Gornji trg 30; faza II (sonda 2).
6.	Bronasta fibula tipa Nauheim s trikotnim presekom loka; d. 6,6 cm.
7.	Bronasta fibula tipa Nauheim s trikotnim presekom loka in luknjico v nogi; d. 4,4 cm. Prim. Božič, 1993, si. 1: 6.
8.	Bronasta fibula na šarnir, s ploščatim lokom in dolgo nogo; d. 6,3 cm.
9.	Bronasta fibula na šarnir, s ploščatim lokom in dolgo nogo; vzdolž loka teče vrez; d. 7,2 cm.
10.	Bronast gumb s trikotnim ušescem; d. 2,8 cm.
11.	Odlomek helenistične oljenke z rdečim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 5/8; d. 5,6 cm.
12.	Odlomek noska oljenke z rdečim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 5/8; d. 5 cm.
13.	Odlomek skodele z izvihanim ustjem, "črna" sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 7.5 YR 6/6, premaz 10 YR 2/1; r. p. 19,2 cm, r. v. 6,3 cm.
14.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, "črna" sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 7.5 YR 7/6, premaz 2.5 Y 3; r. p. 21,2 cm, v. 2,2 cm.
15.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, "črna" sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 7.5 YR 7/6, premaz 2.5 Y 3; r. p. 7,8 cm, v. 2,4 cm.
16.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z drobnimi bunčicami; trdota 3; barva 5 YR 6/4; r. p. 6,2 cm, v. 3,7 cm.
17.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 2,6 cm, v. 3,3 cm.
Tabla 2
Gornji trg 30; faza II (sonda 2).
1.	Odlomek vratu amlore; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 14,5 cm, v. 9,1 cm.
2.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 13 cm, v. 7,9 cm.
3.	Odlomek čaše iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z vodoravnim rebrom; trdota 3; barva 10 YR 5/4; r. p. 6,7 cm, r. v. 6,8 cm.
4.	Odlomek dna čaše iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/4; p. 3,8 cm, v. 1,9 cm.
5.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; r. p. 13 cm, v. 1,8 cm.
6.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 4/1; r. p. 18 cm, v. 2,5 cm.
7.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 5/3; r. p. 18,6 cm, v. 3,2 cm.
8.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 7.5 YR 2; r. p. 16,1 cm, v. 2,2 cm.
9.	Odlomek ustja in ramena lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 5/1; r. p. 21,9 cm, v. 6,7 cm.
10.	Odlomek roba pladnja iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 5 YR 6/6; ožgano; r. p. 32,4 cm, v. 3,5 cm.
11.	Odlomek trebuha posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 4/1; r. p. 17,1 cm, v. 5,3 cm.
12.	Odlomek trebuha posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 4/1; r. p. 23,1 cm, v. 4 cm.
13.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 5/1; r. p. 19,9 cm, v. 3,8 cm.
14.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 7.5 YR 5/2; r. p. 19,5 cm, v. 4,3 cm.
15.	Odlomek ustja in dela trebuha lonca iz slabo prečiščene gline, okrašen s širokimi navpičnimi vrezi in valovnico; trdota 5; barva 7.5 YR 3; r. p. 12,8 cm, v. 6,7 cm.
Tabla 3
Gornji trg 30, faza II (1,4-7,9,10,13 sonda 1; ostalo sonda 2).
1.	Odlomek ustja in dela ramena lonca iz slabo prečiščene gline, okrašen z vrezi in valovnico; trdota 7; barva 7.5 YR 3; r. p. 18,8 cm, v. 5,3 cm.
2.	Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašen z vrezi in črno barvanimi pasovi; trdota 6, premaz 7; barva 7.5 YR 5/4, premaz 2.5 Y 2, sredica 7.5 YR 4; š. 7,7 cm, v. 9,6 cm.
3.	Odlomek trebuha lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z različno širokimi in globokimi vrezi; trdota 7; barva 10 YR 5/1; š. 7 cm, v. 8,1 cm.
4.	Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 3; barva 7.5 YR 6/6; š. 6,3 cm, v. 5,2 cm.
5.	Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 3; barva 5 YR 6/2; š. 4,6 cm, v. 4,5 cm.
6.	Odlomek ustja posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/6; š. 5,4 cm, v. 4,9 cm.
7.	Odlomek posode iz slabo prečiščene gline, okrašen z vodoravnimi in poševnimi vrezi; trdota 5; barva 10 YR 6/2; š. 4,5 cm, v. 4,4 cm.
8.	Odlomek dna in dela trebuha lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega s širokimi vrezi; trdota 7; barva 10 YR 5/1; r. p. 12,2 cm, v. 8,7 cm.
9.	Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 6/3; r. p. 9 cm, v. 4,9 cm.
10.	Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 6/2; r. p. 12,5 cm, v. 3,7 cm.
11.	Odlomek dna posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 5/2; r. p. 8,5 cm, v. 3,7 cm.
12.	Odlomek pokrova iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 5/2; r. p. 22,4 cm, v. 8 cm.
13.	Odlomek svitka iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 6/3; p. 2,3 cm, d. 4 cm.
Gornji trg 30, faza Ill/IIIa (15-18,22 sonda 1; ostalo sonda 2).
14.	Srebrn keltski novec vzhodnonoriške skupine, obrazni tip. Hrani Numizmatični kabinet Narodnega muzeja Ljubljana, inv. št. Lj. 5851.
15.	As, 2,-1. st. pr. n. š., Rom, RRC ?
16.	As, Augustus, polovičen, 19.-4. pr. n. š., Rom, RIC ?
17.	Bronasta fibula Aucissa; d. 5,7 cm.
18.	Bronasta fibula Aucissa; d. 5,3 cm.
19.	Bronast gumb z mrežasto okrašeno bradavičko in ušesce-ma; p. 2,9 cm. Prim. Božič 1993, si. 2; 1.
20.	Odlomek bronaste spone; d. 2,8 cm, v. 3,5 cm.
21.	Lok bronaste spone; d. 2,9 cm, v. 3,8 cm.
22.	Noga steklene čaše; p. 4,6 cm, v. 4,8 cm.
23. Izčrepinjska ploščica z luknjo; trdota 4; barva 10 YR 6/3; p. 3,9 cm, v. 0,7 cm.
Tabla 4
Gornji trg 30, faza lila (sonda 2).
1.	Odlomek roba pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 7.5 YR 6/6. premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 31 cm, v. 2.2 cm.
2.	Odlomek roba pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 7.5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 35,2 cm, v. 2,1 cm.
3. Odlomek roba pladnja, tera sigilata: trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 43,2 cm, v. 2,8 cm.
4.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 4/8; v. 1,8 cm.
5.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; v. 1.8 cm.
6.	Odlomek roba pladnja, tera sigilata: trdota 3, premaz 6; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; v. 2,1 cm.
7.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6. premaz 2.5 YR 4/8; v. 1,8 cm.
8.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 18,1 cm, v. 1.5 cm.
9.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 25,1 cm, v. 2,5 cm.
10.	Odlomek roba krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 27 cm, v. 1,8 cm.
11.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 16 cm, v. 1,3 cm.
12.	Odlomek roba krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 7/6. premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 25 cm, v. 2,1 cm.
13.	Dvoročajna skodela okrašena z rastlinskim okrasjem, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/7, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. ustja 16,7 cm, r. v. 16,5 cm.
14.	Odlomek dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 14,8 cm, v. 3,2 cm.
15.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 18 cm, v. 1,6 cm.
16.	Odlomek ustja skodele iz tere sigilate; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 13,5 cm, v. 1,5 cm.
17.	Odlomek ustja skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 10 R 4/8; r. p. 14 cm, v. 1,4 cm.
18.	Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 2; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/6; r. p. 10,1 cm, v. 2,8 cm.
19.	Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 9,3 cm, v. 3,3 cm.
20.	Odlomek roba skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 10 cm, v. 1,3 cm.
21.	Odlomek roba skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 10,9 cm, v. 1,6 cm.
22.	Odlomek ostenja posode, tera sigilata ; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/8; d. 4,1 cm, v. 2,7 cm.
23.	Odlomek noge keliha, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 3,8 cm, v. 2,6 cm.
Tabla 5
Gornji trg 30, faza lila (sonda 2).
1.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/3, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 11,1 cm, v. 2 cm.
2.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 11,4 cm, v. 1,8 cm.
3.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/3; r. p. 10,2 cm, v. 2,4 cm.
4.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 10 cm, v. 2 cm.
5.	Odlomek noge pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 13 cm, v. 2.9 cm.
6.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 2; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 7,8 cm, v. 2 cm.
7.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 3; barva 7.5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 6,8 cm, v.
1.6	cm.
8.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 6 cm, v. 1,5 cm.
9.	Odlomek ročaja vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/6; premaz 2.5 YR 4/8; d. 6 cm, p. 1,4 cm.
10.	Odlomek ročaja vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8. premaz 2.5 YR 5/8; d. 5.5 cm, p. 1,3 cm.
11.	Čaša iz dobro prečiščene gline, okrašena z reliefnimi paličicami; trdota 3; barva 5 YR 5/6; r. p. ustja 8 cm, v. 9,3 cm.
12.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; r. p. 8,4 cm, v. 3 cm.
13.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 4; barva 5 YR 5/3; r. p. 6,7 cm, v. 2,5 cm.
14.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z bunči-cami; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 4,6 cm, v. 2,4 cm.
15.	Odlomek dna čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 4,6 cm, v. 1,2 cm.
16.	Odlomek skodele iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene s temneje barvanim pasom; trdota 4; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 5 cm, v. 3 cm.
17.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 8/3; r. p. 19,1 cm, v. 2,3 cm.
18.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline, s temnim premazom; trdota 4, premaz 3; barva 10 YR 6/4, premaz 7.5 YR 5/2; r. p. 16,8 cm, v. 3,7 cm.
19.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 7/4; r. p. 22 cm, v. 3,4 cm.
20.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 3,6 cm, v. 2,5 cm.
21.	Odlomek vratu in ramena vrča iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. v. 20,6 cm.
Tabla 6
Gornji trg 30, faza lila (sonda 2).
1.	Del dvoročajnega vrča iz dokaj dobro prečiščene gline. Na ramenu ima napis TP XXIIS-, trdota 3; barva 10 YR 7/4; r. p. 16 cm, v. 23,5 cm.
2.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 7/4; r. p. 18 cm, v. 9,5 cm.
3.	Odlomek posode iz dobro prečiščene gline s temnejšim premazom in vpraskanim grafitom ..MRV..; trdota 3; barva 7.5 YR 8/3, premaz 7.5 YR 6/2; d. 5 cm, v. 4,6 cm.
4.	Odlomek ročaja amfore iz dobro prečiščene gline, s svetlim premazom; trdota 4, premaz 3; barva 7.5 YR 6/6, premaz 10 YR 8/2; d. 7,2 cm, v. 4,5 cm.
5.	Odlomek ročaja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; d. 8 cm, p. 3,7 cm.
6.	Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlini premazom; trdota 4, premaz 3; barva 5 YR 6/6, premaz 7.5 YR 8/3; d. 7,4 cm.
7.	Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 7/4; d. 7,4 cm.
8.	Odlomek ročaja amfore iz dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlini premazom; trdota 3, premaz 3; barva 7.5 YR 7/2, premaz 10 YR 7/2; d. 7 cm
Tabla 7
Gornji trg 30, faza lila (sonda 2).
1.	Odlomek trebuha amfore i/, dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 10 R 5/8; r. p. 30 cm, v. 32,8 cm.
2.	Odlomek ustja amfore; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 16,5 cm, v. 8 cm.
3.	Odlomek dna amfore i/, dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; p. 12,7 cm, v. 8 cm,
4.	Pokrov amfore iz dobro prečiščene gline okrašen s smrekico in inicialkama M in A; trdota 3; barva 10 YR 7/3; p. 9,3 cm, v.
2.7	ctn'.
5.	Pokrov amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 8/3; p. 9 cm, v. 2,9 cm.
6.	lzčrepinjski pokrov amfore i/ dobro prečiščene gline; trdota
3; barva 10 YR 7/4; p. 10,1 cm, v. 2,1 cm.
7. Odlomek ročaja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; d. 13 cm, p. 4,5 cm.
Tabla 8
Gornji trg 30, faza lila (sonda 2).
1.	Odlomek pokrova iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 41,2 cm, v. 3,1 cm.
2.	Odlomek sklede (?) iz dokaj dobro prečiščene gline. Prevlečena je s temnim premazom; trdota 3; barva 5 YR 6/1, premaz 5 YR 4/1; r. p. 27 cm, v. 4 cm.
3.	Odlomek sklede (?) iz dokaj slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 5; r. p. 26,9 cm, v. 4,3 cm.
4.	Odlomek ustja trinožnika iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 5/8; d. 2,5 cm, v. 3,1 cm.
5.	Odlomek ustja trinožnika iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 5/4; v. 2,3 cm.
6.	Odlomek dna pladnja iz dobro prečiščene gline, prevlečenega z rdečim premazom in okrašenega z vrezom; trdota 3, premaz 2; barva 5 YR 6/6, barva 2.5 YR 4/8; d. 5,7 cm.
7.	Odlomek posode s trakastim ročajem iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 10 YR 3/1; d. 6 cm.
8.	Odlomek ostenja posode iz slabo prečiščene gline, okrašene s plastičnim okrasom; trdota 4; barva 7.5 YR 4/2; d. 4,2 cm, v. 6,5 cm.
9.	Odlomek lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z navpičnimi vrezi in poševnimi kanelurami. Vrat in ustje sta z zunanje strani prevlečena s smolnatim premazom; trdota 4, premaz 4; barva 10 YR 5/1, premaz 7.5 YR 2; r. p. 11,2 cm, v. 10,5 cm.
10.	Odlomek lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z navpičnimi vrezi; trdota 6; barva 7.5 YR 4; r. p. 17 cm, v. 10,9 cm.
11.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 4; r. p. 13,9 cm, v. 2,9 cm.
12.	Odlomek ramena lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega s poševnimi vrezi; trdota 6; barva 10 YR 7/2; r. p. 12,6 cm, v. 3,2 cm.
13.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 4; r. p. 23,3 cm, v. 3,4 cm.
14.	Odlomek ustja in ramena lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega s plastičnim rebrom; trdota 4; barva 7.5 YR 5; r. p. 19,9 cm, v. 4,9 cm.
15.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline. Okrašen je z vrezi in premazan s črno smolnato snovjo; trdota 3, premaz 6; barva 10 YR 4/2, premaz 7.5 YR 2; r. p. 19,6 cm, v. 3,4 cm.
16.	Odlomek ustja posode iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 2.5 YR 2.5; r. p. 17,6 cm, v. 3,2 cm.
17.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 4/2; r. p. 15 cm, v. 4,5 cm.
18.	Odlomek skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 5/8; r. p. 14,6 cm, v. 4,6 cm.
Tabla 9
Gornji trg 30, na tlaku hiše faze III (sonda 2).
1.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 11 cm, v. 2,2 cm.
2.	Odlomek ustja skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 2.5 YR 6; r. p. 8,3 cm, v. 1,6 cm.
3.	Odlomek ustja skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 2.5 YR 5/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 13 cm, v. 3,5 cm.
4.	Odlomek ostenja krožnika, tera sigilata, okrašenega s kratkimi vrezi; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 14,6 cm, v. 1,7 cm.
5.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 7/6; r. p. 12 cm, v. 4,4 cm.
6.	Odlomek dna skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 10 YR 5; r. p. 4,6 cm.
7.	Odlomek dna pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva notranje povr. 10 YR 4/8; d. 10,3 cm.
8.	Odlomek ramena oljenke, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 7/4, premaz 7.5 YR 4/6; d. 2,3 cm.
9.	Odlomek ostenja skodele iz dokaj dobro prečiščene gline.
okrašene z bradavičkami; trdota 6; barva 7.5 YR 5; d. 2 cm, v. 2,2 cm.
Na tlaku hiše faze III (sonda 1).
10.	Odlomek skodele s pravokotnim žigom, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 7.5 YR 7/2, premaz 10 R 4/8; r. p. 4,6 cm, v. 1,8 cm.
11.	Odlomek roba krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/8; v. 2,4 cm.
12.	Odlomek skodele iz dokaj slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 5/1; r. p. 10 cm, v. 4 cm.
13.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 3; r. p. 17,9 cm, v. 2,7 cm.
14.	Odlomek dna čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 3,8 cm, v. 1,2 cm.
15.	Dno posode iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 4; p. 7,6 cm, v. 0,8 cm.
16.	Odlomek dna posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/3; r. p. 18,9 cm, v. 2,3 cm.
17.	Vrat stekleničke iz dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 2; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 5/8; p. 2,4 cm, v. 3,2 cm.
18.	Odlomek predmeta neznanega namena iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 0; r. p. 5,5 cm, v. 1,8 cm.
19.	Odlomek ročaja vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/8; d. 5,3 cm.
20.	Odlomek ustja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 17,2 cm, v. 5,2 cm.
21.	Odlomek vratu amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 9,3 cm, v. 9,2 cm.
22.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečenega s temnim premazom; trdota 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/3; š. 4,5 cm.
23.	Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z navpičnimi odtisi; trdota 6; barva 7.5 YR 5/2; d. 3,6 cm, v. 3,9 cm.
24.	Odlomek predmeta neznanega namena iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 0; r. p. 5,5 cm, v. 2 cm.
Tabla 10
Gornji trg 30, faza Hib (sonda 2).
1.	Odlomek plastike delfina iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/3; d. 4,4 cm, v. 3,2 cm.
2.	Odlomek volutne oljenke, prevlečene s temnim premazom; trdota 3; barva 7.5 YR 8/4, premaz 10 YR 5/3; r. p. 6,8 cm.
3.	Odlomek volutne oljenke, prevlečene s temnim, zelo slabo ohranjenim premazom; trdota 3; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 5/8; d. 2,7 cm, v. 3,4 cm.
4.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 7.5 YR 8/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 33,2 cm, v. 2,2 cm.
5.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 8/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 31 cm, v. 1,8 cm.
6.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 27,2 cm, v. 2 cm.
7.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 18 cm, v. 1,5 cm.
8.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; d. 2,3 cm, v. 1,7 cm.
9.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 7.5 YR 8/6, premaz 2.5 YR 4/8; d. 2,3 cm, v. 1,6 cm.
10.	Odlomek roba krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/4, premaz 4/8; v. 2,4 cm.
11.	Odlomek ustja čaše, tera sigilata, okrašene z vodoravnima vrezoma; trdota 3; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/8; v. 1,4 cm.
12.	Odlomek ustja posode, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; v. 1,8 cm, d. 2,2 cm.
13.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 16,7 cm, v. 1,1 cm.
14.	Odlomek dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 4, premaz 6; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 16 cm, v. 1,5 cm.
15.	Odlomek noge pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 6/7, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 12,3 cm, v. 2,5 cm.
16.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 10,6 cm, v. 0,7 cm.
17.	Odlomek dna posode, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 10,5 cm, v. 1,9 cm.
18.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 11,1 cm, v. 1,5 cm.
19.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 10,2 cm, v. 1,9 cm.
20.	Odlomek čaše, tera sigilata, okrašene s plastičnim okrasom; trdota 3, premaz 7; barva 2.5 YR 5/8, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 3,9 cm, v. 4,3 cm.
21.	Odlomek dna čaše, tera sigilata, okrašene z vbodi; trdota 4, premaz 7; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 4,5 cm, v. 1,3 cm.
22.	Odlomek noge posode, tera sigilata; trdota 4, premaz 7; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,5 cm, v. 0,6 cm.
23.	Odlomek noge keliha, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 10,1 cm, v. 2,2 cm.
24.	Odlomek dna posode, tera sigilata, z žigom in planla pedis L.GEL.; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 4/8; d. 3,5 cm.
25.	Odlomek ostenja čaše, tera sigilata, premaz je ohranjen le neznatno; trdota 3; barva 5 YR 6/8; r. p. 7,7 cm, v. 2,8 cm.
26.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 5/6; r. p. 5,5 cm, v. 1,5 cm.
27.	Odlomek noge pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 6/7, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 7,1 cm, v. 1,8 cm.
28.	Odlomek dna vrča? na prstanasti nogi, tera sigilata; trdota 3, premaz 3; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/6; r. p. 11,6 cm, v. 1,2 cm.
29.	Dno skodele, tera sigilata, s slabo čitljivim pravokotnim žigom; trdota 3; premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 5,8 cm, v. 2,3 cm.
30.	Odlomek ročaja vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; d. 9,2 cm, p. 1,3 cm.
Tabla 11
Gornji trg 30, faza Hib (sonda 2).
1.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 7.5 YR 7/3, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 7,7 cm, v. 2,1 cm.
2.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 7; barva 7.5 YR 5; r. p. 8,3 cm, v. 2,3 cm.
3.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6/6; r. p. 7,8 cm, v. 2,2 cm.
4.	Odlomek dna čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z reliefnim paličastim okrasom; trdota 3; barva 2.5 YR 6/4; r. p. 5 cm, v. 1 cm.
5.	Odlomek dna čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 4,2 cm, v. 1,7 cm.
6.	Odlomek glinenega balzamarija iz dobro prečiščene gline. Notranjost je prevlečena s temnim premazom; trdota 3, premaz 4; barva 7.5 YR 6/4, premaz 7.5 YR 4/3; r. p. 3,5 cm, v. 5 cm.
7.	Odlomek noge glinenega balzamarija iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/4; v. 3 cm, p. 1,4 cm.
8.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene s trtnimi listki; trdota 3; barva 5 YR 6/6; d. 1,7 cm, v. 1,7 cm.
9.	Odlomek ostenja čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 3; barva 2.5 YR 6/4; d. 1,7 cm, v. 1,6 cm.
10.	Odlomek ostenja čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 3; barva 2.5 YR 6/4; d. 2,1 cm, v. 1,2 cm.
11.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z bunči-cami; trdota 3; barva 2.5 YR 6/6; d. 2,8 cm, v. 1,8 cm.
12.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z bunči-cami; trdota 3; barva 5 YR 6/8; d. 3,2 cm, v. 2,3 cm.
13.	Odlomek ustja ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 12,6 cm, v. 3,6 cm.
14.	Odlomek ustja posode iz dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlim premazom; trdota 4, premaz 4; barva 5 YR 6/6,
premaz 10 YR 7/3; r. p. 15 cm, v. 5 cm.
15.	Odlomek ustja posode iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 12 cm, v. 2,4 cm.
16.	Odlomek ustja posode iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5.5 YR 7/4; r. p. 10 cm, v. 2,1 cm.
17.	Odlomek ustja lonca iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 6/3; r. p. 19 cm, v. 1,5 cm.
18.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 8/4; r. p. 9,7 cm, v. 1,9 cm.
19.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 7/3; r. p. 11 cm, v. 0,9 cm.
20.	Odlomek vratu in ramena vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 19,1 cm, r. v. 12,5 cm;
21.	Odlomek dna posode iz dokaj dobro prečiščene gline: trdota 3; barva 5 YR 5/6; r. p. 11 cm, v. 4,7 cm.
22.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5.5 YR 6/6; r. p. 5,9 cm, v. 4,1 cm.
23.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/8; š. 4,9 cm, d. 11,7 cm.
24.	Odlomek ročaja iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/4; d. 7,3 cm, p. 2 cm.
25.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/4; d. 8 cm, p. 2,5 cm.
26.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/4; d. 6,5 cm, p. 2,6 cm.
27.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 6/3; d. 4,7 cm, š. 3,4 cm.
28.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/8; d. 3 cm, p. 3 cm.
29.	Odlomek trakastega ročaja iz dobro prečiščene gline: trdota 3; barva 2.5 YR 6/6; d. 3,3 cm, p. 2,8 cm.
30.	Odlomek trakastega ročaja iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 7/3; d. 3,2 cm, š. 2,8 cm.
31.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; d. 5,6 cm, š. 3,4 cm.
32.	Trakast ročaj iz dokaj dobro prečiščen gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; d. 6,7 cm, š. 3 cm.
Tabla 12
Gornji trg 30, faza Hib (sonda 2).
1.	Odlomek ustja in vratu amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 17,5 cm, v. 15,4 cm.
2.	Odlomek amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 29 cm, v. 11,3 cm.
3.	Odlomek amfore iz dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlim premazom; trdota 3, premaz 2; barva 5 YR 6/6, premaz 10 YR 7/2; r. p. 22,5 cm, v. 21,2 cm.
4.	Odlomek ročaja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6/6; d. 7 cm, p. 4,5 cm.
5.	Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; d. 22,4 cm, p. 4,8 cm.
6.	Odlomek ročaja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 4/8; d. 16 cm, p. 4,4 cm.
Tabla 13
Gornji trg 30, faza Illb (sonda 2).
1.	Odlomek ustja amfore iz dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlim premazom; trdota 3; barva 5 YR 6/6, premaz 7.5 YR 7/3; r. p. 12,8 cm, v. 4,8 cm.
2.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/6; r. p. 12,2 cm, v. 4,6 cm.
3.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; r. p. 11 cm, v. 6,5 cm.
4.	Odlomek ustja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 6/6; r. p. 11,6 cm, v. 1,9 cm.
5.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 15,2 cm, v. 4 cm.
6.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/4; r. p. 17,8 cm, v. 5,6 cm.
7.	Odlomek ustja amiore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 15,7 cm, v. 7 cm.
8.	Odlomek ustja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 16 cm, v. 5,3 cm.
9.	Noga amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; p. 6,1 cm, v. 8,3 cm.
10.	Noga amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; p. 6,8 cm, v. 6,3 cm.
11.	Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlim premazom; trdota 3; barva 2.5 YR 6/6, premaz 7.5 YR 7/3; d. 9 cm, p. 5 cm.
12.	Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 8/4; d. 7,4 cm, p. 3,6 cm.
13.	Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; d. 7,6 cm, p. 3,3 cm.
14.	Odlomek ročaja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/2; d. 5,5 cm, p. 3,2 cm.
15.	Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 6/4; p. 10 cm, v. 1,7 cm.
16.	Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 6/6; p. 7,6 cm, v. 2,6 cm.
17.	Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; p. 9,4 cm, v. 2,4 cm.
18.	Pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 7/6; p. 9,7 cm, v. 3,1 cm.
Tabla 14
Gornji trg 30, faza lllb (sonda 2).
1.	Odlomek pokrova iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 28,8 cm, v. 2,6 cm.
2.	Odlomek pokrova iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 10 YR 6/3; r. p. 22,8 cm, v. 2,9 cm.
3.	Odlomek pokrova iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 19 cm, v. 4,2 cm.
4.	Odlomek lončka iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 6/3; r. p. 6,4 cm, v. 4,3 cm.
5.	Odlomek ramena posode iz dobro prečiščene gline, okrašene z vzporednima žlebovoma; trdota 4; barva 10 YR 6/1; d. 7,7 cm, v. 6,5 cm.
6.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline. Okrašena je z metličastim okrasom, ustje je s prsti nagubano; trdota 5; barva 5 YR 4/1; r. p. 17,4 cm, v. 6,3 cm.
7.	Odlomek lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z navpičnim metličastim okrasom; trdota 6; barva 10 YR 6/2; r. p. 17,8 cm, v. 14,5 cm.
8.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 7.5 YR 3; r. p. 20,3 cm, v. 2,7 cm.
9.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 5 YR 5/2; r. p. 17,2 cm, v. 2,8 cm.
10.	Odlomek dna lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 7.5 YR 4; r. p. 7,9 cm, v. 2,5 cm.
11.	Odlomek ustja in ramena lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z navpičnim metličastim okrasom; trdota 6; barva 7.5 YR 3; r. p. 18 cm, v. 5 cm.
12.	Odlomek ramena lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z metličastim okrasom; trdota 6; barva 7.5 YR 3; r. p. 22,8 cm, v. 5,3 cm.
13.	Odlomek lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z glaje-nimi pasovi; trdota 6; barva 7.5 YR 5/2; r. p. 7,2 cm, v. 9,2 cm.
14.	Odlomek ustja posode iz slabo prečiščene gline, okrašene z vodoravnimi vrezi; trdota 5; barva 5 YR 3/2; r. p. 13 cm, v. 1,6 cm.
15.	Odlomek ramena lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 7.5 YR 3; r. p. 19 cm, v. 5,1 cm.
16.	Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 7.5 YR 5/2; r. p. 8,1 cm, v. 2,4 cm.
Tabla 15
Gornji trg 30, faza IV (3,8,9,11,15-17,27 sonda 1; ostalo sonda 2).
1.	Dp, Augustus, 18. pr. n. š., Rom, RIC 333.
2.	As, Augustus, 19.- 4. pr. n. š., Rom, RIC ?
3.	As, polovičar, nedoločljiv, 1. pol. I. st., Rom, RIC ?
4.	As, Tiberius, 15.-16., Rom, RIC 72.
5.	As, Claudius I, 50.-54., Rom, RIC 113.
6.	Bronasta spona; d. 2,9 cm.
7.	Okrogla bronasta fibula, okrašena z vrezi, krožci in luknjico;
p. 3,4 cm.
8.	Bronast podstavek (?); p. 3 cm, v. 1,2 cm.
9.	Bronast nastavek jarma; d. 3,1 cm, v. 4,5 cm.
10.	Bronast trakast predmet, okrašen z vrezi in zankastima zaključkoma; d. 7,9 cm.
11.	Bronasta igla z glavico v obliki pinjinega storža; d. 6 cm.
12.	Kamnita igralna ploščica; p. 1,3 cm.
13.	Odlomek koščenega predmeta; d. 3 cm.
14.	Odlomek koščene igle; d. 4,4 cm.
15.	Odlomek koščene igle; d. 7,2 cm.
16.	Odlomek koščene igle; d. 9,5 cm.
17.	Odlomek reliefne oljenke, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 7 cm.
18.	Odlomek reliefne oljenke, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 6,7 cm.
19.	Odlomek reliefne oljenke, prevlečene s temnim premazom; trdota 3; barva 2.5 YR 8/3, premaz 10 YR 7/3; d. 3,5 cm.
20.	Odlomek oljenke; trdota 3; barva 5 YR 6/8; d. 4,9 cm.
21.	Odlomek reliefne oljenke, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 5 YR 8/4, premaz 5 YR 6/6; d. 3,4 cm.
22.	Odlomek ustja čaše iz modrega stekla; r. p. 5,8 cm, v. 1,7 cm.
23.	Odlomek ustja čaše iz vijoličastega stekla; r. p. 6,5 cm, v. 1,4 cm.
24.	Odlomek ostenja skodele iz rjavega stekla, okrašene z rebri in belo nitko; r. p. 6,2 cm, v. 2,5 cm.
25.	Odlomek ustja skodele z navpičnimi rebri iz temno modrega stekla; r. p. 12,5 cm, v. 3,1 cm.
26.	Odlomek ustja skodele iz temno modrega stekla; r. p. 13 cm, v. 1,8 cm.
27.	Ročaj vrča iz zelenega stekla; d. 11 cm.
Tabla 16
Gornji trg 30, faza IV (8,11,24 sonda 1; ostalo sonda 2).
1.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 34 cm, v. 3,1 cm.
2.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 17,2 cm, v. 2,1 cm.
3.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/8; v. 1,8 cm.
4.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 17,9 cm, v. 2,1 cm.
5.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata, okrašenega z apliko; trdota 3, premaz 7; barva 2.5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 18,1 cm, v. 2,2 cm.
6.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata, okrašenega z apliko; trdota 4, premaz 7; barva 5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 18 cm, v. 1,6 cm.
7.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata, okrašenega z apliko; trdota 3, premaz 7; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 19,1 cm, v. 1,4 cm.
8.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 2.5 YR 5/6, premaz 2.5 YR 4/8; d. 2,4 cm, v. 2,8 cm.
9.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata, okrašenega z apliko; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/4, premaz 10 R 4/8.
10.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; v. 1,8 cm.
11.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata, okrašenega z apliko; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 18,1 cm, v. 2,1 cm.
12.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 15 cm, v. 2 cm.
13.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 16,9 cm, v. 1,8 cm.
14.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 17,6 cm, v. 2,7 cm.
15.	Odlomek krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/7, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 19,4 cm, v. 1,4 cm.
16.	Odlomek roba skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 14 cm, v. 2 cm.
17.	Odlomek roba skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 17,1 cm, v. 1,7 cm.
18.	Odlomek roba skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 17,2 cm, v. 1,5 cm.
19.	Odlomek roba skodele, tera sigilata, okrašene z vrezi; trdota 3, premaz 7; barva 2.5 YR 5/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 16,3 cm, v. 2,4 cm.
20.	Odlomek roba skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 13,2 cm, v. 1,6 cm.
21.	Odlomek ustja skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 12,5 cm, v. 2,3 cm.
22.	Odlomek ustja skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 10,2 cm, v. 2,4 cm.
23.	Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 7.5 YR 8/4, premaz 2.5 4/8; r. p. 12,7 cm, v. 3,8 cm.
24.	Odlomek ostenja skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 10,2 cm, v. 2,2 cm.
25.	Odlomek skodele, tera sigilata, okrašene z apliko; trdota 3, premaz 6; barva 7.5 YR 8/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 12 cm, v. 2,7 cm.
26.	Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 10,5 cm, v. 4,1 cm.
27.	Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 11,5 cm, v. 4 cm.
28.	Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 11 cm, v. 3,6 cm.
29.	Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 7.5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 11,5 cm, v. 2,8 cm.
30.	Odlomek ustja čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 8,6 cm, v. 2 cm.
31.	Odlomek ustja čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 8,6 cm, v. 1,4 cm.
32.	Odlomek ustja čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 6,4 cm, v. 1,3 cm.
Tabla 17
Gornji trg 30, faza IV (sonda 2).
1.	Odlomek ustja dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 10 YR 5/6; r. p. 12,8 cm, v. 2,1 cm.
2.	Odlomek ostenja skodele, tera sigilata, okrašene z vegetativnim okrasom; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/8, premaz 2.5 YR 4/8; d. 3,3 cm, v. 4,3 cm.
3.	Odlomek ostenja skodele, tera sigilata, okrašene z vegetativnim okrasom; trdota 3, premaz 6; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; d. 4,3 cm, v. 3,3 cm.
4.	Odlomek dna pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 12,4 cm, v. 2 cm.
5.	Odlomek dna pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/4, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 11,7 cm, v. 2,3 cm.
6.	Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8 cm, v. 1,8 cm.
7.	Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,2 cm, v. 2,2 cm.
8.	Odlomek noge krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 9 cm, v. 1,8 cm.
9.	Odlomek noge krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 10,1 cm, v. 2,7 cm.
10.	Odlomek ustja skodele, tera sigilata; trdota 4, premaz 6; barva 5 YR 5/3, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 19 cm, v. 2,6 cm.
11.	Odlomek dna skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 6,2 cm, v. 1,7 cm.
12.	Odlomek dna skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 7/4, premaz 5 YR 7/6; r. p. 5,9 cm, v. 1,8 cm.
13.	Odlomek dna skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 6 cm, v. 1,1 cm.
14.	Odlomek dna čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 3,7 cm, v. 2 cm.
15.	Odlomek dna čaše, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 4,7 cm, v. 1 cm.
16.	Odlomek dna krožnika ali pladnja; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/8, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 8,6 cm, v. 2 cm.
17.	Odlomek dna pladnja ali krožnika, tera sigilata s pravokotnim žigom D(Q?)PIC (?)..; trdota 3, premaz 5; barva 7.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 7,5 cm, v. 1,8 cm.
18.	Odlomek dna, tera sigilata, z žigom (?)CEE?T (?); trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 4/8; d. 2 cm.
19.	Odlomek dna, tera sigilata, s pravokotnim žigom NIC(O);
trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 5 cm, v. 1,2 cm.
20.	Odlomek ročaja, tera sigilata; trdota 4, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/6; dT 5 cm, p. 1,5 cm.
21.	Odlomek ročaja, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/8; d. 4 cm, p. 1,6 cm.
22.	Odlomek tordiranega ročaja, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; d. 4,3 cm, p. 1,4 cm.
23.	Odlomek glinenega balzamarija na nogi iz dobro prečiščene gline. Notranjost je prevlečena s temnim premazom; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 6/6, premaz 5 YR 4/6; r. p. 5,3 cm, v. 5 cm.
24.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 3,8 cm, v. 5,1 cm.
25.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 4,1 cm, v. 2,9 cm.
26.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; r. p. 7,8 cm, v. 3,4 cm.
27.	Odlomek ustja ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 12,5 cm, v. 1,4 cm.
28.	Odlomek ustja ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 12,8 cm, v. 5 cm.
29.	Odlomek ramena vrča iz dokaj dobro prečiščene gline z luknjico; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 21 cm, v. 3,2 cm.
30.	Odlomek ustja vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 6/1; r. p. 5,5 cm, v. 2,9 cm.
31.	Odlomek ustja vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 6,1 cm, v. 1,9 cm.
32.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlim premazom; trdota 3; barva 5 YR 7/6, premaz 7.5 YR 8/4; p. 2,6 cm, d. 3,3 cm.
33.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; š. 2,1 cm, d. 3 cm.
34.	Odlomek ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/4; d. 8,6 cm.
35.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/3; p. 2,8 cm, d. 5,4 cm.
36.	Odlomek ustja vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; d. 5,1 cm.
37.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6/4; p. 4,4 cm, d. 5,4 cm.
38.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; š. 4,4 cm, d. 7,3 cm.
Tabla 18
Gornji trg 17, faza IV (sonda 2).
1.	Odlomek ustja lončka iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 5; barva 7.5 YR 6/3; r. p. 8,8 cm, v. 2,2 cm.
2.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 5/3; r. p. 11,1 cm, v. 1,8 cm.
3.	Odlomek ustja ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 7/6; r. p 17,3 cm, v. 3 cm.
4.	Odlomek ustja ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 13 cm, v. 4,2 cm.
5.	Odlomek ustja ročke iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 16,2 cm, v. 3 cm.
6.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/8; r. p. 23,2 cm, v. 2,4 cm.
7.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 7/4; r. p. 7,6 cm, v. 3 cm.
8.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/8; r. p. 11,4 cm, v. 2,7 cm.
9.	Odlomek dna posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 R 6/8; r. p. 7,5 cm, v. 4,3 cm.
10.	Odlomek dna posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 7,3 cm, v. 2,9 cm.
11.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 8 cm, v. 3,2 cm.
12.	Odlomek dna posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 8/6; r. p. 7,5 cm, v. 5,2 cm.
13.	Odlomek dna posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 9,2 cm, v. 5 cm.
14.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4: barva 5 YR 7/8; r. p. 8.(S cm. v. 4,9 cm.
15.	Dno posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 13,7 cm, v. 4,2 cm.
16.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 8/4; r. p. 11,8 cm, v. 7,7 cm.
17.	Odlomek ustja vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/8; r. p. 10,5 cm, v. 2,7 cm.
18.	Odlomek ustja vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 11,7 cm, v. 4,4 cm.
19.	Odlomek ustja vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 5; barva 2.5 YR 7/6; r. p. 12,7 cm, v. 6,2 cm.
20.	Odlomek ustja vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 8/4; r. p. 10,7 cm, v. 3,2 cm.
21.	Odlomek ustja vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 12 cm, v. 4,1 cm.
Tabla 19
Gornji trg 30, faza IV (sonda 2).
1.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR5; r. p. 10 cm, v. 4,1 cm.
2.	Odlomek skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 5/1; r. p. 9,9 cm, v. 2,1 cm.
3.	Odlomek skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 7.5 YR 5; r. p. 9 cm, v. 2,3 cm.
4.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 2.5 YR 5; r. p. 10 cm, v. 2,6 cm.
5.	Odlomek skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 2.5 YR 5; r. p. 11 cm, v. 2,2 cm.
6.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim, peskastim premazom in okrašene z vodoravnim žlebom; trdota 6; barva 2.5 YR 5/4; r. p. 7,9 cm, v. 2 cm.
7.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim peskastim premazom; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 7/4, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 10 cm, v. 3 cm.
8.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline, prevlečene s peskastim premazom; trdota 4; barva 5 YR 5/3; r. p. 9,3 cm, v. 1,9 cm.
9.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim, peskastim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 5 YR 7/6, premaz 5 YR 5/6; r. p. 9,4 cm, v. 2,5 cm.
10.	Odlomek ostenja čaše iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z vrezi; trdota 5; barva 7.5 YR 4; d. 3,8 cm, v. 3,5 cm.
11.	Odlomek skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 5; barva 2.5 YR 5; v. 3 cm.
12.	Odlomek dna skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 5/1; r. p. 4,5 cm, v. 0,9 cm.
13.	Odlomek dna čaše iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 5/8; r. p. 4 cm, v.' 1,1 cm.
14.	Odlomek dna skodele iz dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim peskastim premazom; trdota 3, premaz 2; barva 7.5 YR 7/4, premaz 5 YR 6/3; r. p. 3,9 cm, v. 0,6 cm.
15.	Dno glinene stekleničke iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 6/3; p. 2,1 cm, v. 1 cm.
16.	Odlomek dna čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z vbodi; trdota 3; barva 5 YR 6/4; r. p. 4,6 cm, v. 1,5 cm.
17.	Odlomek ustja čaše iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z bradavičko; trdota 4; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 7,6 cm, v. 2 cm.
18.	Odlomek ustja čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6/6; r. p. 10 cm, v. 1,9 cm.
19.	Odlomek čaše iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašene z vodoravnim žlebom; trdota 4; barva 5 YR 4/1; r. p. 8,4 cm, v. 2,4 cm.
20.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 5/1; r. p. 6,5 cm, v. 2,2 cm.
21.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 2.5 YR5; r. p. 7,5 cm, v. 1,8 cm.
22.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 7.5 YR 7/4, premaz 7.5 YR5/3; r. p. 7,5 cm, v. 1,7 cm.
23.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim, peskastim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 7.5 YR 7/3,
premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 6,4 cm, v. 3,1 cm. Tabla 20
Gornji trg 30, faza IV (sonda 2).
1.	Izčrepinjski pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 7/3; p. 9,1 cm, v. 1,5 cm.
2.	Izčrepinjski pokrov amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; p. 6,6 cm, v. 1,5 cm.
3.	Odlomek pokrova amfore iz dobro prečiščene gline, okrašenega s krožcem; trdota 3; barva 10 YR 8/3; r. p. 8,6 cm, v. 2,6 cm.
4.	Odlomek amfore iz dokaj dobro prečiščene gline, z žigom na ustju; trdota 4; barva 2.5 YR 6/8; v. 25,4 cm.
5.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 7/4; r. p. 18 cm, v. 5,5 cm.
6.	Odlomek ustja amlore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 8/2; r. p. 9,5 cm, v. 7,1 cm.
7.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 15 cm, v. 4,7 cm.
8.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 7/8; r. p. 14,5 cm, v. 6,8 cm.
9.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; r. p. 14,8 cm, v. 6,2 cm.
10.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/8; r. p. 14,3 cm, v. 4,2 cm.
11.	Odlomek ustja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 10 YR 7/4; r. p. 16,9 cm, v. 5,8 cm.
12.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/8; r. p. 17,5 cm, v. 9,5 cm.
Tabla 21
Gornji trg 30, faza IV (sonda 2).
1.	Odlomek ustja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 15,7 cm, v. 9,5 cm.
2.	Odlomek ustja amfore iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 13 cm, v. 8,5 cm.
3.	Odlomek ramena amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 2.5 Y 7/3; r. p. 18 cm, v. 4,5 cm.
4.	Odlomek vratu amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/8; r. p. 14 cm, v. 5,5 cm.
5.	Noga amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 6/6; v. 9,9 cm.
6.	Noga amfore iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlim premazom; trdota 3; barva 5 YR 6/6, premaz 10 YR 7/4; p. 10,7 cm, v. 5,6 cm.
7.	Noga amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; p. 5,5 cm, v. 4,9 cm.
8.	Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/5; d. 5 cm, p. 1,9 cm.
9.	Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečenega s svetlim premazom; trdota 3, premaz 2; barva 5 YR 6/6, premaz 7.5 YR 8/4; d. 7,5 cm, p. 3,3 cm.
10.	Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; d. 7,6 cm, p. 4,4 cm.
11.	Odlomek roba pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 5; barva zun. 5 YR 3/2, notr. 10 R 4/6; r. p. 34 cm, v. 2,9 cm.
12.	Odlomek roba pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 7; barva 7.5 YR 6/3, premaz 10 R 4/6; r. p. 27,2 cm, v. 2,4 cm.
13.	Odlomek roba pokrova iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 5/6; r. p. 26,4 cm, v. 2,5 cm.
14.	Odlomek roba pokrova iz slabo prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/4; r. p. 26,2 cm, v. 4,8 cm.
15.	Odlomek roba pokrova iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 5; barva 2.5 YR 5/4; r. p. 16,1 cm, v. 2,1 cm.
16.	Odlomek roba pokrova iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 5/4; r. p. 19 cm, v. 2,4 cm.
Tabla 22
Gornji trg 30, faza IV (sonda 2).
I. Odlomek ustja lonca iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota
3; barva 10 YR 7/2; r. p. 11,7 cm, v. 2 cm.
2.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 5 YR 3/1; r. p. 12,9 cm, v. 2,5 cm.
3.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 7.5 YR 2; r. p. 13,1 cm, v. 2,1 cm.
4.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 5 YR 4; r. p. 16 cm, v. 2,3 cm.
5.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 2.5 YR 3; r. p. 16 cm, v. 2,3 cm.
6.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 7.5 YR 2; r. p. 7,8 cm, v. 2 cm.
7.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 23,3 cm, v. 3 cm.
8.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline: trdota 5; barva 5 YR 6/2; r. p. 18,1 cm, v. 2,7 cm.
9.	Odlomek ustja trinožnika iz slabo prečiščene gline; trdota 7; barva 7.5 YR 3; r. p. 18,3 cm, v. 2,8 cm.
10.	Odlomek ustja posode iz slabo prečiščene gline, okrašene s plitkim vodoravnim žlebom; trdota 7; barva 2.5 YR 4; r. p. 13,5 cm, v. 2,3 cm.
11.	Odlomek ramena posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 6; barva 5 YR 6/1; r. p. 11,7 cm, v. 3,9 cm.
12.	Odlomek dna trinožnika iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 2.5 YR 5/2; r. p. 18,1 cm, v. 2 cm.
13.	Odlomek ustja posode iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 6/2; v. 3,9 cm.
14.	Odlomek ustja in ramena lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z vodoravnimi plitkimi vrezi; trdota 5; barva 5 YR 3/1; r. p. 21,8 cm, v. 4,5 cm.
15.	Odlomek ustja trinožnika iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 5/2: r. p. 24.4 cm, v. 2,6 cm.
16.	Odlomek ustja trinožnika iz slabo prečiščene gline; trdota 7; barva 7.5 YR 4; r. p. 27,8 cm, v. 4,6 cm.
17.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 5; barva povr. 2.5 YR 4, prelom 5 YR 5/6; r. p. 36 cm, v. 3,5 cm.
18.	Odlomek ustja lonca iz dokaj dobro prečiščene gline, okrašenega z navpičnimi vrezi; trdota 5; barva 10 YR 6/3; r. p. 21,8 cm, v. 2,9 cm.
19.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega s plitkimi vrezi; trdota 5; barva 10 YR 4/1; r. p. 19 cm, v. 2,5 cm.
Tabla 23
Gornji trg 30, faza IV (sonda 2).
1.	Odlomek lonca iz slabo prečiščene gline, okrašen z navpičnimi, vzporednimi odtisi; trdota 7; barva 7.5 YR 3; r. p. 16,1 cm, v. 7,8 cm.
2.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega s poševnimi vrezi; trdota 5; barva 5 YR 4/1; r. p. 15,5 cm, v. 3,2 cm.
3.	Odlomek ustja in ramena lonca in slabo prečiščene gline, okrašenega z navpičnim metličenjem; trdota 5; barva 7.5 YR 6/3; r. p. 12,4 cm, v. 6,2 cm.
4.	Odlomek ramena lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z navpičnim metličenjem; trdota 5; barva 2.5 YR 3; r. p. 16 cm, v. 3,6 cm.
5.	Odlomek ramena lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega s kaneluro in plitkimi vrezi; trdota 7; barva 10 YR 5/2; r. p. 12 cm, v. 3,5 cm.
6.	Odlomek dna lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z navpičnim metličenjem; trdota 6; barva 7.5 YR 7/4; r. p. 15,1 cm, v. 2,4 cm.
7.	Odlomek dna lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 6; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 10 cm, v. 3,2 cm.
8.	Odlomek dna posode iz slabo prečiščene gline; trdota 7; barva 5 YR 3/1; r. p. 8,5 cm, v. 1,6 cm.
9.	Glinen vijček iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 6/2; p. 4,5 cm, v. 2,3 cm.
V spodnjem tlaku faze IV.
barva 2.5 YR 4; r. p. 15,5 cm, v. 2,5 cm.
12.	Odlomek roba posode, tera sigilata, okrašene s kaneluro in navpičnimi vrezi; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 5/8, premaz 10 YR 4/8; r. p. 23 cm, v. 3 cm.
13.	Odlomek roba posode iz dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 10 YR 5/2; r. p. 21,2 cm, v. 2,5 cm.
14.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 10,7 cm, v. 5 cm.
15.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 8/4; r. p. 8 cm, v. 5,5 cm.
16.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/4; r. p. 8,3 cm, v. 4,5 cm.
17.	Dno posode na prstanasti nogi iz dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 6; r. p. 9,7 cm, v. 2,7 cm.
Na zgornjem tlaku faze IV.
18.	Gumb iz zelene steklene paste, okrašena s svetlozelenim spiralnim okrasom; p. 2,6 cm, v. 1,1 cm.
19.	Deformiran odlomek bronaste močno profilirane fibule; d. 2,6 cm.
20.	Odlomek dna skodele iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/8; r. p. 3,3 cm, v. 1 cm.
21.	Odlomek skodele iz dobro prečiščene gline, okrašene s poševnimi vrezi in vodoravnima žlebovoma; trdota 5; barva 10 YR 5/1; r. p. 10 cm.
Tabla 24 Stari trg 17.
1.	Odlomek čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z reliefnimi paličicami; trdota 4; barva 2.5 YR 4/6; r. p. 7,5 cm, v. 9,3 cm.
2.	Odlomek dna čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z reliefnimi paličicami; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 5,7 cm, v.
3.3	cm.
3.	Odlomek dna čaše iz dobro prečiščene gline, okrašene z reliefnimi paličicami; trdota 3; barva 2.5 YR 5/8; r. p. 4,5 cm, v.
1.4	cm.
4.	Odlomek skodele iz dokaj slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 5/4; r. p. 10,7 cm, v. 2,7 cm.
5.	Odlomek ostenja skodele iz dobro prečiščene gline, okrašene z girlandami in bunčico; trdota 5; barva 2.5 YR 4; d. 2,9 cm, v. 2,5 cm.
6.	Odlomek reliefne oljenke prevlečene s slabo ohranjenim temnim premazom; trdota 3; barva 5 YR 7/6, premaz 2.5 YR 6/8; r. p. 7,5 cm, v. 3 cm.
7.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/4, premaz 10 R 4/6; r. p. 19 cm, v. 1,3 cm.
8.	Odlomek skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/4, premaz 10 R 4/6; r. p. 12,1 cm, v. 3,2 cm.
9.	Odlomek roba dvoročajne skodele, tera sigilata; trdota 3, barva 6; barva 10 R 4/8, premaz 2.5 YR 5/6; r. p. 20 cm, v. 3,3 cm.
10.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 10 R 4/6; r. p. 18 cm, v. 1,2 cm.
11.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/3, premaz 10 R 4/6; r. p. 14,5 cm, v. 1,2 cm.
12.	Odlomek roba skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 6/4, premaz 10 R 4/6; r. p. 11,8 cm, v. 2,4 cm.
13.	Odlomek roba skodele, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 15 cm, v. 1,7 cm.
14.	Odlomek roba pladnja ali krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 7/4, premaz 10 R 4/6; v. 1,7 cm.
15.	Odlomek ostenja posode, tera sigilata, okrašene z vegetativnim okrasom; trdota 3, premaz 6; barva 10 R 5/8, premaz 10 R 4/6; d. 3,7 cm, v. 3,9 cm.
16.	Odlomek ostenja posode, tera sigilata, okrašene z vegetativnim okrasom; trdota 3, premaz 4; barva 2.5 YR 5/8, premaz 10 R 5/8; d. 3,4 cm, v. 6,1 cm.
17.	Odlomek ostenja posode, tera sigilata, okrašene plastičnim okrasom; trdota 3, premaz 6; barva 2.5 YR 5/8, premaz 10 R 5/6; d. 3,7 cm, v. 2 cm.
18.	Noga in del ostenja dvoročajne skodele, tera sigilata, okrašene s plastičnim okrasom. Na dnu slabo ohranjen reliefni napis; trdota 3, premaz 6; barva 2.5 YR 5/8, premaz 10 R 4/6; p. 8,1 cm, v. 1,8 cm.
19.	Odlomek skodele, tera sigilata, s težko berljivim pravokotnim žigom; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; p. 5,6 cm, v. 3,6 cm.
20.	Odlomek dna krožnika, tera sigilata, s pravokotnim žigom LICCAE; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8. r. p. 16 cm, v. 3,1 cm.
21.	Odlomek dna pladnja ali krožnika, "črna" sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 5 YR 2.5/1; r. p. 8,4, v. 1,5 cm.
22.	Odlomek dna krožnika, "črna" sigilata"; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/6, premaz 5 YR 2.5/1; r. p. 8,3 cm, v. 1,7 cm.
23.	Odlomek ustja vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 7; barva 5 YR 5/6, premaz 10 R 5/6; r. p. 9,2 cm, v. 2,6 cm.
Tabla 25 Stari trg 17.
1.	Odlomek dna vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 4; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 8,2 cm, v. 2,8 cm.
2.	Odlomek noge krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/8; r. p. 11 cm. v. 2,1 cm.
3.	Odlomek noge krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz ni ohranjen; barva 7.5 YR 6/4; r. p. 9,6 cm, v. 2,7 cm.
4.	Odlomek noge krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 8,9 cm, v. 1,7 cm.
5.	Odlomek noge krožnika ali pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 2.5 YR 6/6, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 12 cm, v. 2 cm.
6.	Odlomek noge pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 5/6; r. p. 13,2 cm, v. 2,9 cm.
7.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 11,5 cm, v. 4,2 cm.
8.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/3; r. p. 14,2 cm, v. 2,3 cm.
9.	Odlomek ustja posode iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 5 YR 6/3, premaz 5 YR 5/1; r. p. 9 cm, v. 1,8 cm.
10.	Odlomek ustja vrča iz dokaj dobro prečiščen gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; r. p. 8,6 cm, v. 2,5 cm.
11.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s svetlim premazom in okrašene z vodoravnimi vrezi; trdota 3, premaz 3; barva 5 YR 6/6, premaz 7.5 YR 7/3; r. p. 7,8 cm, v. 8,3 cm.
12.	Odlomek dna posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/6; r. p. 10,3 cm, v. 2,1 cm.
13.	Odlomek dna posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; r. p. 8,5 cm, v. 2,8 cm.
14.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 7.5 YR 7/3; r. p. 7,5 cm, v. 3,2 cm.
15.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 7.5 YR 7/6, premaz 7.5 YR 6/6; r. p. 8,5 cm, v. 3 cm.
16.	Odlomek dna posode na prstanasti nogi iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 7/6; r. p. 18 cm, v. 2,9 cm.
17.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 3,6 cm, v. 8,1 cm.
18.	Odlomek vrča iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečene s temnim premazom; trdota 3, premaz 3; barva 7.5 YR 6/6, premaz 7.5 YR 5/6; r. p. 16 cm, v. 10,2 cm.
19.	Odlomek ročaja posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/4; d. 4,3 cm.
20.	Odlomek vratu vrča iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; r. p. 3,5 cm, v. 2,2 cm.
21.	Odlomek (rakastega ročaja iz dokaj slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 7.5 YR 4/2; d. 3,6 cm, š. 1,6 cm.
22.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 7.5 YR 7/6; d. 6,5 cm, š. 2,4 cm.
23.	Odlomek trakastega ročaja iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 3; barva 5 YR 6/6; d. 12,2 cm, š. 2,7 cm.
24.	Odlomek ustja posode iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 4/1; r. p. 20,1 cm, v. 2,5 cm.
25.	Odlomek ustja posode iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 2.5 YR 3; r. p. 16 cm, v. 3,2 cm.
Tabla 26 Stari trg 17.
1.	Odlomek pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečenega s pompejansko rdečim premazom; trdota 5, premaz 3; barva 7.5 YR 5/2, premaz 10 R 4/6; r. p. 31 cm, v. 3,2 cm.
2.	Odlomek pladnja iz dokaj dobro prečiščene gline, prevlečenega s pompejansko rdečim premazom; trdota 5, premaz 3; barva 7.5 YR 5/2, premaz 10 R 4/6; r. p. dna 27 cm, v. 3,1 cm.
3.	Dno amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 2.5 YR 5/8; p. 13,4 cm, v. 6,5 cm.
4. Odlomek ročaja amfore iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/4; š. 5 cm; d. 6 cm.
5.	Odlomek roba trinožnika iz slabo prečiščene gline, okrašenega z vodoravnimi vrezi; trdota 5; barva 2.5 YR 2.5; v. 4,2 cm.
6.	Odlomek ustja posode iz slabo prečiščene gline; trdota 5; barva 5 YR 4/1; r. p. 22 cm, v. 3,1 cm.
7.	Odlomek lonca iz slabo prečiščene gline, okrašenega z metličenjem; trdota 5; barva 10 YR 7/3; r. p. trebuha 22,8 cm, v. 16,8 cm.
Stari trg 32.
8.	Odlomek ustja vrča, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 8 cm, v. 3,4 cm.
9.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 7/8, premaz 2.5 YR 6/8; r p. 19 cm, v. 1,6 cm.
10.	Odlomek ustja lonca iz slabo prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR 6/4; r. p. 18,6 cm, v. 2,6 cm.
11.	Odlomek noge keliha, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 2.5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 4/6; r. p. 8,5 cm, v. 1,5 cm.
12.	Dno skodele s pravokotnim žigom CHLI (?), tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 5/8; p. 5,8 cm, v. 2,3 cm.
13.	Dno pladnja, tera sigilata; trdota 3, premaz 6; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 11 cm, v. 2,3 cm.
14.	Dno posode iz dokaj dobro prečiščene gline; trdota 4; barva 5 YR6/4; r. p. 18,9 cm, v. 2,2 cm.
Tabla 27 Stari trg 32.
1.	Odlomek melnice; trdota 4; barva 7.5 YR 6/6; r. p. 39 cm, v. 3,6 cm.
2.	Odlomek ramena amfore, prevlečene s svetlim premazom; trdota 5; barva 2.5 YR 3/8, premaz 5 YR 7/4; r. p. 17,5 cm, v. 5,7 cm.
3.	Noga amfore; trdota 4; barva 5 YR 6/6; d. 12,5 cm.
4.	Odlomek ročaja amfore, prevlečene a svetlim premazom; trdota 4; barva 5 YR 7/8, premaz 5 YR 7/4; d. 10,5 cm.
5.	Odlomek ramena in ročaja amfore; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; d. 18,5 cm.
Rožna ulica.
6.	Odlomek roba krožnika, tera sigilata; trdota 3, premaz 5; barva 5 YR 6/8, premaz 2.5 YR 5/8; r. p. 17 cm, v. 1,1 cm.
7.	Vrat amfore; trdota 3; barva 2.5 YR 6/8; r. p. 13,5 cm, v. 19 cm.
SI. 10
Ljubljanski grad.
1.	Bronasta fibula vrste Aucissa; d. 5,4 cm.
2.	Bronasta fibula vrste Aucissa z napisom; d. 4,8 cm.
1	D. Božiču se najlepše zahvaljujem za pomoč in napotke pri obdelavi kovinskega gradiva.
2	Podatek mi je posredoval A. Pleterski, za kar se mu najlepše zahvaljujem.
3	Analizo sta opravila J. Novak in B. Stropnik z Inštituta Jožefa Štefana, za kar se jima najlepše zahvaljujem.
4	Podatek mi je posredoval P. Gleirscher v pismu z dne 7. 2. 1994, za kar se mu najlepše zahvaljujem.
5	Novce je določil A. Šemrov iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja v Ljubljani, za kar se mu najlepše zahvaljujem.
6	Gradivo mi je dala na voljo L. Plesničarjeva, za kar se ji najlepše zahvaljujem.
7	Gradivo bo obdelano na drugem mestu.
ADAM, A.-M. in M. FEUGERE 1982, Un aspect de 1'artisanat du bronze dans 1'arc alpin oriental et en Dalmatie au I er s.av.J,- C.: les fibules du type dit "de Jezerine". - Aquil. Nos. 53, 129 ss.
BERTONCELJ-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja. -Arh. vest. 30, 254 ss.
BOHME-SCHONBERGER, A. 1989/1990, Ein bemerkenswer-tes Korpergrab aus Mainz-Weisenau. - Mainzer Zeitschrift 84/85, 239 ss.
BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji, zapadna grupa. -V: Praisl.jug. zem. 5, 855 ss.
BOŽIČ, D. 1993, Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju. - Arh. vest. 44, 153 ss.
CONSP., Conspectus formarum terrae sigillatae Italico modo confectae. - Mater. z. rom.-germ. Ker. 10, 1990.
CZURDA-RUTH, B. 1979, Die romisehen G laser vom Magdalensberg. - Kiimt. Musschr. 65.
DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg.
-	Karnt. Musschr. 71.
DUVAL, A. 1974, Un type particulier de fibule gallo-romaine precoce: la fibule "d'Alesia". - Antiquites Nationales 6,67 ss.
ETTLINGER E. 1973, Die romisehen Fibeln in der Scliweiz. Handbuch der Schweiz zur Romer- und Merowingerzeit. -Bern.
FARKA, C. 1977, Die romisehen Lampen vom Magdalensberg.
-	Karnt. Musschr. 61.
FEUGERE, M. 1985, Les fibules en Gaule Meridional. - Rev. arch. Narb., Suppl. 12.
FINGERL1N, G. 1986, Dangstetten 1. - Forsch. u. Ber. zur Vor-u. Friihgesch. in Baden-Wiirtt. 22.
GABROVEC, S. 1993, Stična l,Naselbinska izkopavanja. - Kat. in monogr. 28.
GEBHARD, R. 1991, Die Fibeln aus dem Oppidum von Manehing. - Die Ausgrabungen in Manching 14.
GUŠT1N, M. 1991, Posočje. Posočje in derjiingeren Eisenzeit. -Kat. in monogr. 27.
HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). - Dela 1. razr. SAZU 33.
HORVAT, J. 1993, Začetek rimske dobe na prostoru zahodne in osrednje Slovenije. Disertacija. - Ljubljana.
KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2. Keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt. - Cam. Arch. 2.
KOŠČEVIČ, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. - Zagreb.
LASER, R. in R. LEINEWEBER, 1991, Die romisehen Importfunde der Altmark. - Jschr. mitteldt. Vorgesch. 74, 191 ss.
LEONARDI, G. in L. ZAGHETTO, 1993, Un complesso votivo a nord di Padova. - Quad. Arch. Veneto 9.
LLORIS, M. B. 1990, Guia de la Ceramica Romana. - Madrid.
MALIN, G. 1978, Der romerzeitliche Gutshof in Nendeln. -Helv. Arch. 34-36, 181 ss.
MARABINI MOEVS, M. T. 1973, The Roman Thin Walled Pottery. - Mem. Amer. Acad. Rome 32.
MOREL, J. P. 1981, Ceramique campanienne: les formes. - Bibl. d. Ec. fran?. d'Ath. et de Rome 244.
MULLOR, A. L. 1989, Las ceramicas romanas de paredes finas en Cataluha. - Barcelona.
OVERBECK, B. 1982, Geschichte des Alpenrheintals in romi-scherZeit 1. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 20.
PEACOCK, D. P. S. in D. F. WILLIAMS 1986, Amphorae and the Roman economy. - London, New York.
PICCOTTINI, G. 1977, Die Stadt auf dem Magdalensberg- ein spatkeltisches und friihromisches Zentrum im siidlichen Noricum. - ANRW 2/6, 263 ss.
PLESNIČAR-GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. -Diss, et Monogr. 20.
PLESNIČAR-GEC, L. 1992, Bronasti statueti iz Emone. - Vjes. Arh muz. Zag. 3. serija, 24-25,49 ss.
RIECKHOFF, S. 1975, Miinzen und Fibeln aus dem Vicus des Kastells Hiifingen (Schwarzwald-Baar-Kreis). - Saalb. Jb. 32, 5 ss.
RIECKHOFF, S. 1992, Uberlegungen zur Chronologie der Spatlatenezeit im siidlichen Mitteleuropa. - Bay. Vorgeschbl.
57,	103 ss.
RIHA, E. 1979, Die romisehen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. - Forsch. in Augst 3.
RUTTI, B. 1991, Die romisehen Gldser aus Augst und Kaiseraugst. - Forsch. in Augst 13.
SAGADIN, M. 1979, Antične pašne spone in garniture v Sloveniji. - Arh. vest. 30, 294 ss.
SCHINDLER, M. 1967, Die "Schwarze Sigillata" des Magda-lensberges. - Karnt. Musschr. 43.
SCHINDLER, M. 1986, Die "Schwarze Sigillata" des Magdalensberges 2. Neufunde seit 1965. - V: Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1975 bis 1979, Magdal. - Grabber. 15, 345 ss.
SCHINDLER, M. in S. SCHEFFENEGGER, 1977, Die glatte rote Terra sigillata vom Magdalensberg. - Kiirnt. Musschr. 62.
SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1975, Die dunnwandige Gebrattchskeramik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr.
58.
SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1980, Die romisehe Modelkeramik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 66.
SCHINDLER-KAUDELKA , E. 1986, Die Backplatten vom Magdalensberg. - V: Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1975 bis 1979, Magdal. - Grabber. 15, 279 ss.
SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1989, Die gewdhnliche Gebrauchskeramik vom Magdalensberg. - Karnt. Musschr. 72.
SCHWINDEN, L. 1991, Zwei romisehe Bronzeinschriften vom Barsberg - Funde Ausgr. bez. Trier 23, 33 ss.
ŠAŠEL, J. 1985, Zur Friihgeschichte der XV. Legion und zur Nordostgrenze der Cisalpina zur Zeit Caesars. - V: Romisehe Geschichte, Altertumskunde und Epigraphik. Festschrift A. Betz. 547 ss.
ŠAŠEL-KOS, M. 1986, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadranom in Sirmijem pri Kasiju Dionu in Herodijanu. - Ljubljana.
THILL, G. 1969, Fibeln vom Titelberg aus dem Bestanden des Luxemburger Museums. - Trierer Zeitschrift 32, 133 ss.
ULBERT, G. 1984, Cdceres e I Viejo. - Madr. Beitr. II.
VANNACCI LUNAZZI, G. 1977, Le necropoli preromane di Remedello sotto e Ca' di Marco di Fiesse. - Cataloghi dei civici musei di Reggio nell'Emilia 2.
VEGAS, M. 1973, Ceramica comun Romana del Mediterraneo occidental. - Publicaciones eventuales / Universidad de Barcelona 22.
VIČIČ, B. 1992, Gornji trg 15 v Ljubljani - 2000 let poselitve. -Ljubljana.
VIČIČ, B. 1993, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 15. - Arh. vest. 44, 153 ss.
ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra Sigillata aus dem Grdberfeld Beletov vrt. - V: Knez 1992, 75 ss.
Die friihromische Siedlung unterhalb des SchloBbergs in Ljubljana. Gornji trg 30, Stari trg 17 und 32
Zusammenfassung
Ljubljana zur 850. Jahresfeier seiner erslen schriftlichen Erwahnung
In den letzten Jahren wurden die archiiologischen Rettungs-grabungen bei der Renovierung der Hauser an den Siidhiingen des SchloBberges am rechten Ljubljanica-Ufer fortgesetzt (Abb. I, 2). Alle Untersuchungen waren raumlich sehr begrenzt und bieten nur einen kleinen Einblick in die friihromische Besiedlung dieses Bereiches. Neben dem schon veroffentlichten Material vom Gornji trg 15 (Abb. 3: 6; Vičič 1992; ders. 1993, 153 ff.), haben wir noch folgende Stellen untersucht:
I.	Gornji trg 30 (Taj. 1-23)
II.	Stari trg 17 (Taj. 24-26: 1-7)
III.	Stari trg 32 (Taj. 26: 8-14; 27: 1-5)
IV.	Rožna ulica (Taj. 27: 6,7)
V.	Ljubljanski grad - SchloB (Abb. 10)
I. GORNJI TRG 30 Gelandebeschreibung
In der zweiten Halfte des Jahres 1991 fuhrten wir vor der Renovierung des Hauses Gornji trg 30 in Ljubljana (Abb. 4) eine Rettungsgrabung durch. Einen kleineren Schnitt legten wir im Inneren des Hauses (Schnitt 1) an und einen groBeren (Schnitt 2) an dessen Siidseite, wo zuvor ein Anbau gestanden hatte, der dem Renovierungsprogramm gemiiB abgerissen wurde. Vor Beginn der Untersuchungen wurde iiber die beiden Schnitte ein Koordinatennetz gelegt, das sich an den GrundriB des Gebaudes anlehnte.
Die GroBe des Schnittes 1 war wegen statischer Gefiihrdung des Hauses begrenzt (bis 5,60 m lang und bis 3 m breit). Nach der Beseitigung der rezenten Aufschiittung wurden zwei Mauern und vier Gruben mit Material aus dem 16. Jahrhundert freigelegt (Abb. 5. Planum 1, Gruben 1-4). Da die beiden Mauern dieselbe Richtung hatten und so gebaut waren wie die sicherlich romi-schen Mauern aus Schnitt 2, stammen meines Erachtens beide aus derselben Epoche. Die iibrige Oberflache der Ausgrabung war mit Lehmpflaster bedeckt; hinsichtlich seiner Struktur kon-nen wir es mit dem Estrich der jiingsten Phase romischer Besiedlung (Beil. 1, Schicht 3; Phase IV), die in Schnitt 2 starker ausgepriigt war, in Verbindung bringen. Die Zuschiittungsschicht dieser Phase (Beil. I. Schicht 4) bestand aus kompakter brauner Erde, die mit Einschliissen von Lehm, Sand, einzelnen Steinen und Funden vermischt war (Taj. 15: 3,8,9,11,15-17,27; 16: 8,11,24).
Unter dieser Schicht war der Aushub fast ganzlich mit einer Schicht sterilen Schotters bedeckt (Beil. /, Schicht 6). Auf Schotter von derselben Struktur stieBen wir auch in der ostlichen Ecke und im Profil von Schnitt 2 dicht iiber der drilten Besied-lungsphase (Phase lil). Darunter kara eine Laufschicht aus Lehm zum Vorschein (Abb. 6, Planum 2; Beil. 1, Schicht 8), deren Spuren wir auch im Sudprofil von Schnitt 1 fanden. Etwa in der Mitte des Schnittes war die Laufschicht begrenzt durch einige eingegrabene, reihenlormig angeordnete Steine, die eine ein-fache Wand andeuten. Unter der Laufschicht aus Lehm lag eine Aufschuttungsschicht aus schwarzbrauner Erde (Beil. /, Schicht 10) mit einigen Funden (Taj. 3: 15-18,22; 9: 10-24). Im Hinblick auf die stratigraphischen Verhaltnisse habe ich das Gehniveau aus Lehm und die darunterliegende Aufschiittung als dritte Besiedlungsphase bezeichnet; leider konnte ich sie aber nicht so einteilen wie in Schnitt 2.
Die nachste Schicht bildet ein ausgesprochen steriler gelb-brauner Lehm (Beil. I. Schicht 11). Am Ostprofil war die Lehm-
schicht durchbrochen mit dem Material der dritten Besiedlungsphase und einer Rutschung, deren Zweck und Entstehung nicht gekliirt sind. Zum Teil wurde die Lehmschicht von einer Schicht weicheren dunkleren Lehms (Beil. 1, Schicht 12) durchbrochen; es bleibt offen, ob es sich hierbei um Reste einer Laufschicht handelt oder um die Folge einer intensiveren Auswaschung. Funde gab es in diesen Schichten nicht. Der letzteren folgte schwarzer fettiger Lehm (Beil. 1, Schicht 13) - eine Kulturschicht mit einzelnen Funden, die ich als zweite Besiedlungsphase bezeichnet habe (Phase II, Taj. 3: 1,4-7,9,10,13). Starker ausgepriigt und vor allem reicher an Funden war diese Besiedlungsphase in Schnitt 2. Schicht 11 lagerte in dem groBeren Teil der Ausgrabung auf einer sterilen Schicht aus Feinsand, der mit Lehm und Kieselsteinen vermischt war.
Die Nordostecke in Schnitt 1 (Abb. 7, Planum 3) war bedeckt mit einer Schicht sterilen Lehms (Beil. 1, Schicht 14), die ihrer Zusammensetzung nach Schicht 9 glich. Darunter befand sich eine Schicht schwarzer Erde (Beil. 1, Schicht 15), die die alteste Besiedlungsphase darstellt (Phase I, Taj. 1: 1-5).
Schnitt 2 war 10 m lang und maximal 4,80 m breit. An der Nordseite wurde er eingeengt durch ein AbfluBrohr, so daB die "nutzbare" Breite des Schnittes nur 3,60 m betrug. Nach der Beseitigung der rezenten Aufschiittung (Beil. 4, Schicht 1) kam in einer Tiefe bis etwa -1,00 m eine durch rezente Eingrabungen ziemlich beschadigte, ausgepragte Laufschicht zum Vorschein (Beil. 2, Planum 1). Die Laufschicht (Beil. 4, Schicht 3) bestand aus sehr kompaktem gelbrotem Lehm, der unterbrochen war durch zwei parallele in Nord-Siid-Richtung verlaufende Mauern, an deren Enden sich zwei kleine Mauern in Ost-West-Richtung anschlossen. Die kleine Mauer an der Ostseite des Schnittes erstreckte sich weiter im Ostprofil (Beil. 4, Schicht 2) und konnte deshalb nicht vollstandig erforscht werden. Auf der Laufschicht - ich habe sie als Phase IVb bezeichnet - gab es wenig Funde, die gewiB romisch sind (Taj. 23: 18-21). Unter diesem Pilaster und einer diinnen Erdaufschiittung lag noch ein Laufschicht (Beil. 4, Schicht 5), das seiner Struktur nach dem dariiberliegenden glich (Beil. 3, Planum 2). Im unteren Laufschicht (Phase IVa) wurden einige romische Funde entdeckt (Taj. 23: 10-17). Im Westteil der Ausgrabung verliiuft in Nord-Siid-Richtung eine schmale Mauer, die wir nur in sehr geringem Umfang erforschen konnten. Hochstwahrscheinlich sind wir auf die Reste eines Vorstadt-gebiiudes gestoBen, aber leider ist eine genauere Bestimmung des erforschten Gebaudes wegen der begrenzten Ausgrabungfliiche nicht moglich. Funde zwischen den beiden jiingsten romischen Phasen gab es nicht. Unter diesem Gehniveau befand sich eine Humusaufschiittung (Beil. 4. Schicht 4) mit vielen Kleinfunden. Trotz klarer stratigraphischer Verhaltnisse war es nicht moglich, das Ende der jiingsten Besiedlungsphase zeitlich naher zu be-stimmen; deswegen habe ich das Material beider Schichten zusammen als vierte Besiedlungsphase bestimmt (Phase IV, Taj. 15-23).
Der Humusschicht folgte eine ausgepragte Schotterschicht (Beil. 4. Schicht 6). Im Nordostteil des Aushubes war sie durch-aus steril und glich der Struktur nach dem Schotter aus Schnitt 1. Im Siidteil des Schnittes (Beil. 4. Schicht 7) war der Schotter mit groBeren Steinen, Lehm und Funden vermischt (Taj. 10-14). Diese Schotterschicht habe ich als Zuschiittungsschicht der dritten Besiedlungsphase (Phase I lib) bezeichnet. Darunter folgte eine schlecht erhaltene aus Lehm bestehende Laufschicht des Gebaudes (Beil. 4, Schicht 8), das wir leider nicht iiberall mit Sicherheit begrenzen konnten (Abb. 8, Planum 3). Auf der Laufschicht dieses Hauses fanden wir einige kleine Gegenstande (Taj. 9: 1-9). Unter dem Gehniveau stieBen wir auf eine dicke, etwa 0,5 m2 groBe Brandschicht (Schicht 8a), die vielleicht den
Rest einer Herdstelle darstellt. Die untere Schicht der dritten Besiedlungsphase (Beil. 4, Schicht 9) war noch lehmiger, und der Sand war mit groBeren Steinen und Funden (Taf. 3: 14,19-21,23; 4-8) vermischt. Das ist die Aufschiittungsschicht (Phase Ilia), die vor dem Bau des Hauses der dritten Besiedlungsphase hierher geschiittet wurde.
Diese Besiedlungsphase wurde abgeschlossen durch eine sterile Schicht gelben Lehms (Beil. 4. Schicht 11), die derjenigen aus Schnitt 1 glich. Darunter befand sich eine dicke Lehm-Humus-Schicht mit viel Brandmaterial, organischen Resten und aufschluBreichen Funden (Beil. 4. Schicht 13). Sie lag auf einer sterilen, aus Feinsand, Lehm und Kieselsteinen bestehenden Grundlage, die derjenigen aus Schnitt 1 glich. Diese Phase haben wir als zweite Besiedlungsphase bezeichnet (Taf. I: 6-17; 2; 3: 2,3,8,11,12). Auf Reste der ersten, altesten Besiedlungsphase sind wir in Schnitt 2 nicht gestoBen.
Auswertung des Materials
Phase I (Taf. 1: 1-5)
Die Funde der altesten Besiedlungsphase sind sowohl zahlenmiiBig als auch ihrer Aussagekraft nach bescheiden. Neben dem charakteristischen Material der Alteingesessenen tritt das Fragment einer Platte oder eines Tellers aus "schwarzer" Sigillata von grauem Fabrikat hervor (Taf. 1: 1). Eine iiberzeu-gende Rekonstruktion bzw. Bestimmung des Typs nach der Klassifikation Jean Paul Morels (Morel 1981) ist leider nicht moglich. Auf dem Magdalensberg sind solche Fabrikate ziemlich selten; sie sind in die altesten Schichten der Siedlung datiert und sicherlich italischen Ursprungs (Schindler 1967, 60 ff.; dieselbe 1986, 345 ff.; Zabehlicky-Scheffenegger 1986, 149 ff.).
Eine absolute Datierung der Phase I ist schwer. Durchaus unklar ist die Zeit ihrer Entstehung; unter Beriicksichtigung des Materials aus der zweiten Besiedlungsphase datieren wir sie in die erste Halfte des 1. Jhs. v. Chr.
Phase II (Taf. I: 6-17; 2; 3: 1-13)
Die ausgesprochen lehmige, mit organischen Resten (Asten, Holzstiicken) vennischte Schicht ist stratigraphisch iiberzeugend bestimmt vor allem in Schnitt 2 (Beil. 4), wo sie auf sterilem Boden lag und mit einer Schicht sterilen Lehms bedeckt war. In Schnitt 1 (Beil. I) war die stratigraphische Lage iiber der alteren Schicht durchaus klar, etwas weniger deutlich war indes die Grenze zu den jiingeren Schichten. Eine ziemlich groBe Zahl von Funden veranschaulicht das Bild dieser Besiedlungsphase und triigt zum Verstiindnis des Ganzen in bedeutsamer Weise bei.
Eine kleinere Fibel1 des Typs Nauheim (Taf. I: 7) ist aus Bronze, mit unverziertem Biigel, dachformigem Querschnitt und durchlochtem FuB. Bislang wurden solche Fibeln dem Typ Nauheim oder dem Typ Gorica zugeordnet, Dragan Božič hinge-gen hat sie nach einigen Charakteristika (breiterer Biigel, kiirze-rer, hoherer NadelfuB ohne Knopf oder Ausbuchtung) der Variante B der Nauheim-Fibeln mil durchlochertem FuB zugeordnet (Božič 1993, 142 ff., Abb. 4; 5,6). Den Ursprung solcher Fibeln suchl er in Nordostitalien bzw. im Fall der Variante B sogar in Friaul. Im heutigen slowenischen Gebiet ist der FuB einer derartigen Fibel, aber noch kiirzer und hoher, aus Bled-Pristava bekannt.2 Von groBerer Bedeutung ist eine Fibel dieser Variante vom beriihmten vorgeschichtlichen Ringwall Cvinger bei Stična (Schnitt 11; Gabrovec 1993, Taf. 14; 15). Stratigraphisch dariiber wurden in diesem Schnitt namlich eine geschweifte Fibel mit Knopf auf dem Biigel (Almgren 18) und ein schlecht erhaltener FuB einer Fibel gefunden, die wir zu den geschweiften Fibeln der Form Weisenau-Horgertshausen mil einer Ose am Ende des langen, durchlocherten FuBes ziihlen kon-nen (Gabrovec 1993, Taf. 13; 29). Diese Form wird in die Jahre von 50 bis 15 v. Chr. datiert (Bohme-Schonberger 1989/1990, 239 ff.).
Die anderen Fibeln dieser Variante des Typs Nauheim aus Norditalien wurden leider nicht unter solchen Umstiinden gefunden, die ihre genauere Datierung zugelassen hiitten.
Auch die groBere Bronzet'ibel (Taf. 1: 6) gehiirt zu den weil verbreiteten Fibeln des Typs Nauheim. Gleich der kleineren be-
sitzt sie einen Biigel mit dachformigem Querschnitt; leider ist ihr FuB nicht mehr erhalten, so daB wir sie nicht genauer bestimmen konnen.
Die Fibeln des Typs Nauheim traten, wie die Untersuchungen der letzten Jahre gezeigt haben, schon vor dem Jahr 100 v. Chr. auf (Rieckhoff 1992, Abb. 2) und waren in den Jahren von 70/60 bis 30/20 v. Chr. am meisten verbreitet (Feugere 1985, 203 ff.; Gebhard 1991, 11 ff.).
Obwohl wir die groBere Fibel des Typs Nauheim vom Gornji trg 30 nicht genauer bestimmen konnen, weist schon das Vorkommen der Variante B desselben Typs mit durchlochertem FuB auf norditalische Einfliisse in der zweiten Halfte des 1. Jhs.v. Chr. im Raum des heutigen Zentralsloweniens hin, der damals seiner Kultur nach zur Mokronog-Gruppe der Spatlatenezeit gehorte.
Besonders interessant sind zwei Scharnierfibeln (Taf. I: 8,9). Beide wurden untersucht mit Energie Dispersiv-Rontgen-Fluoreszenz, die neben Kupfer und Zinn einen ziemlich groBen Silbergehalt anzeigte.3
Die beiden Fibeln vereinigen die Merkmale, die fiir ver-schiedene Fibeltypen charakteristisch sind. So bilden das langliche Schema und der breite Biigel sogar eine Verbindung zum Typ Nauheim, das mit einem kleinen Knebel verzierte FuBende hingegen zum Typ Gorica und den Fibeln des Typs 6c nach Michel Feugere (Feugere 1985, 229 ff.). Die letzteren sind vor allem in Italien und Siidfrankreich verbreitet, doch ist ihre genauere Datierung leider nicht moglich (Ulbert 1984, 60 ff.). Ein anderes Merkmal der beiden Ljubljanaer Fibeln ist das Scharnier, was eine Neuheit darstellt. die beim Typ Alesia bzw. bei den Varianten mit breitem Biigel in Erscheinung tritt und vornehmlich bei den Aucissa-Fibeln (Guštin 1991, 43 ff.) weite Verbreitung findet. Auch der lange FuB, der flache Biigel und der erweiterte Nadelkopf unserer Fibeln weisen eine Parallele zum Typ Alesia auf, wiihrend das FuBende anders gestaltet ist. Bei unseren Fibeln ist dieses Ende wie ein Knebel gestaltet, der gleichzeitig mit der ganzen Fibel gegossen wurde. Einen solchen FuBabschluB kennen wir auch von anderen Fibeltypen her (z.B. Gorica, Jezerine; Adam, Feugere 1982, 130 ff., Fig. 7; 5; Guštin 1991,41 ff., Taf. 20; 2), wahrend der Typ Alesia ein Lochlein am FuBende hat und einen Knopf, der erst nachtraglich befestigt wurde (Duval 1974, Fig. 2; 3,4). Abgesehen davon sind die Alesia-Fibeln haufig reich verziert (Guštin 1991, 43 ff.), ob-gleich auch schmucklose keine Ausnahme bilden (Novo mesto, Siscia; Koščevič 1980, 14, Taf. 2; II). Von den Alčsia-Fibeln unterscheiden sie sich auch durch das Scharnier, das breiter ist als der Biigel.
Die Fibeln, die den unsrigen iihnlich sind, wurden von Elisabeth Ettlinger als selbstiindiger Typ 28 klassifiziert (Ettlinger 1973, 89 ff, Taf. 8: 6-18; 9; 1-5). Sie bezeichnete sie als Scharnierfibeln mit breitem Blechbiigel; zu diesen ordnete sie auch Schnallen mit verschiedenen Biigelquerschnitten. Der Biigel ist bei den meisten geschmiickt und der FuB schlieBt ab mit einem winzigen Knopf oder mil zwei in ein kleines Loch am FuBende nachtraglich eingeselzten Knopfen. Sie werden in die Jahre von 25 bis 5 v. Chr. datiert und haben jiingere Varianten. Meines Erachtens ist die Zuordnung soldi verschiedenartiger Fibeln zum selben Typ nicht gerechtfertigt und demzufolge ist auch die Datierung des Typs zweifelhaft.
Dem Schema nach sind den unsrigen sehr iihnlich die Eisenfibeln des Typs Hiifingen, die nbrdlich der Alpen verbreitet sind (Rieckhoff 1975, Abb. 5: 1). Datiert werden sie in die zweite Halfte des 1. Jhs. v. Chr. Von den unsrigen unterscheiden sie sich auBer durch den Rohstoff, aus dem sie hergestellt sind, durch den nichtgeformten FuBabschluB.
Eine iihnliche Fibel wurde auch auf dem Magdalensberg ent-deckt. Sie ist kleiner als unsere Fibeln und mit drei kleinen Kreisen verziert. Die Kniipfe am FuBende bestehen aus Eisen und wurden nachtraglich durch das Lochlein gesleckt. Fiir die Fibel sind genauere Fundangaben leider nicht bekannt.4
Diesen iihnlich, wenngleich mit engerem Biigel, sind die Fibeln aus Ensfcrune und Vieille-1'oulouse (Abb. 9: 1,2), die Feugere schon dem Typ Aucissa (Variante des Typs 22a2a) zuordnet. Datiert sind sie von der Mine der zweiten Halfte des 1. Jhs. v. Chr. bis zum Ende der augusteischen Zeit (Feugere 1985, 312 ff.). Eine sehr iihnliche, aber etwas kleinere Fibel kennen wir
vom Titelberg (Abb. 9: 3; Thill 1969, Abb. 10, 110). Am besten zu vergleichen sind die unsrigen mit einer Fibel aus einer Ustrina aus Ca' di Marco di Fiesse (Abb. 9: 4), die von der Autorin im Text bedauerlicherweise nicht erwahnt wird (Vannacci Lunazzi 1977, Tav. 57: 4).
Typologische, gut datierte Vergleichsexemplare fiir unsere Fibeln sind nicht zahlreich. Wir konnen uns der Meinung Giinther Ulberts anschlieBen (Ulbert 1984, 60), der Veroffentlichungen aus Italien vermiBt, denn gerade in diesem Raum konnen wir auch am wahrscheinlichsten die Herkunft der-artiger Fibeln suchen. Italische Funde werden sicherlich auch eine Antwort geben auf die wichtigste Frage, wann der Anfang der Scharnierverwendung anzusetzen ist.
Die Fibeln aus Ljubljana sind bislang stratigraphisch und typologisch die am besten bestimmten Exemplare derart gestal-teter Gewandverschliisse. Neben dem Scharnier sind sie, wenn wir die Merkmale zusammenfassen, charakterisiert durch ein langliches Schema, einen flachen, schmucklosen Biigel und einen langen mit einem Knebel abgeschlossenen FuB. Durch das Begleitmaterial werden sie berzeugend in die spatrepu-blikanisch-friihaugusteische Zeit datiert, d.h. in die Zeit von 50 bis 25/20 v. Chr.
Aufgrund der aufgefiihrten Merkmale und der genauen Datierung schlage ich vor, die Schnallen aus Ljubljana, Enserune, Vieille-Toulouse, Titelberg und Ca' di Marco di Fiesse als besonderen Typ zu betrachten und als Scharnierfibel Typus Ljubljana zu bezeichnen.
Von den Metallgegenstanden ist noch ein Bronzeknopf mit dreieckiger Ose (Taf. 1: 10) erwahnenswert, wie wir sie auch vom Magdalensberg her kennen, wo sie in das letzte Jahrzehnt v. Chr. und die erste Halfte des 1. Jhs. datiert werden (Deimel 1987, 92, 300 ff„ Taf. 79: 10,11). Die Lage des Knopfes in dieser Besiedlungsphase ist ein Beweis dafiir, daB derartige Stiicke, die hochstwahrscheinlich zu einer Militarausriistung gehorten, noch alter sein konnen.
Die zwei Ollampenfragmente (Taf. 1: 11,12) gehoren, der Tonqualitat und der Identitiit des Uberzugs nach zu urteilen, aller Wahrscheinlichkeit nach zum selben Gegenstand. Die Ollampe ist schlecht erhalten und deshalb nicht niiher zu bestimmen, doch gehort sie gewiB zu den griechisch-hellenistischen Formen, die in einem Modeli hergestellt und mit Pflanzenmotiven geschmiickt wurden. Auf dem Magdalensberg treten sie schon in den altesten Siedlungsschichten auf und stellen ein Importstiick der spiitrepublikanisch-friihaugusteischen Zeit dar (Farka 1977, 13 ff.).
Einige Fragmente "schwarzer" Sigillata sind eine schone Ergiinzung des italischen Materials in der zweiten Besiedlungsphase der friihromischen Siedlung unter dem SchloBberg. Hervorzuheben ist, daB in dieser Schicht keine echte rote Sigillata entdeckt wurde, was schon von selbst auf die Datierung dieser Schicht hinweist (Horvat 1993,95). Die Schiefwandschale mit kleiner Lippe (Taf. I: 13) ist der Form Morel 2653 (Morel 1981, 202) am ahnlichsten. Auf dem Magdalensberg kommt sie bei den "harten" und "porosen" Fabrikaten vor, zu denen auch unsere Schale gehort (Schindler 1967, 28 ff., 50 ff.) Von gleich-er Qualitiit ist auch der Rand der Schiefrandplatte (Taf. 1: 14). Wir ordnen sie der Form Morel 2286 zu, die in die letzten zwei Jahrhunderte v. Chr. bis zum Jahr 20 n. Chr. datiert wird (Morel 1981, 162). Auch der FuB der Platte bzw. des Tellers (Taf I. 15) ist mit schwarzem iiberzug versehen.
Von besonderer Bedeutung fiir die Datierung der zweiten Besiedlungsphase isl ein sehr kleines Bruchstiick eines Bechers aus der Gruppe der diinnwandigen Gebrauchskeramik mit Piinktchendekor (Taf. 1: 16) Die Form I nach Maria Teresa Marabini Moevs wird in die Zeit vom zweiten Viertel des 2. Jhs. bis zum dritten Viertel des 1. Jhs. v. Chr. (Marabini Moevs 1973, 49 ff.) datiert und ist vor allem im zentralen und westlichen Mittelmeergebiet weit verbreitet (Mullor 1989, 94 ff.). Auf dem Magdalensberg werden solche Bccher der Form 20 zugeordnet und in die Zeit bis 25 v. Chr. datiert (Schindler-Kaudelka 1975, 54 ff.). Im heutigen slowenischen Gebiet kommen solche Becher selten vor, zeigen aber in anschaulicher Weise die Richtung, aus der die italischen Einlliisse ins Innere des Landes vordrangen (Horvat 1993,96, Abb. 24).
Von der italischen gewohnlichen Gebrauchskeramik muB die
Rundwandplatte mit Deckelpfalz (Taf. 2: 10) der Form 14 nach Maria Vegas erwahnt werden, die wir von den Backplatten mit pompeianischrotem Uberzug (Vegas 1973, 90 ff.) unterscheiden miissen. Sie sind im Mittelmeerraum in spatrepublikanischer und friihaugusteischer Zeit verbreitet und sind auch von Nauportus bekannt (Horvat 1990, 122). Auf dem Magdalensberg sind sie als friihester Import schon aus Komplex 1 bekannt (Schindler-Kaudelka 1986, 282).
Aus dieser Besiedlungsphase sind italischen Ursprungs noch die Fragmente eines Krughalses (Taf. 1: 17), einer Amphore (Taf. 2:1) und eines RingfuBgefaBes aus ziemlich reinem Ton (Taf. 2: 2).
Der Tonqualitat nach (Reinheit, Harte und Magermittel) sind der diinnwandigen Keramik das Bruchstiick eines Bechers mit betonter Schulter (Taf. 2: 3) und das Bruchstiick eines Bodens von gleicher Qualitat und Farbe (Taf. 2:4) sehr iihnlich. Nur sind beide GefaBe etwas schlechter gebrannt als die diinnwandige Keramik, zudem ist mir eine solche Form nicht bekannt.
Die Fragmente bikonischer GefaBe (Taf. 2: 11,12) sind typi-sche Fabrikate latenezeitlicher Topferei: hergestellt auf einer schnell drehenden Topferscheibe, aus ziemlich reinem Ton und gut gebrannt. Solche Keramik finden wir im gesamten Bereich der Mokronog-Gruppe (Božič 1987, 862 ff.). Die iibrige Topferware (Taf. 2: 5-9, 13-15; 3: 1-13) hat eine grobere Struktur, einfachere Formen und schlichten Schmuck und ist ein gewohnliches Fabrikat einheimischer Werkstatten.
Aus der oben aufgefiihrten Analyse geht hervor, daB die zweite Besiedlungsphase der Siedlung am FuBe des SchloBberges ein ziemlich starkes italisches Geprage hat. Wir haben darin, was eigens hervorzuheben ist, keine echte rote Sigillata gefunden. Die Menge eingefiihrten Materials nimmt proportional zu gegeniiber dem Material aus der vorigen Phase, und die Schicht stammt aus der spatrepublikanischen und zum Teil schon friihaugusteischen Zeit, d.h. aus der Zeit von 50 bis 25/20 v. Chr.
Phase 111 (Taf. 3: 14-23; 4-14)
Die dritte Besiedlungsphase konnte ich in Schnitt 2 in zwei Abschnitte teilen, und zwar in die Aufschiittungsphase Ilia und in die Zuschiittungsphase Illb. In einem Teil des Schnittes kann man die beiden durch die Lehmgehflache eines leider nicht besonders gut erhaltenen Gebaudes klar voneinander abgrenzen (Abb. 8). Hochstwahrscheinlich handelt es sich um die Laufschicht des Hauses, auf der einige Funde entdeckt wurden (Taf. 9: 1-9) und das ich als dritte Besiedlungsphase bezeichnet habe. In Schnitt 1 wurde keine jiingere, deutlich ausgepragte Zuschiittungsunterphase entdeckt, erhalten ist nur die aus Lehm bestehende Laufschicht der dritten Besiedlungsphase und die darunter befindliche Aufschiittung (Phase Ilia; Abb. 6; Beil. 1).
Die dritte Besiedlungsphase ist, dem Material nach zu urteilen, ziemlich einheitlich. Die beiden Unterphasen sind nicht durch sterile Schichten voneinander gelrennt, was darauf hindeutet, daB die Ubergiinge von einer zur anderen flieBend und von kurzer Dauer waren. Aus diesem Grund und wegen besserer Ubersichtlichkeit habe ich das nichtkeramische Material dieser Phase als zusammengehorig betrachtet.
Neben einer ostnorischen GroBsilbermtinze (Typ Frontalgesicht;5 Taf. 3: 14) aus Schnitt 2 (Phase Ilia) und einem republikanischen As aus Schnitt 1 ist fiir die Untersuchung dieser Besiedlungsphase von besonderer Bedeutung ein halbierter As des Augustus, der in den Jahren von 19 bis 4 v. Chr. gepriigt wurde (Taf. 3: 16). Gefunden wurde er unter dem Westprofil von Schnitt 1 (Tiefe: -1,28 m) auf der aus Lehm bestehenden Laufschicht der dritten Besiedlungsphase und ist demzufolge ein wichtiges Hilfsmittel fiir die Bestimmung des terminus post quern.
Im Ostprofil des Schnittes 1 (Phase Ilia) wurden zwei Bronzefibeln entdeckt. Die erste (Taf. 3: 17) hat einen verhaltnismiiBig geradegestreckten Biigel, einen kurzen FuB mit kleinem Knopf und unscheinbarem Kopf. Eine der Form nach iihnliche Fibel aus Chur, jedoch mit rundem Biigelprofil, ordnete Ettlinger dem Typ 28 zu (Ettlinger 1973, 89 ff.). Eine solche Zuordnung ist meines Erachtens fragwiirdig, weil diesem Typ auch den unsrigen iihnliche Fibeln von Taf. 1: 10,11 zugeordnet
werden. Die Fibel aus Chur wurde in einer mit einer Vespasian-Miinze datierten Schicht entdeckt, was natiirlich nicht zur Aufkliirung der Datierung solcher Fibeln beitragt. Der mehr ge-radegestreckte Biigel unserer Fibel ist zwar vielleicht nur infolge einer Deformierung eines sonst halbkreisformigen Biigels ent-standen, ein dreieckiges Biigelprofil kommt aber bei einigen Varianten des Typs Aucissa vor (Feugere 1985, Fig. 43: 1495). Feugere ordnet sie der Variante 22a2a zu.
Ahnliche Fibeln mit schmucklosem Bogen von dreieckigem Profil und mit unscheinbarem Kopf kennen wir aus dem Lager Dangstetten (Fingerlin 1986, 181:2, 597:1). Ein wenig anders (mit halbkreisformigem Biigelprofil) sind zwei Fibeln aus dem Votivfund im BrentafluB, niirdlich von Padua (Leonardi, Zaghetto 1993, Fig. 19: 3,5). Wahrscheinlich ist unsere Fibel eine iibergangs- bzw. nichtentwickelte Variante der klassischen Fibeln des Typs Aucissa und war, im Hinblick auf den Fundort, zur selben Zeit in Gebrauch wie ihre entwickelte Variante.
Die andere Fibel (Taf. 3: 18) hat eine klassische Form des Typs Aucissa. Der Typ ist geographisch weit verbreitet und ist charakteristisch fiir die augusteische Epoche (Rieckhoff 1975,47 ff.), er wurde noch in der Mitte der zweiten Halfte des 1. Jhs. (Riha 1979, 114 ff.) verwendet.
Der Osenknopf mit netzartig verzierter Warze (Taf. 3: 19) stammt aus Schnitt 2 (Phase Ilia) und wurde schon von Božič untersucht (Božič 1993, 139 ff., Abb. 2). In Anlehnung an seine Erkenntnisse kann man ihn zusammenfassend wie folgt charakterisieren: es handelt sich um einen spatlatenezeitlichen Knopf, der keinen seltenen Fund an den Fundorten der Mokronog-Gruppe darstellt und die Beziehungen des slowenis-chen Gebiets zu Mitteleuropa bezeugt. Zu dem besagten EinfluB ziihlen wir auch die Scherbenscheibe - den Terminus iibernehme ich von Božič - aus Phase Ilia (Taf. 3: 23), die charakteristisch fiir mitteleuropaische Oppida ist (Božič 1993, 137 ff.).
Zu den seltenen mititaria unter unseren Funden gehoren eine Giirtelscheibe (Taf. 3: 20) und der Biigel einer GUrtelschnalle (Taf. 3: 21), beides sind aus Bronze und stammen aus Phase Ilia. Die kleine GUrtelschnalle, die einen Teil eines Legionarpanzers darstellt, ist in den friihromischen Fundorten kein so seltener Fund (Deimel 1987, 90, Taf. 75; 76) und ist auch anderswo in Slowenien bekannt (Sagadin 1979, Taf. 5: 3,4,10,11).
Gliiser mit geformtem FuB (Isings 34) treten auf dem Magdalensberg in tiberischer Zeit auf (Czurda-Ruth 1979, 99 ff.). Unser Glas (Taf 3: 22) wurde in Schnitt 1 auf der Laufschicht der dritten Besiedlungsphase entdeckt und kennzei-chnet so die obere Zeitgrenze, bis zu der das Haus benutzt bzw. wann es verlassen wurde (Phase Illb).
Wie schon erwahnt, wurden in beiden Schnitten die Laufschicht aus gut festgetretenem Lehm untersucht. Das Material aus Schnitt 2 ist bescheiden (Taf. 9: 1 -9). Die Schale mit zwei Henkeln, in diesem Fall handelt es sich nur um ein Bruchstiick (Taf 9: 3), kennen wir schon aus Phase Ilia (Taf. 4: 13,14,22). Das Sigillata-Fragment eines Tellers (Taf. 9: 4) ist nicht hinreichend erhalten, um ihn iiberzeugend bestimmen zu konnen; am iihnlichsten ist er allerdings der Form 18 nach Consp., deren Produktion im letzten Jahrzehnt v. Chr. begonnen hatte und bis zur Zeit des Tiberius dauerte.
FUr die Datierung am bedeutsamsten ist ein kleines Fragment einer OUampe (Taf. 9: 8). Bedeckt ist sie mit Resten von dun-klem Uberzug, und der Form der Schulter zufolge gehort die Lampe zum Typ der Volutenollampen. Den gleichen Typ haben wir schon am Gornji trg 15 in Grube I freigelegt, wo sie in die spiitaugusteische Zeit, vielleicht schon in das letzte Jahrzehnt v. Chr. datiert wurde. Die Datierung wird durch die halbierte Miinze des Augustus in Schnitt I von der Laufschicht der dritten Besiedlungsphase bestiitigt.
Die harten, grauen Schalenfragmente (Taf. 9: 2,6,9) konnen wir mit den Formen 68 und 80 vom Magdalensberg vergleichen (Schindler-Kaudelka, 1975, 84 ff., 92ff.). Hier kommen sie schon in den letzten zwei Dezennien v. Chr. vor, sind aber ziemlich lange in Gebrauch. In Emona linden sie, unter geringfilgigen Formveriinderungen, das ganze erste Jahrhundert Verwendung (Plesničar 1977, 13 ff.).
(Taf. 9: 1) und einem ringformigen GefaBboden (Taf. 8: 5) der Herstellungsqualitat nach mit Sicherheit italische Fabrikate.
Auch in Schnitt 1 gab es aus dieser Besiedlungsphase nur wenig Funde (Taf. 9: 10-24). Der Typ der Sigillata-Schale (Taf. 9: 10) konnte infolge des schlecht erhaltenen Zustandes leider nicht genauer bestimmt werden. Das viereckige Stempel konnten wir vielleicht C. Amurius zuschreiben, dessen Fabrikate wir auch vom Magdalensberg her kennen (Schindler, Scheffenegger 1977, Taf. 89). Hier kommt es ausnahmslos in planla pedis vor, einer Form, die erst in postaugusteischer Zeit in Erscheinung tritt (Consp. 147 ff.). Im Hinblick auf die Stelle, wo es in Schnitt 1 gefunden wurde, konnte es dorthin mit der Aufschiittung der Laufschicht der dritten Besiedlungsphase gelangen; es besteht auch die Moglichkeit, daB unser Stempel, das viereckig ist, etwas alter sein kann.
Das sonstige italische Material, der Rand einer Sigillata-Platte oder eines -Tellers (Taf. 9: 11), die graue Schale (Taf. 9: 12), das Bruchstiick eines Becherbodens (ACO ?; Taf. 9: 14), der Hals eines keramischen Balsamariums (Taf. 9: 17), der Henkel eines Sigillata-Kruges (Taf. 9: 19), zwei Bruchstiicke von Amphoren Typ Dressel 6a (Taf. 9: 20,21) und der Bandhenkel (Taf. 9: 22), weicht nicht ab von der iiblichen Zusammensetzung der Funde aus den spataugusteischen Schichten. Die Funde sind schon vom Gornji trg 15 bekannt (Vičič 1993, 153 ff.). Das Ubrige kerami-sche Material (Taf 9: 13,15,16,18,23,24) ist der Qualitat nach grob, schlechter gebrannt und hochstwahrscheinlich einheimi-sches Fabrikat. Der Gebrauchszweck der Gegenstande aus schwarzen, groben Scherben (Taf. 9: 18,24) ist unklar, vielleicht sind die Bruchstiicke Teil eines Gegenstandes.
Phase Ilia (Taf. 4-8)
Aus dieser Besiedlungsphase wurde ziemlich viel Keramik geborgen. In recht groBer Menge ist echte rote Sigillata vorhan-den, die wir der Qualitat nach den Werkstiitten in der Poebene zuschreiben konnen. Die altesten Gegenstande sind eine Platte und eine Platte oder ein Teller der Form 1 nach Consp. (Taf. 4: 1,12). Der Form nach konnen wir sie mit den Funden aus den altesten Schichten von Bolsena und Magdalensberg vergleichen, wo sie in groBerer Anzahl in den Komplexen II und III vorkom-men; es handelt sich also um die letzten zwei Jahrzehnte v. Chr. (Schindler, Scheffenegger 1977, 41 ff.). Aus dieser Zeit, mancherorts allerdings schon aus friihaugusteischer Zeit, stammt die Platte der Form 10 nach Consp. (Taf. 4: 3). Mittel- bis spiit-augusteisch sind die Platten bzw. Teller (Taf. 4: 2,4,6-10) der Form 12 nach Consp. Das Fragment einer Platte oder eines Tellers (Taf. 4: 5) ordnen wir der Form 18 nach Consp. zu, die schon in Haltern und Dangstetten vorkommt und bis zur Zeit des Tiberius beibehalten wird. Die Platte bzw. der Teller mit Rundwand (Taf. 4: 15) ist auf dem Magdalensberg am hiiufigsten in Kontplex II zu finden. Die verzierten Zweihenkelschalen (Taf. 4: 13,14,22) und der Kelch (Taf. 4: 23) kommen auf dem Magdalensberg am hiiufigsten in den Jahren von 15-10 v. Chr. bis 15 n. Chr. vor (Schindler-Kaudelka 1980, 51; Consp. 182). Etwas alter sind die Sigillata-Schalen (Taf. 4: 18-21), die Platten-bzw. TellerfuBe (Taf. 5: 1-8) und die Henkel der Sigillata-Kruge (Taf. 5:9,10). Alle behandelten Sigillata-Formen sind schon vom Gornji trg 15 bekannt.
Der mit Reliefstreifen verzierte Becher aus der Gruppe diinn-wandiger Keramik (Taf. 5: II) wird auf dem Magdalensberg der Form 2 zugeordnet und in die Jahre von 25 bis 10 v. Chr. datiert (Schindler-Kaudelka 1975, 39 ff.). Als Grabbeigabe begegnen wir ihr, zusammen mit einer Fibel des Typs Jezerine, in Novo mesto im Bele-Garten, Grab 174 (Knez 1992, Taf. 62: 9). Zu dieser Keramikgruppe gehort auch das Bruchstiick eines mit ne-gativem Kommadessin verzierten Bechers (Taf. 5: 13). Auf dem Magdalensberg wird er der Form 5 zugeordnet und in die Jahre von 10 v. Chr. bis 0 datiert (Schindler-Kaudelka 1975, 42 ff.). Die Becher des Typs ACO (Taf. 5: 12,14) wurden in einem Modeli angefertigt und in der ganzen augusteischen Zeit hergestellt (Vičič 1993, 163). Die Schale aus ziemlich grobem Ton (Taf. 5: 16) entspricht der aus Grube 2 am Gornji trg 15; datiert wird sie in die spiitaugusteische Zeit bzw. schon in das letzte Jahrzehnt v. Chr. (Vičič 1993, 158 ff., Taf. 2: 2). Ein ausge-sprochen italischer Import ist auch die gewohnliche Topferware
aus verhaltnismaBig reinem Ton (Taf. 5: 17-19) und der Krug mit einem Henkel (Taf. 5: 20). Auf dem Magdalensberg tritt die hel-lenistische Form lagynos (Taf. 5: 21) sehr spat in Erscheinung, erst nach dem Jahr 15 n. Chr. (Schindler-Kaudelka 1989, 31); in Ljubljana ist sie zweifellos alter.
Die Amphoren entsprechen dem vom Gornji trg 15 bekannten Typ Dressel 2-4 (Taf. 6: 4,6-8) und Dressel 6a (Taf. 7: 2). Zu diesem Inventar gehoren auch die zwei Deckel fiir Amphoren klassischer Form mit Zapfchen (Taf. 7:4,5), von denen einer mit einer Tanne und den Buchstaben M A geschmiickt ist. Der zweite Deckeltyp (Taf. 7: 6) ist aus einer Amphorenwand gestaltet; ich habe ihn in Ahnlehnung an Božič, der so die Scheiben klassifi-zierte (Božič 1993, 146), Scherbendeckel genannt. Zu den TransportgefaBen zahlt auch der Zweihenkelkrug Dressel 28 (Taf. 6: 1) und der ringformige Boden eines GefaBes wohl des-selben Typs (Taf. 6: 2). Der erste hat die eingeritzte Inschrift t(esta) p(ondo) XXI1S, womit die Tara des GefaBes (22,5 Pfund, was etwas mehr als 7,3 kg ist) gekennzeichnet wird. Die zweite Inschrift (Taf. 6: 3) ist leider nicht hinreichend erhalten, um sie entschlusseln zu konnen.
Die Platte mit pompeianischrotem Uberzug (Taf. 8: 6) ist gewiB italischer Herkunft, worauf auch die petrographischen Analysen hindeuten (Vegas 1973, 47 ff.). Solche Platten waren ein weit verbreiteter Teil der gewohnlichen Gebrauchskeramik und wurden langere Zeit verwendet (Lloris 1990, 206 ff.). In Ljubljana sind sie in der alteren Phase nicht zu finden, was zeitlich zum Teil iibereinstimmt mit dem Import auf dem Magdalensberg, wo sie in groBeren Mengen in den 30er Jahren des 1. Jhs. v. Chr auftreten (Schindler-Kaudelka 1986, 292 ff.).
Zu den gewohnlichen, lange Zeit verwendeten Stiicken der Gebrauchskeramik gehoren auch ein Deckel (Taf. 8: 1) und die DreifuBgefaBe aus ziemlich grobem Ton (Taf. 8:4,5).
Die iibrige Tonware dieser Besiedlungsphase hat einen ausgesprochenen Alteingesessenencharakter (Taf. 8: 9-18). Der Ton ist unrein und ungleichmaBig gebrannt, die Formen sind ein-fach und die Verzierung beschriinkt sich auf verschiedene Besenstrich- und Ritzornamente. Das mit Barbotineornament geschmiickte Fragment (Taf. 8: 8) und das Bruchstiick einer GefaBwand mit Henkel (Taf. 8: 7) sind wahrscheinlich noch alter und sind vom Ringwall auf dem SchloBberg hierher gelangt.
Phase lllb (Taf. 10-14)
Die Zuschiittungsschicht, die auf dem aus Lehm bestehenden Gehniveau der dritten Besiedlungsphase lagerte oder sich (in Schnitt 2) klar von der Phase Ilia abtrennte, habe ich als Phase lllb bezeichnet. In Schnitt 1 war sie nicht vorhanden, denn auf der Laufschicht aus Lehm lag eine Schicht sterilen Schotters; im Siidteil des Schnittes 2 erreichte sie eine Dicke bis zu 60 cm und war ziemlich reich an Funden.
Das Terrakotta-Fragment (Taf. 10: 1) ist eines der seltenen Kunsthandwerkfabrikate von diesem Fundort. Es ist schwer zu sagen, welches Tier dargestellt ist, der Profilgestaltung nach ist es einem Delphin noch am iihnlichsten.
Die beiden Ollampen (Taf. 10: 2,3) gehoren zu den Volutenollampen, die mit Sicherheit in spiitaugusteischer Zeit bzw. schon im letzten Jahrzehnt v. Chr. auftreten.
Das Sigillata-Material (Taf. 10: 4-30) ist ziemlich umfang-reich und vielfiiltig. Die Platten und Teller gehoren zu Service I der mittel- und spataugusteischen Zeit und wurden schon bei der Behandlung der alteren Schichten besprochen. Eine Neuheit in unserem Material stellen zwei Becherfragmente dar, beide mit einem Sigillata-Uberzug versehen (Taf. 10: 20,21). Auf dem Magdalensberg kommen solche Becher selten vor und werden in die frtihaugusteische bzw. augusteische Zeit datiert (Schindler-Kaudelka 1980, 134 ff.).
Fiir die Datierung am bedeutsamsten ist das kleine Bruchstiick eines Bodens mit dem Stempel L. GEL. in planla pedis (Taf. 10: 24,24a). L. Gellius war in tiberisch-claudischer Zeit einer der Hauptlieferanten der Keramik auf den Magdalensberg (Schindler, Scheffenegger, 1977, 248 ff.); die Datierung in die postaugusteische Zeit findet Bestiitigung auch durch die Form des Stempels (Consp. 147 ff.).
Die Bestimmung des anderen Stempels (Taf. 10: 29, 29a) auf dem Schalenboden ist wegen schlechter Erhaltung nicht moglich.
Eine solche Schalenbodenform (Consp., Form 7), auch mit viereckigem Stempel, tritt schon in mittelaugusteischer Zeit auf.
Die zwei Schalen aus grauem und orangegefarbenem Ton (Taf. 11: 2,3) aus der Gruppe diinnwandiger Keramik sind schon von den alteren Schichten her bekannt. Das Bruchstiick eines kleinen Topfes mit ausgepragtem Mundsaum (Taf. 11: 1) ist mit einem Uberzug versehen, der die gleiche Farbe hat wie die GefaBe mit GrieBbewurf. Nach der Gestaltung des Randes konnen wir ihn mit der Form 127 der dunnwandigen Keramik ver-gleichen. Diese Form tritt auf dem Magdalensberg nach dem Jahr 15 n. Chr. auf, in groBerem AusmaB allerdings in der Zeit von 25 bis 35 (Schindler-Kaudelka 1975, 132 ff.). Auch in den Grabern Emonas treten Tassen mit derartigem Uberzug in tiberisch-claudischer Zeit in Erscheinung (Plesničar-Gec 1977, 15). Die iibrige diinnwandige Keramik ohne Verzierung (Taf. 11: 5) oder mit Reliefstreifen (Taf. 11: 4) und mit negativem Kommadessin (Taf. 11: 9,10), die ACO Becher (Taf. 11: 8,11,12), das Tonbalsamarium (Taf. 11: 6) sowie das Bruchstiick eines TonfuBbalsamariums (Taf. 11: 7) sind ihrer Entstehung nach alter und wurden in aufschluBreicheren Schichten schon am Gornji trg 15 gefunden. Das gilt auch fiir die iibrige gewohnliche Gebrauchskeramik italischer Herkunft (Taf. 11: 13-32).
Neben den schon bekannten Amphorentypen Dressel 2-4 (Taf. 13: 11,14), Dressel 6a (Taf. 12: 1; 13: 6-8) und Dressel 6b (Taf. 13: 5,10) miissen wir auf das Vorhandensein von Rhodos-Amphoren hinweisen (Taf. 13: 12,13). Dieser Typ, der iiber-wiegend Weinamphoren darstellt, tritt im Agaischen Raum im spaten ersten Jahrhundert v. Chr. auf und findet Verwendung bis zum friihen zweiten Jahrhundert (Peacock, Williams 1986, 102 ff.). Auch die Amphorendeckel haben eine gewohnliche Form mit Knopf (Taf. 13: 15-18).
Die einheimische Keramik (Taf. 14: 1-3,6-16) ist nach Qualitat, Formen und Ornament gewohnlich und erfahrt langere Zeit keine Veriinderungen. Das Fragment eines kleinen Topfes und die Schultern eines Topfes (Taf. 14: 4,5) haben alle Merkmale typischer Latene-Keramik: hergestellt wurden sie auf einer schnellen Topferscheibe aus gut gereinigtem Ton; sie sind gut und gleichmaBig gebrannt und geglattet.
Wie aus der oben aufgefiihrten Analyse des Fundmaterials zu ersehen ist, konnten wir die stratigraphischen Verhaltnisse zwi-schen den einzelnen Schichten auch materiell beweisen. Her-vorheben miissen wir bei Phase Ilia eine regelrechte "Explosion" der roten Sigillata, das Vorkommen von Aucissa-Fibeln, das Vorhandensein von Bechern mit Reliefstreifenornamentik und von ACO-Bechern, bei Phase III die Volutenollampen und bei Phase lllb das Vorkommen von Keramik mit GrieBbewurf sowie der Stempel des L. Gellius. Zwischen den einzelnen Unterphasen gibt es keine ausgepragten Zeitabstande; diese Besiedlungsphase bestimmen wir also folgendermaBen:
Phase Ilia; "Aufschiittungs"-Phase, mittelaugusteisch, hochst-wahrscheinlich nach den Jahren 16-15 v. Chr. (als Noricum romisches Protektorat wird) bzw. zur Zeit der Einfalle des Tiberius auf die Balkanhalbinsel (in den Jahren 14-9 v. Chr.);
Phase III: spiitaugusteische Phase (als an dieser Stelle ein Haus stand); vielleicht schon im letzten Jahrzehnt v. Chr., mit der hal-bierten Augustus-Miinze (19-4 v. Chr.) als terminus post quern:
Phase lllb: "Zuschuttungs"-Phase, tiberisch; dauert spatestens bis zur Mitte des ersten Jahrhunderts.
Die dritte Besiedlungsphase am Gornji trg 30 stellen wir so zeitlich mit geringen Abweichungen Parallel zur Besiedlung am Gornji trg 15.
Phase IV (Taf. 15-23)
Die jiingste Besiedlungsphase setzte sich besonders in Schnitt 2 klar ab von den alteren Schichten (Beil. 2:3). Die Gebaudereste kann ich aufgrund des begrenzten Umfanges nicht hinlanglich erklaren, doch vermute ich, daB sie Teil eines Gebiiudes sind, das in der Vorstadt von Emona stand.
Ein iiberzeugender terminus post quem ist die zwischen 50 und 54 gepriigte Miinze des Claudius I. (Taf. 15: 5).
Den Biigel einer Gurtelschnalle (Taf. 15:6) mit dachformigem Querschnitt kennen wir schon aus der alteren Besiedlungsphase. Die einfache Rundfibel mit zentralem Ornament (Taf. 15:1) ord-nen wir dem Typ 7.2 nach Emilie Riha zu (Riha 1979, 180 ff.)
bzw. dem Typ 24a nach Feugere (Feugere 1985, 335 ff.). In Europa sind sie zur Zeit des Claudius weit verbreitet und bekannt. Der Zweck der beiden Bronzegegenstande (Taf. 15: 8,10), die meines Erachtens nicht vollstandig erhalten sind, ist mir leider unerklarlich. Der ZUgelfuhrungsring (Taf. 15: 9) findet weite Verbreitung und ist in einem groBeren Zeitraum in Depots und villae rusticae zu finden: Nendeln (Mitte des 3. Jhs.: Malin 1978, 186; Overbeck 1982, 105), Barsberg (Schwinden 1991, 41), Geinsheim-Bobingen (Mitte des 3. Jhs.), Faimingen (Mitte des 2. Jhs.), Rockenthin (Laser, Leineweber 1991, 210, Abb. 6,3).
Die Bronzenadel mit pinienzapfenformigem Kopf (Taf. 15: 11) ist ein weitverbreitetes und lange Zeit beliebtes Schmuckstiick mit symbolischer Bedeutung von Tod und Unterwelt (Deimel 1987,71).
Die Reliefollampen (Taf. 15: 17-19,21) sind schon aus den iilteren Schichten bekannt; eine Neuheit stellen indes die Ollampen des Typs Loeschcke IX bzw. X dar (Taf. 15: 20). Wiihrend sie auf dem Magdalensberg schon in friihclaudischer Zeit auftreten, d.h. vor der Mitte des 1. Jhs. (Farka 1977,86), sind sie am Gornji trg etwas jiinger.
Die Rippenschale (Isings 3b; Taf. 15: 25) ist ein hiiufiges Fundstiick sowohl in Siedlungen als auch in Griibern und ist charakteristisch fiir das ganze erste Jahrhundert bzw. insbeson-dere fiir die augusteisch-tiberische bis zur trajanischen Zeit (Riitti 1991, 27 ff.). Das gleiche gilt auch fiir die mit weiBem waag-rechtem Faden verzierte zarte Rippenschale (Taf. 15:24) und den Krughenkel (Taf. 15: 27).
Das Sigillata-Material ist verhiiltnismaBig zahlreich; mit seinen Formen umfaBt es die gesamte Zeitspanne, in der derar-tige TongefaBe an dem Fundort vorkommen. Die Platten und Teller der Form Consp. 18 (Taf. 16: 1-3) erscheinen in Oberaden und Dangstetten und werden bis zur tiberischen Zeit beibehalten. Die Teller der Form Consp. 20 mit senkrechtem, leicht verziertem Rand (Taf. 16: 4-7,14) sind etwas jiinger und stellen in der Mitte des 1. Jhs. im Mittelmeerraum die Ubliche Form dar. In diese Zeit gehoren auch die Teller der Form Consp. 21 (Taf. 16: 8-12,15). Die Rundwandteller (Taf. 16: 16-19) der Form Consp. 4 treten schon im Voroberaden-Horizont auf, wiihrend die Schale der Form Consp. 36 (Taf. 16: 20) charakteristisch fiir das gesamte 1. Jh. ist. Die Schalen der Form Consp. 24 (Taf. 16: 22) kommen in mittelaugusteischer Zeit vor, wiihrend die Form Consp. 26 (Taf. 16: 25-32), die in Phase IV am zahlreichsten vertreten ist, sonst fiir die erste Halfte des 1. Jhs. kennzeichnend ist. Eine hiiufige Form in spattiberischer und tlavischer Zeit sind die Schalen der Form Consp. 34 (Taf. 16: 23,24). Auch die iibri-gen Sigillata-Formen zeigen ein identisches Bild; die Bruchstiicke einer Zweihenkelschale (Taf. 17: 1-3), verschiedene Platten- oder TellerfuBe (Taf. 17: 4-9,16,17), die Schalenboden (Taf. 17: 11-15) und die Krughenkel (Taf. 17: 20-22) weichen nicht ab von den oben angefiihrten Fabrikaten. Der Stempel NIC(O) (Taf. 17: 19) kommt auf dem Magdalensberg vor allem auf den GefaBen von Service II vor (Schindler, Scheffenegger 1977, 268). Die beiden anderen Stempel (Taf. 17: I7a,18) kann ich leider nicht entziffern.
Auch das Keramikbalsamarium (Taf. 17: 23) und die diinn-wandige Keramik (Taf. 19) sind Formen, die aus den iilteren Schichten bekannt sind. Fiir die Datierung bedeutender sind die Schalen mit GrieBbewurf (Taf. 19: 6-9,14), die in Phase 1Mb erscheinen. Desgleichen bekannt ist die italische gewOhnliche Gebrauchskeramik (Taf. 17: 24-38; IS: 1-16), die ilber einen liin-geren Zeitraum verwendet wurde und deren Formen im gesamten Imperium Verbreitung fanden (Schindler-Kaudelka 1989). Das trifft auch fiir die groBen Kriige mit Halsring zu (Dressel 28; Schindler-Kaudelka 1989,40 ff.; Taf IS: 17-21) wie auch fur die Amphoren (sog. istrischer Typ: Dressel 6b; eine mit rechtecki-gem Stempel: Taf. 20: 4,4a; 20: 7-12; 21: 1,2; Dressel 2-4: 21: 3,10; rhodischer Typ: Taf. 20: 6; 21: 9) und fiir den Ampho-renscherbendeckel sowie den gewohnlichen Amphorendeckel (Taf. 20: 1-3). Eine Neuheit in unserem Material ist die in die Zeit vom spaten 1. Jh. v. Chr. bis zum friihen 2. Jh. datierte Amphore des Typs Peacock-Williams 17 (Taf. 20: 5; Peacock, Williams 1986, 120 ff.).
Die beiden Platten mit pompeianischem Uberzug (Taf. 21: 11,12) sind ebenso ein "NachlaB" der iilteren Phasen. Auch die Ubrige einheimische Keramik (Taf. 21: 13-16; 22:23: 1-9) weist
keine bislang noch nicht beschriebene Charakteristika auf (Vičič 1993, 165).
Das jiingste ausgegrabene Material stammt aus dem unteren Estrich der jiingsten Besiedlungsphase (Taf. 23: 10-17) oder es wurde auf dem oberen Estrich dieser Phase gefunden (Taf. 23: 18-21). Auch diese Phase teile ich demzufolge in zwei Unterphasen (IVa und IVb) ein; bedauerlicherweise gab es in der zwischen den beiden Estrichen liegenden Schicht keine aufschluBreicheren Funde.
Die Sigillata-Schale der Form Consp. 36 (Taf. 23: 12) ist vor allem tiberisch und findet Verwendung bis zum Ende des 1. Jhs. Der Glasknopf mit spiralformiger Verzierung (Taf. 23: 18) - der sog. Typ Kempten - ist fur das gesamte 1. Jh. kennzeichnend, kommt aber auch noch zu Beginn des 2. Jhs. vor (Bertoncelj-Kučar 1979, 259). Die iibrigen Funde sind alter bzw. zeitlich nicht abzugrenzen. AbschlieBend kann gesagt werden, daB die vierte Besiedlungsphase (bzw. die beiden Besiedlungsphasen) nach der Mitte bzw. in der zweiten Halfte des 1. Jhs. entstanden ist und noch ins 2. Jh. hineinreichte, leider kann ich aber das Ende der Besiedlung nicht genauer bestimmen.
II. STARI TRG 17
Vor der Renovierung der Raume im ErdgeschoB des Hauses am Stari trg 17 wurde am Eingang ein Schnitt von 2x3 m GroBe angelegt. Die obere Schicht bestand aus Erdboden. In einer Tiefe von 60 cm lag eine ziemlich dicke Schicht (bis 15 cm) mit friihromischen Funden. Auf Reste eines Gebaudes oder einer Laufschicht sind wir nicht gestoBen.
Das Material ist verhaltnismiiBig zahlreich und fiigt sich ein in den bisherigen Kontext der Funde am FuBe des SchloBberges. Am altesten und gut datiert sind die mit Reliefstreifen verzierten Becher (Taf. 24: 1-3). Auf dem Magdalensberg (Form 2) werden sie in die Zeit zwischen 25 und 10 v. Chr. (Schindler-Kaudelka 1975,42) datiert, in Ljubljana kommen sie dagegen in Phase Ilia vor. In diese Zeit gehoren auch die Schale aus grobem Ton (Taf. 24: 4; Magdalensberg, Form 50) und das Bruchstiick einer mit Reliefornament verzierten Schale (Taf. 24: 5; Magdalensberg, Form 80). Jiinger ist die Reliefollampe. Am Gornji trg 15 wurde sie in Grube 1 entdeckt und vielleicht schon in das letzte Jahrzehnt v. Chr. datiert (Vičič 1993, 156 ff.).
Das iiltere Sigillata-Material wurde durch die beiden Teller-oder PlattenfiiBe aus schwarzer Sigillata bestimmt (Taf. 24: 21,22). Der Teller- (Taf. 24: 7) und Plattenrand (Taf. 24: 14) hat die fiir die mittel- bis spiitaugusteische Zeit charakteristische Form Consp. 12. Typisch augusteisch sind auch die ver-schiedenartig verzierten Zweihenkelschalen (Taf. 24: 9,15-18), Teller (Taf 24: 10,11), Schalen (Taf. 24: 13) und Kriige (Taf. 24: 23). Die Schale der Form Consp. 17 (Taf. 24: 12) wurde iiber einen liingeren Zeitraum hergestellt. Der Stempel L1CCAE (Taf 24: 20a) des Herstellers Liccaeus kommt auf dem Magdalensberg auf den aus der Poebene stammenden Fabrikaten von Service I und II vor und ist charakteristisch fiir die Jahre von 20 v. Chr. bis 10 n. Chr.
Das Bild intensiver friihromischer Besiedlung wird ergiinzt durch die gewohnliche italische Gebrauchskeramik (Taf. 25: 7-25), die beiden Platten mit pompeianischem Uberzug (Taf. 26: 1,2) und die Amphorenfragmente (Taf. 26: 3,4).
III. STARI TRG 32
Bei der Renovierung des Atriums des Sitticher Hofes (StiSki dvorec - heute Musikakademie) wurden uns bei Beobachtung der Arbeiten einige keramische Funde entdeckt (Taf. 26: 8-14; 27: I -5). Der Aushub war beschriinkt auf den Umfang der neuen Kanalisation und reichte nicht bis zum gewachsenen Boden. Das romische Material war mit neuzeillichen Funden vermischt. Aus diesem Bereich sind schon einige Funde bekannt (Vičič 1992; ders. 1993, 153 ff.). Der Stempel CHL1 (H und 1 in Ligatur) auf dem Schalenboden (Taf. 26: 12a) ist dem Hersteller Chilus zuzuschreiben. Dieser seltener Stempel komntl auf dem Magdalensberg in den Jahrcn von 0 bis 15 n. Chr. vor (Schindler, Scheffenegger 1977, 334).
IV. ROŽNA ULICA
Bei Erdarbeiten wurden das Bruchstiick eines in die mittelaugusteische Zeit datierten Sigillata-Platten- oder -Tellerrandes der Form Consp. 13 und Amphoren Dessel 6b ent-deckt (Taf. 27: 6,7).6
V. LJUBLJANSKI GRAD (SchloB)
Bei Rettungsgrabungen vor dem funfeckigen Turm der Burg wurden, unter sonst urgeschichtlicher Keramik,7 auch zwei Fibeln des Typs Aucissa von klassischer Form entdeckt, eine sogar mit Inschrift (Abb. 10: 1,2). Erwahnenswert ist auch der Fund einer Bronzestatuette italischer Herkunft, die in Ljubljana Parallelen hat. Leider wurde sie unter neuzeitlichem Material freigelegt. Datiert wird sie in das 2. oder 1. Jh. v. Chr. (Plesničar-Gec 1992,49 ff.).
VI. SCHLUSS
Die Analyse der Funde vom Gornji trg 30 beweist, daB wiihrand des gesamten letzten Jahrhunderts v. Chr. am FuBe des SchloBberges eine Siedlung mit italischem Gepriige bestand und daB der italische EinfluB allmahlich immer stiirkere Ziige annahm. Deutlich konnten wir drei Besiedlungsphasen unterscheiden, die die Reste eines schon bei Tacitus erwahnten Dorfes in der Nahe von Nauportus darstellen. Die vierte Besiedlungsphase steht nicht in unmittelbarer Beziehung zur alteren Besiedlung und entstand nach der Errichtung Emonas als Teil von dessen Vorstadt.
Beim Vergleich der Siedlungsschichten bzw. Besiedlungsphasen am Gornji trg 30 mit dem Magdalensberg als bester-forschtem Fundort dieser Zeit, konnen wir einige uhnlichkeiten feststellen (Abb. 11). So konnen wir die alteste, allerdings noch nicht hinreichend erforschte Besiedlungsphase auf dem Magdalensberg (Piccottini 1977, 263 ff.) mit unserer ersten und vor
allem zweiten Besiedlungsphase vergleichen. Eine starke Veriinderung erfahren beide Fundstellen nach dem Jahr 16/15 v. Chr. durch den AnschluB Noricums bzw. in den Jahren 14-9 v. Chr. mit den Einfallen des Tiberius in lllyricum (Šašel-Kos 1986, 155 ff.), als es durch die allmahliche Eroberung der Balkanhalbinsel auch im zentralslowenischen Raum zu Veranderungen kommt. Die dritte Besiedlungsphase in Ljubljana konnen wir mit den Perioden II und III auf dem Magdalensberg vergleichen. Vorerst haben wir im Ljubljanaer Material bzw. in dessen Stratigraphie um das Jahr 15 n. Chr. noch keine Veranderungen feststellen konnen, wie wir sie von der norischen Fundstiitte her kennen.
Unter den Ereignissen im 1. Jh. v. Chr., die zweifellos einen groBen EinfluB auf Entstehung und Entwicklung der Siedlung am FuBe des SchloBberges ausiibten, spielte mit Sicherheit eine bedeutende Rolle die Entstehung der Kolonie Tergeste (um die Mitte des 1. Jhs.v. Chr.) und des romisehen Vicus in Nauportus. Den letzteren konnten wir durch arehaologisehe Funde voraugusteischer Zeit noch nicht zufriedenstellend nachweisen (Horvat 1990, 137 ff.), so daB die Inschriften vorerst das einzige Indiz darstellen fiir die Bedeutung, die Nauportus in dieser Zeit zukam. Tatsache ist, und das zeigen letzten Endes auch unsere Funde, daB sich nach der Mitte des 1. Jhs. v. Chr. der EinfluB des romisehen Staates unaufhaltsam nach Osten ausbreitete. Zu dieser Ausbreitung zahlt auch der AnschluB der Provinz Gallia Cisalpina im Jahre 41 v. Chr. Ob dieser Provinz, wie es Jaroslav Šašel annimmt (Šašel 1985, 547 ff.), schon zuvor auch der Bereich von Nauportus und Emona angeschlossen wurde, muB archiiologisch noch bestiitigt werden. Unsere Funde deuten es an.
Die Starkung des romisehen Einflusses konnen wir in der materiellen Kultur besonders in der zweiten Halfte des 1. Jhs. v. Chr. in der zweiten Besiedlungsphase verfolgen. Zu dieser Phase gehort auch der Feldzug des Augustus nach Osten in den Jahren von 35 bis 33 v. Chr. Wie er sich auf die Besiedlung ausgewirkt und vielleicht sogar die Entstehung dieser Phase bewirkt hatte, konnen wir vorlaufig noch nicht sagen. Die romisehe Kultur ist durchaus vorherrschend. Dies kommt mit der Festigung der romisehen Herrschaft im Material der dritten Besiedlungsphase klar zum Vorschein.
1	D. Božič moehte ich meinen aufrichtigsten Dank aussprechen fiir Unterstiitzung und Hinweise bei der Behandlung der Metallgegenstiinde.
2	Die Angaben teilte mir A. Pleterski mit, wofiir ich mich bei ihm herzlich bedanke.
3	Die Analyse wurde von J. Novak und B. Stropnik vom Institut Jožef Stefan durchgefuhrt, wofiir ich mich bei ihnen herzlich bedanke.
4	Die Daten lieB mir P. Gleirscher im Brief vom 7.2.1994 zukommen, wofiir ich mich bei ihm herzlich bedanke.
5	Die Miinzen wurden von A. Šemrov vom Numismatischen Kabinett des Nationalmuseums in Ljubljana bestimmt, wofiir ich mich bei ihm herzlich bedanke.
6	Das Material stellte mir L. Plesničar zur Verfiigung, wofiir ich mich bei ihr herzlich bedanke.
7	Das Material ist in Bearbeitung.
Boris Vičič
Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Tržaška 4 Sl-61 (XX) Ljubljana

T. 1: Ljubljana, Gornji trg 30. 1-5 faza I (sonda I). 6-17 faza 11 (sonda 2). 6-10 bron, ostalo keramika. M. = 1:3; 6-12,16= 1:2. Taf. I: Ljubljana, Gornji trg 30. 1-5 Phase 1 (Schnitt 1). 6-17 Phase II (Schnitt 2). 6-10 Bronze, das Ubrige Ton.
T. 3: Ljubljana. Gornji Irg 30. 1-13 faza II, ostalo faza III, lila (1,4-7,9,10,13,15-18,22 sonda 1, ostalo sonda 2). 15 srebro, 16-22 bron, 23 steklo, ostalo keramika. M. = 1:3; 14,17-23 = 1:2.
Taf. 3: Ljubljana, Gornji trg 30. 1-13 Phase II, das Ubrige Phase III, Ilia (1,4-7,9,10,13,15-18, 22 Schnitt 1, das Ubrige Schnitt 2). 15 Silber, 16-22 Bronze, 23 Glas, das Ubrige Ton.



i?


7





V
14
~2)
15
1
16
T

1
17

r	
pimimmmmikj	
t V $ -i) mKi^p	
	"^^O 13


// 22
;
V	J
	
l	l
\	/
18
//
20
23 \	|	//
7
21
(^	
	— <ž/ 4


\

\
\

//
"V

9	//10


13

II
25
I I II

26
/ 15

r^H Vr, 22
	1
	r
27
< ==i	—'—i«		
v=—			
		t«E\	--
>-		24a	C <

28
'n
29a
19
24
\ n //
u
-o
30
T. 15: Ljubljana, Gornji trg 30. Faza IV (3,8,9,11,15-17,27 sonda 1, ostalo sonda 2). 1-11 bron, 12 kamen, 13-16 kost, 17-20 keramika, ostalo steklo. M. 6-27 = 1:2.
Taf. 15: Ljubljana, Gornji trg 30. Phase IV (3,8,9,11,15-17,27 Schnitt l.das Ubrige Schnitt 2). Ill Bronze, 12 Stein, 13-16 Bein, 17-20 Ton, das Ubrige Glas.
,	-19 do -4 2	'2 1 st
-fP5^,
%


t
10

i-n
n

li
^7
J
/C-l 12
13
C
v
v
\
14	15
3
T
1
\
16

17
18
// ^
T
•n l
o
22
\	I
23
/24
1 11 25
\ I II
//
20
1 26 I
		„ \	//
1 1 1		1 \	II
29
--77
30
31
I	I
32
T. 23: Ljubljana, Gornji Irg 30. Faza IV (1-9 sonda 2, 10-17 v spodnjem tlaku faze IV, ostalo na zgornjem tlaku faze IV). 18 steklo, 19 bron, ostalo keramika. M. = 1:3; 18-21 = 1:2.
Taf. 23: Ljubljana, Gornji trg 30. Phase IV (1-9 Schnitt 2, 10-17 im unterem Estrich, das Ubrige am oberem Estrich). 18 Glas, 19 Bronze, das Ubrige Ton.