List 26. m v lecaj LVIII t m # Izhajajo ysak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. J po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljnb Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se « Dopisi naj se pošiljajo nredniStvn „Novic''. LJubljani 29. junUa 1900. r S k I I k I I II v SO V resnici, kateri stoji na čisto resnični, na realni podlagi; realistu zadostujejo realna tla popolnoma, on računa z razmerami in strmeč za mogočimi, izvedlji vimi cilji izvaja dosledno i v politiki svoja načela. Do Slovanske stranke. sedaj je nastopal češki realizem če izvzamemo ono kratko dobo (1891—1898) spojenja realistov z Mlado Slovenci smo v politični vedi strahovito zaostali, tem oziru je naša nevednost uprav gorostasna. Bazun Api-hove knjige „Slovenci in Čehi — krito in neustrašeno se glavno v vedi, v literaturi in v filozofiji. pokazal takrat Od- malo . 1848 ki pa je v prvi vrsti zgodovinska, in šele v drugi vrsti politična, nimamo ne jednega spisa vednostnopolitičnega značaja. Pa tudi naši časniki ne ustrezajo v tem oziru popolnoma, ker se ba-vijo največ z dnevnimi vprašanji in so premajhni, da bi številno zastopan pred širšo javnostjo v drugi polo vici osemdesetih let, ko je profesor Masaryk ustanovitelj in glavni reprezentant realizma z učenjakoma dr. 6e mogli gojiti politično vedo. Od tod prihaja, da so pri nas politični pojmi tako motni, in da je politična izobrazba prerevna. Naša nevednost sega v čem prav za prav obstoji tako daleč, da niti ne vemo, bistvo različnih političnih strank v naši državi. Vsak dan čitamo o nemških libe- ralcih Čehih šlahti. ) nacijonalcih, klerikalcih in antisemitih, o Mlado in Staročehih, o čeških radikalcih in realistih I o o poljskih stančikih in o poljski ljudski stranki bauerjem in dr. Gollom dokazal nepristanost Kraljedvor-skega in Zelenogorskega rokopisa. Takrat so veljali ti možje pri Mladočehih in Staročehih za narodne izdajalce in veljajo deloma še sedaj. Danes, ko so se organizovali v politično stranko, javno mnenje tudi ni vsprejela najboljše. Koliko se pri tem gleda na resnico, je seveda drugo vprašanje! Nova češka stranka stoji na čisto moderni, soci-jalni podlagi in je prešinjena s popolnoma demokratičnim duhom. Njen program objema z isto skrbjo vse ljudske sloje, in zato si je nadela tudi ime č^ka ljudska stranka. / o hrvatskih obzoraših m domovinaših, pravaših čistih Češka ljudska stranka stoji na stališču takozvanega pravaših in madjaronih, a kako malo je ljudi, ki bi ve- prirodnega prava. Kakor ima vsaki zavedni posameznik deli povedati, katera so načela jedne ali druge stranke, pravico, da se samostojno razvija in in po čem se te stranke odlikujejo. postane kolikor tem mogoče neodvisen, tako si prizadeva s popolno pravico oziru hočemo poskusiti, da zamudo drugih i vsaki zavedni in napredni narod, da postane koliKor listov nekoliko popravimo in hočemo posledkih podati čitateljem študije o v primernih posameznih slo- mogoče svoj lastni gospodar. Vprašanje je ) do kake meje more iti ta samostojnost, in po kateri poti 1 s ka- I vanskih strankah in njihovih programih. Začeti hočemo tero politiko se jo more doseči. z najmlajšo stranko, ki je širšim krogom najmanj znana. Bivša popolna samostojnost čeških dežel je pri se- ki pa ima jasen, vsestranski, na znanstveni filozofični danjih razmerah nemožna. že Palacky ni verjel več v podlagi izdelan program, namreč s češko ljudsko to, marveč zagovarjal v prvotnem svojem programu na- pozneje je vsprejel v . češko stranko. Ta stranka je imela pred nekaj tedni svoj rodnostno federacijo, občni shod in se na njem organizovala kot politična svoj program federacijo čeških dežel stranka. Naj začnemo torej njo Češki realisti hočejo realizem državno pravo. Ljudstvo razume pod geslom državno oni svetovni in pravopolitično samostojnost. Zavest, da je bil češki narod življenski napor, kateri jemlje ljudi in stvari, kakoršne enkrat samostojen, da je imel svoje lastne kralje itd. f Stran 244 Letnik LVIII bila tudi eden imed najvažnejših faktorjev pri vzbujenju pa hrepenenje po neod- češkega naroda. Ta zavest in visnosti katera se vedno bolj živo odkriva v njem K položaju dragocen zaklad za vsako politično stranko češko 1 Politični pregled; Med -parlamentarnimi počitnicami imajo poslanci navado, da izražajo pred volilci ve lika hiba če se pri tem teženju po neodvisnosti glayno žaju vlade in o bodoči taktiki mnenja o polo svoje stranke oziroma o načrtih Minola dva tedna je poročalo več poslancev različnih težišče stavi v historizem, a ne v zavednost narodne in vsi so se.bavili z vprašanjem, kaj bi bilo najbolj zbor zopet redno poslovati individualitete in vrednosti i Res je, da ima preteklost sredstvo da bo mogel veliko važnost za razvitek narodnega življenja v seda Nemci, zlasti radikalnejSe državni barve m vneti 80 za razpust zbornice za nove volitve; zmernejši Nemci pa so za to, da se izpre- njosti m preteklosti, a pogrešeno je in zelo nepraktično, meni državnozborski opravilnik tako, da bo za bodoče obstruk če uredimo vse svoje politično delo le na podlagi nekdanje, onemogočena, in da se uredi jezikovno vprašanje s četudi imenitne, slavne minulosti (historizem) a se ne ' Ka I stori vlada, ne ve nihče Ako prilagodimo resničnim sedanjim razmeram (realizem) Tirati sedaj državnopravno politiko je zelo nepraktično Tretjina prebivalstva misli, da bi bo število radikalcev v zbornici to zgodilo tudi v Italiji, razpise nove volitve 14. se še pomnožilo kakor se bilo je moralo Pellouxovo ministrstva zategadelj odstopiti. Za izpremembo opravilnikaj pa bo težko češko državno dobiti večino, kajti obstrukcij pravo za njo začetek smrti. To sicer ni res, marveč nasprotno, še prospelo bi ji to, vender faktum je, da ona tako misli in s tem treba računati in s tem. vedati niti Čehi niti Nemci se za vsak slučaj nočejo odpo Ker poteče z zadnjim junijem da je ta tretjina najmanje Računati treba dalje toliko zavedna Češki proračunski provizorij, in je treba določiti iznova tudi kvoto si bo vlada podaljšala provizorij s § 14. ter najela za 50 mi dnij lijonov kron posojila; kvoto pa določi krona za leto poljski listi m napredna kakor večina, in da ima pri tem večino ka- ze-o omajano, da vlada med poročajo, da je Körben stališče že pitala v svoji oblasti. Češka država ministri radi liko zavednih izdajalcev » v kateri bi bilo to Šanj nesloga da kovnega vpi ne more obstajati prvi izstopili pričakovati izaenadenj. Poljaki 30 iz bivše desničarske večine Historično državno pravo tudi radi liko veljave » ker so njegovo bistvo tega nima to-. kontinuiteto ter radi zopet sestavili večino s Čehi 80 se že iitreznili Zato da se začno nova pogajanja med Čehi in Nemci delajo na to politične samostojnosti po belogorski bitvi kakor vselej, pripravlj Čehi takoj skleniti mir legitimni za- enakopravnost češčine ako so, se jim za- stopniki čeških dežel sami večkrat pretrgali. Absolutičnim reformam Marije Terezije in Jožefa IL se niso na pr. Poroka avstroogerskega prestolonaslednika Včeraj, v četrtek opoludne se je vršila na Dunaju izredna deželni stanovi prav nič upirali. Leta 1848 so šli ljudski zastopniki češki v državni zbor svečanost. Avstroogerski Ferdinand na Dunaj in Kromeriž ter drugih brez protestov, (Ogri so jednostavno ostali doma!) tudi Jožefa L prisegel, da se odpoveduj proti oktrojirkom 1. 1849., 1851 prestolonaslednik nadvojvoda Franc vpričo dvora avstrijskih in ogerskih ministrov najvišjih dostojanstvenikov v roke cesarja Franca Ö za svoio bodočo ženo in protestovalo 1 še-le 1 1860 1 1861. se ni za njene eventuvalne sinove vseh pravic do prestola 1863 so nastopili češki poslanci vojvoda Franc Ferdinand se namreč v kratkem Nad pasivno opozicijo in vstopili 1. 1867. v državni zbor, za varovavši se s svojim historičnim pravom nedelj poroči z grofi Zofi najvišjega rodu. ne morebiti enakopravna , _____ Zato Pa^ bodoča družica bodočega našega cesarja ne more po pravice do za svojo Chotek baje že Ke ta ni s svojim soprogom Oe tudi stoji historično državno pravo v pravniškem ^^^^^ nikdar cesarica in tudi njeni sinovi nimajo > smislu na slabih nogah stranka ne zamota, ker razmerah še vedno svojo veliko politično vrednost dilo bi se to na pr če ga vender sedanja Č€ška ljudska mogel dobiti pri izpremenjenih Zgo- Nemci po pravični in nepri- češko prestolonasledništva. Nadvojvoda Franc Ferdinand osebo ne izgubi s tem nobene pravice, nego postane po jevi smrti avstroogerski vladar. Grofica Zofija Chotek, bodoča soproga avstroogerskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda cesar bila rojena 1 stranski češki politiki prišli do prepričanja, da državno pravo i njim veliko koristilo v kulturnem oziru Oeške dežele imajo dalje pravico voliti si svojega via rodbina marcija 1. 1868, ter ima torej 32 let. starega češkega plemiškega rodu 1723. grofovski naslov. le dobila dar j a 9 " / ------ ------ «^-j-ö« je umri v oktobri če bi izumrla sedanja dinastija. rimi je bila Zofij. Češka ljudska stranka ne zameta torej historičnega oče poslanik izumrla sedanja dinastija je umrl v oktobru rimi je bila Zofij grof Bohuslav Chotek bil pod Hohenwartovo vlado cesarski namestnik češki 1896 Imel peta osem otrok, med kate- Rodila se je v Stuttgartu njeni mladosti se ne ve veliko ker je bil Imela državnega prava, zavrača pa odločno sedanji državno-- ^^ ^^^^ .^^^ojo ter se odlikuje s posebnimi lastnostmi pravni utopizem. Ta utopizem je dvoji teklosti staro utopizem pre in mladočeške stranke, kateri noče ti priznati, da je bila pravna kontinuiteta državnega prava vode Friderika se prerušena, in kateri pokladati slikanje nekdanje slavne ^^^^^^ Zofijo Chotek duha in srca. Že pred leti je bila določena nadvojvode Friderika, kakor je bila tudi Zofij nija dvorna dama prestolonaslednice Štefanije. za dvorno damo sestra Sido J V hiši nadvoj seznanil nadvojvoda Franc Ferdinand z minulosti za bistvo državnopravne zavesti Chotkovo in Wogninsko ter bodočnosti radikalne stranke in utopizem ljubil vanjo. Nadvojvoda si je izbral svojo se za- ) na slikanje krasne bodočnosti katera se omejuje v glavnem bodno narodu, če se želja, ) mu enkrat katera zasveti češkemu brez posredovanja politiko nastopi vlado Franc Ferdinand bodočo ženo svo- diplomatov Ako umrje izpolni prestolonaslednik njegova če dobi zopet svoje državno pravo. Pri tem najsrčnejša hrez vsakoršne posebne slavnosti nadvojvoda Oton pa bo Poroka se bo vršila v nedeljo v Reichstadtu Grot Muravjev umrl pa pozabi povedati pot, po kateri bi se dalo to doseči zunanjega ministrstva Ruski dela kap ravjev grof Muravjev je umrl kancelar in voditelj ker ga je za- Kot naslednik kneza Lobanova je postal grof Mu 1896 vodj tekom štirih let velikih zaslug ne ruske zunanje politike ter si za Eusij pridobil nego za ves Letnik LVIII. Stran 245, svetovni položaj. Njegova zasluga je, da se je skleoila med o važnosti obrtnije in trgovine in o sredstvih, kako jo Eusijo in Avstr^ogersko zveza glede Balkana, da se je zveza podpreti. Iz tega spisa posnamemo naslednje: narodnih ekonomov, narodnih voditeljev svoje pozornosti med Eusijo in Francijo še bolj utrdila, ter da je postalo raz- merje Eusije z Nemčijo prav ugodno. tem je evropski mir Vseh zagoto\ljen za dolgo öasa. Njegovo delo je tudi mirovna kon- dolžnost je torej, da obrnejo velik del ferenca v Hagu, katero je sklical po inicijativi carja Niko- laja II. Ta konferenca ni imela sicer nobenih večjih uspehov, toda začetek je storjen tudi na mirovnem polju. Za Eusijo je smrt v sedanjem času kitajske vojne jako neprijetna Muravjevi naslednik bode baje grof Lamsdorff, sedanji začasni vodja ruskega zunanjega ministrstva. Vojna na Kitajskem. napredku naše obrtnije. Se je morda čas, da ne utonejo v valovih germanske konkurence, italijanska ne pride toliko v poštev. Predno pa pridemo bolj v podrobnosti, oglejmo si glavna načela, na katerih naj sloni bodoči napredek Vojna med Kitajsko in med- naše obrtnije. narodnimi velesilami se )e začela ter le že zelo krvava. Danes se ne gre več za ustajo boksarjev, roparskih morilcev in fanatičnih sovražnikov vsega inozemskega, nego tudi za pote 1 t Kadarkoli pade komu med nami z oči mrenica sleda jasneje vidi napredek tuje trgovine in obrti ter oficielno vojno s cesarskimi kitajskimi tetami, ki so prestopile s to ozko zvezano blagostanje, je navadno prvi izdihljej > na ukaz cesarice-vdove na stran boksarjev ter dobile povelje, da je pomoriti in izgnati vse tujce. Prava vojna se je začela tistega dne, ko so kitajske čete v trdnjavicah ob luki Taku začele streljati na ondi vsidrano mednarodno brodovje. Napad Kitajcev in njihovo bombardiranjo je bilo silovito ter je prizadelo brodovju in moštvu mnogo škode. Zlasti Eusi so imeli podjetnosti ni hude izgube. Vendar pa mednarodno ^ brodovje pregnalo s ki se nam izvije iz prsi. Med nami ni kapitala . . .! Res je! Podjetnosti ni veliko med nami Slovenci I vsaj take ne, kakoršne si vsi želimo. Za krčmarstvo in kramarijo je med nami še preveč podjetnosti. Tudi srč » nosti je dovolj, da gre mnogo naših svojimi topovi kitajske napadalce ter zasedlo vse trdnjavice. 500 Kitajcev je bilo ubitih, 300 pa ujetih Eadi teških po- trebuhom za kruhom. Mnogo jih škodeb brodovje ne more po reki Peiho, ljudi po svetu s ) ki so „našli svojo se izliva v luko srečo Taku, navzgor proti mestu Tsientsinu, kjer je položaj narav- ^jj ^q nost obupen za inozemce. Kitajci so požgali ves mestni oddelek tujcev ter jih mnogo pomorili. Euski oddelek 50 mož glave a kakor jo slikajo često naše narodne pravljice, so le posamičniki, ki so znani, da so „bistre uresničil znani in vedno Že pri teh se 80 docela uničili ter zagnali nazaj ruske čete, so prihitele mestu na združene pomoč. američanske in veljavni francozki rek. „P est la savoir qui fait Mednarodnega courage". Znanje vzbuja pogum, kdor kaj dobro razume 9 vojaštva, brani mozemce v Tsientsina, je bilo komaj 3000 mož spočetka bojev, ki trajajo že 14 dnij. Gotovo se je torej število braniteljev že zelo zmanjšalo. Kitajske čete pa se ničesar ne boji, marveč samozavestno se loti t mu tudi uspeva. ^ dela, ki derejo z vseh strani skupaj. Zategadelj se bati, da po- more v Tsientsinu vse tujce z otroci in ženami vred Vender pa je upati, da pride iz luke Taku pravočasno pomoč Znanje je torej prvi pogoj, ki rodi tudi podjetnost in navadno zagotavlja dober uspeh. Skrbeti nam je torej Tudi v P ekinu so razmere strašne. Boksaiji m kitajski kape- za popolno strokovno izobrazbo svojih rokodelcev in vojaki so požgali katoliško katedralo, vse misijone in lice ter vse pošlaniške hiše, razen avstroogerske, belgijske in obrtnikov, poleg navadne omike po naprednih zahtevah Delati nam je vstrajno na to, da bomo imeli v časa. angleške. Sedaj pa Več so ljudij, zlasti misijonarjev, je bilo umorjenih, deželi dovolj in dobrih strokovnih šol vseh vrst: v hribih dobili poslaniki svoje potne liste nazaj ter se jim je ukazalo, naj zapuste Pekin. tem je Kitajska napo- vedala mednarodnim velevlastim vojno v pravem pomenu be- sede. Eusija le v ze mobilizirala svoje čete v amurskem vo- za lesno obrt, na Krasu za klesarstvo, vsaj v Solkanu » za mizarstvo, v RenČah za zidarstvo in stavbarstvo itd. po razmerah in po potrebi. jaškem okrožju ter pozvala pod orožje tudi reserviste iz Sibi- Tako pojde Eusija prva z veliko armado na Kitajs^fo. nje. Japonska in Angleška jo bosta posnemali, a tudi druge vele- Do takih strokovnih šol pa ne pridemo skokoma. Treba je raznih predpogojev, ki se morajo najprej izvr vlasti bodo poslale sedaj večje vojaške oddelke in v se več bojnih ladij. Avstroogerska ima v luki Taku bojno ladijo šiti. teljev za „Zenta", te dni pa je odšla iz Pulja še bojna ladija „Marija Terezija". Za odhod je pripravljen tudi slovenski polk v Trstu. Tako se je torej začela ljuta borba Evrope v družbi z Ameriko in Japonsko proti Kitajski. Kakšen bode konec? Morda bode ta vojna imela za Kitajsko največjih posledic, in morda pošljemo malo po svetu, kjer si ogleda razna obrtna Eden teh je pridobitev strokovno izobraženih učita namen bo treba skrbeti v večji meri o, da se posebno nadarjeni mladeniči, ki so se že izučili kakega rokodelstva, pošiljajo na Dunaj v znane tečaje na tehnološkem muzeju, da marsikoga še potem ta vojna začetek novega mednarodnega razmerja. podjetja v večjem obsegu . . . Tak mož bo lahko IZ vrsten učitelj na strokovnih šolah ali voditelj večjih Pogoji slovenske obrtnije. obrtnih podjetij. Le taki možje nam bodo mogli dvigniti našo malo obrt, naše rokodelstvo, in ustvariti tovarniško obrt med Slovenci. In do take obrti moramo priti, ako nočemo utoniti v tuji konkurenci ter ostati za večne čase v rokah sosednih narodov, ako nočemo, da se vse to sužnji velikega kapitala, veletrštva in veleobrtstva Marljivo delujoče D Trgovsko m obrtno društvo za sicer razvije tudi na naši zemlji, toda vse v tujih rokah Goriško u izdalo precej obširen in jako zanimiv spis kakor po večini že dandanašnji. stran Letnik LVIII lika obrt Prvi pogoj torej, da se povzdigne na mala in je dovoljna splošna in strokovna Tej bo treba obrniti vso pozornost ve izobrazba trgovine m obrti brez vedno idealnega zadružništva velikega kapitala na podlagi Drugi pogoj kapital Mi Slovenci kaj se mi pritlikovci Zato je pač najbolje t zabavljamo proti kapitalistom. Ta bolezen se radi raje oprežemo v.., ne spuščamo v take boje, pac pa, da čim več kapitala v neobhodno potrebna pač pa a ko da razširila, ker kapitalisti tujci Mi Slovenci nismo znali med nami so po ogromni večini precej manjša in večja obrtna podjetja, katerih vsih krajih in koncih nega kapitala iz nabrati si tudi denar ) dasi nam nedostaja naša domovina po svojih kapitala svojih rok in naravnih zakladih in po ugodni legi kakor nalašč za prav vrne, ki ima preugodno lego blizu morja. Zavist ena najzadnjih naših slabosti. Zato imenujemo kaj za kapitaliste celo take Slovence svoje domo- vesel obrtni razvoj v največjem obsegu posestniki » so morda pa ni radi dobri Marsikedo poroča: Prav lepo bi bilo, ako rojakov malo. ki trgovci, obrtniki, ali kapitalisti niso. Takih tudi mi Slovenci veliko kapitalisto zalagali v obrtna podjetja in ne silili ga v denarne svoj imeli denar za Žal se smeli šteti med ) da jih kapitaliste, je prav vode ? često celo tuje, na nizke obresti Toda, takih ka nimamo stokrat več, kajti za obrt v pitalistov nimamo veliko in jih še dolgo ne bomo imeli velikem obsegu je treba poleg znanja tudi Krščanski socijalisti dunajski kapitala Kar jih imamo, nimajo smisla za podobno so bili ves čas grozni za bavljači proti velikemu kapitalu, a ko so prišli na krmilo iskati zvezo s kapi- svojega denarja. Kako torej je podjetja ob takih razmerah? uporabljanje mogoče misliti na večja v mestni upravi, so začeli tudi oni potreboval za talisti. Dr. Lueger narno 60 milijonov; ali ni se obrnil do podpisalo to svoto v malih svotah pogodbo z velekapitališko družbo ) novo mestno ljudstva, naj marveč sklenil pli Za povzdigo naše obrtnije bo treba torej poleg kapitala. Ne bodimo torej kratko- znanja tudi veliko umni zabavljači proti kapitalu, marveč glejmo da si ga Kmetijska šola za Gorenjsko. (Dalje). 10. Nauk o zdravju kmetijskih domačih živali j in in raje pridobimo za povzdigo dosedanjih cele vrste novih obrtnih podjetij. Ali bomo mi Ijali proti kapitalistom, med tem pa vender čakali, od kod pride kdo ustanovitev zabav- ustanovi ob Soči ob Hublju itd ob Idriji, ob Vipavi o podkovanju. Preiskovanje bolne živali o zdravljenju živine sploh. Spoznavanje onih bolezni kmetijskih domačih živalij, ki hitro napre dujej zdravilih in in zdravljenje kako tovarno, mehanično delavnico ali sploh kako večjo obrt, v teri bodo naši rojaki za te žake in delavce. Res, imamo v deželi ljudi, ki se ----,----- . -J^AVIl, At OC pO" stavljajo takim zabavljačem na čelo, a hočejo vender-le Navodilo za izvrševanje navadnih operacij, kakor vbosti, pušSati. O živinskih kugah in nalezljivih boleznih. živinski kupčiji. O ranah. O pomoči pri porodu živalij. Najvažnejše o ravnanji s kopitom in o podkovanji. 11 Gospodarjenje in knjigovodstvo tako vsaj trde, ako jim hoče kdo verjeti osrečiti tijskega posestva; o poslopjih, dvorih in potih opravi kme našega kmeta, trgovca obrtnika in delavca. To so krivi preroki, ki hočejo le ribariti v motni vodi. Zato mešajo pojme, hujskajo ljudstvo v obče proti velekapitalu", delavca proti delodajalcu, zemljišč ter razdelitev polja poljskem kolobarjenju Zlaganje gospodarskih sistemih in obeh osnovni in obratni glavnici 1 » sploh Razmere dela in delavcev; o kreditu vzajemno razaaerje sejejo T » samo nezadovoljnost, sam razpor, samo napetost med stanovi, da v splošni zmešnjavi zraste v klasje pšenica vanju. Jednostavno kmetijsko knjigovodstvo ^ m ^ ^ ^ . _ ^ m zavaro- Osnova njihove politiške in družabne samovlade. Proč od takih razdiračev! Mi pa premišljujmo raje, kako bi bilo mogoče, pridobiti čim več kapitala v slovenske roke. za spisovanje in zaključek računov. Praktično knjigovodstvo 12. Zakonoznanstvo. Najvažnejše in občinske po stave in iz poselskega reda. Izmed deželnokulturnih za 9 mala in velika obrtna, če hočete tudi velekapitališka podjetja v slovenskih rokah. Kako lepo bi pač bilo, gledati ob vsih bregovih naših rek z gonilno silo, vrste tovarn, velikih mlinov, mehaniških delavnic itd. Koliko konov posebno o varstvu poljščine, o pokončavanju škodljivih mrčesov itd o varovanju ptičev 9 13 Rokotvorna dela tisoč ljudij bi dobilo tu dela in dobrega kruha! Koliko trgovcev in drugih obrtnikov v soseščini bi živelo od vsega tega delavstva in uradništva ?! — 14. Lepopisje. 15. Razgovori in poučni izleti. Na teden po 32 učnih izletnih ur Učna tvarina se ima omejiti na točke so za kmetovalca najvažnejše Kaj takega more normalnem ter nikakor ne sme presegati gradiva, ki je predpisan v vstvariti le veliki kapital! Zaman bo tudi v prihodnjosti vse lajanje proti kapitalistom, kajti bili so takoj od začetka sveta in bodo do konca. Svetopisemski Job je imel nepregledna bogatstva, a koliko je bilo siromakov nje- učnem načrtu. Po normalnem štatutu mora da pona- učitelj pri pouku vedno zahtevati od učencev, vljajo to, kar je on predaval ter ne sme nadaljevati, dokler se ni prepričal, da so tudi manj nadarjeni učenci govih sužnjev Mi Slovenci pač ne bomo reševali tako velikanskih svetovnih načrtov, kakor je preosnova tvarino ^popolnoma razumeli. Učitelji naj to, kar so pre davali, zaradi hitrejega razumevanja vedno podpirajo z lastnim nazorom, z razkazovanjem razlaganih mineralij 9 Letnik LVIII. Stran 247. ras tlin mrčesov, semen, gnojil, modelov, orodja in strojev 9 skozi štiri tedne sadjerejski tečaj o cepljenju 9 dobrih podob ter končno z risanjem na tablo in z eks- vzgojevanju, oskrbovanju in izbiri sadnega drevja. perimenti. (Dalje sledi). Da se je ta normalni štatut tukaj obširneje raz pravljal 9 vzrok to 9 da je istega odobrilo tudi polje deljsko ministrstvo, ter da bo vsekako mogel biti tudi podlaga našemu nameravanemu zavodu. Tudi Moravski deželni zbor je odobril poseben or ganizacijski načrt za kmetijske zimske šole na Moravskem. Kmetijske zimske šole na Moravskem imajo namen, mla-denče kmečkih zemljiških posestnikov pripravljati za umno gospodarjenje kmečkih posestev. * t Kmetijski zimski šolski tečaj traja sedem mesecev prvem zimskem v ter ima fakultativno tudi dva tečaja. Čarovnik. • t Historičen roman. o • Ruski spisal grof £. A. Salias. (Dalje.) Čez nekaj trenutkov je Alež šel z nova za hišnikom po velikih paradnih stopnicah, ter jo zavil v nasprotno stran - » —' —— — ^ — » • ^Mw« V V ««VAi^^w^ mmm tečaju dobivajo učenci završen strokoven pouk v kme- stransko ulico. Takrat hišnik ni šel naznaniti doma, v oni del velike zgradbe, ki je segal v , odprl nar ravnost duri, stopil v stran, ter pustil mimo sebe razbu-jenega mladeniča. Alež je stopil v jako malo, zelo priprosto ubrano sobico, ki ga je porazila s svojim navadnim pohištvom tijstvu; v drugem tečaju pa se strokovni pouk razširjuje zlasti po krajevno važnih posebnih smorih deželne kulture. Praktične vaje učencev obsegajo vadbe v izvrševanju * priprostega kmetijskega orodja ter vsega med učno dobo vršečega se dela pri hiši, v hlevu in na polju. vsega ostalega doma. Navadna pisna miza iz brezovega Kot neobhodno potrebna učna sredstva so predpi- j® ^^^ okna in istotak naslanjač, a kraj sten Zbirka najpotrebnejših fizikaličnih in kmetijskih bilo je razstavljenih nekaj priprostih stolov. Sredi njih učnih pripomočkov za jednostavne eksperimente pri pre- i® jedna mehka, safijana počivalnica in jeden davanju. Najpotrebnejše orodje za zemljemerstvo. Dobre ogromni safijani naslanjač z nenavadno velikim hrbtom, slike za kmetijstvo važnih rastlin in živalij. Zbirka mr- ^^ stenah ni bilo skoraj ničesar — samo .jedna slika je sestavljena sosebno z ozirom na v dotičnem kraju predočevala v telesni velikosti mladega častnika v svetli — ali brez redov. Od jednega samega sana: česov 9 pogostejše se nahajajoče škodljivce. Zbirka rudnin in ka vojaški obleki 9 menja ter zbirka vrst zemlje, kakor se posebno v istem POgleda na to sliko, vstrepetalo je srce Aleževo kraju nahajajo. Zbirka za dotičen kraj najvažnejšega kotu sobe, na velikem naslanjaču iz tisovega lesa, prevlečenim z rudečim safijanom, sedel je starec. To je bil človek, od kmetijskega orodja za pouk v rastlinstvu in živinoreji po krajevnih razmerah s posebnim ozirom na sadje, ze- ^^a^erega je bilo sedaj vse odvisno. Ta starec, pozvavši lenjado in vinorejo, hmeljarstvo in mlekarstvo ga iz Nemčije je silovit mogočnež v državi in pri Ne omislujemo pa se lastna gospodarstva za kmetijsko zimsko šolo. Za slučaj, da je zimsko šolo mogoče prisloniti na kako kmečko gospodarstvo, se učenci temu primerno praktično vežbajo. Na Tirolskem je na deželni kmetijski šoli v Roth- dvoru. Boriti se ž njim bode težko obraz Zastonj si je Alež prizadeval razgledati grofov pred očmi mu je migljalo in rudeči premeni so se mu delali neprenehoma pred pogledom, kakor se vlačili po sobi. Srce je glasno utripalo. On videl holzu ustanovljen polletni zimski tečaj 24. oktobra ter traja do 6. maja. Učenci zimskega tečaja dobivajo: 9 ki se pričenja Splošen samo temni baršunast plašč in uprav tako kapo na glavi nalahno sklučenega, shujšanega starca. Na jedni njegovi strani, pritrjena je bila na naslanjač okrogla mizica, a na drugi nekak pjupiter, na kojem je ležala odprta knjiga 9 nadaljevalen pouk in sicer s posebnim & zraven nje, v bronovih svečnikih, goreli sta dve s ozirom na potrebe kmetovalcev. . Splošen kmetijski pouk v poljedelstvu in obde cvetjem ozaljšani voščeni sveči. Grof je nekaj izpregovoril, a mladenič, ničesar ne lovanju travnikov, v planšarstvu, živinoreji in pridelo- videč tudi ni ničesar slišal Ni videl nič, ni slišal nič vanju krme. Vrh tega se vrše tudi še posebni tečaji, in sicer 1. Skozi šest dni tečaj o uporablje vanju sadja (na pravljanje sadnega vina, sušenje sadja); in se skoraj ničesar ni zavedel Videl 9 gibal z roko, v ko j i 9 kako je ded se spomnil držal nožec in svinčnik, toda ni 9 da treba vzeti stol in se vsesti Čaiial 9 2. skozi sedem mlekarstvu tednov sirarski tečaj o skupnem da vstane starec ali ga pokliče k sebi, ter bil v zadregi slednjič, ko se je nekoliko zavedel, se je spomnil: > » 9 Celo pozdravil ga nisem, in ne poljubil. Vse je skozi dvanajst tednov gozdarski tečaj; proč. Vse je izgubljeno". » Jako me veseli . . . Zadeve so žalostne. Da 4. skozi dva tedna tečaj o osuševanji zemlje s prak- Ali vsekakor sem vesel videti . . tično izpeljavo drenaže 9 Evo, kar zaslišal na konec Alež. stran. 248 Letnik LVin B Čemu neki VI Nočete Tako pogovarjati se ni prijetno priljudno. Zakaj ne a n Poglejte nadaljeval je grof vskliknil Alež B B Česa ukažete" Vsedite se 9 izpregovoril je končno Alež slika in moje lice . Ozrite se v to podobo mojega očeta Poglejte pa tudi » mene Ali ta ki sta si tako čudno podobna pravim maknite. Jaz sem malce gluh? Alež Semkaj Se po stol in se usedel česar ne govorite? Mari je še treba več dokazov vidite, ali nočete videle, da je izmišljeni > ni Vi ne ubogal, primaknil delni sinko gospoda Noriča samo m ded sešla sta se čez dolgo let ... Tu sem Sedaj začnite zopet je premišljeval: „Vnuk in šega sina a Živa podoba te slike va a Le bliže No sedaj Tako ne imenujte me dedom govoriti Ampak prosto dobro . . . Pred vsem Nu molk knjigo roka tresla Grof ni ničesar odgovoril in z nova je zavladal Starec je nevede položil roko na odprto in Alež je zapazil, da se je suha rumenkasta grofom . . .« in uievši njegov žalostni pogled, obrnil nekako plaho in sramežljivo oči v knjigo. Alež je precej razvidel, da je starec Se bolj zmučen nego on sam. Glas in gibanje gro-fovo bilo je nekako zmoženo in neodločno in plaho. . Včeraj ste se videli z Zofijo Osipavno ? Ozrl ------ ^w«. p&uotu . . . i^u, . . . v/£iii se je Starec je vzdihnil, od strani pogledal Aleža, da so starčeve oči vlažne, lice v grofov obraz in zapazil 1 B Dedec na kolena zastokal je hipoma mladenič pred starca in se razjokal grofovim naslanjačem 1 zgrudil se 1 strastno objel B nu B Dedec. Ne uničite me I Ne grešite! Ako si sDa, tako je a B In sta se podrobno zmenila Ona je vam vse s čisto resnico povedala o tej turobni zadevi je človeka sebičnost izmislila to vražjo hudobijo, tedaj jaz nič ne potrebujem. Ne vzamem niü vinarja od' vsega bogastva grofov Zarubovskih, ali ne blatite spomin moje na vaša čustva Mi ne moremo nič zato -------------------UV KßäiäLi Kaj se hoče ?! Božja volja je tako ne oziraje se pokojne, ne odvzemite mi mojega znanja m so danes sami obstali in povedali resnico Bog je tako odločil. Goljufi Grof je molčal in si otiral solze miena B Dedec Becite • # vas in mene Britko za mete mojega zakonitega imena Jelite da mi ne odvza » ft B Čemu v vi grof, verjamete njih besedam Če mete strašnega greha na svojo dušo ? Jelite, da ne vza« • • to obrekovanje? Prevara? Čemu mi nočete verjeti je vse to zvijača, nesramna spletka?« pa Alež je čakal dolgo in > da slednjič izgovoril s tresočim glasom „Alež. Jaz ne. Jaz tu nič ne čez nekaj časa je grof » Zakaj naj menil je grof oni nas nalašč sleparili, golobček morem pomagati ;a u B naj sebi pa nakopali kazen in ječo misel ) lagali in obrekovali? »Zato, ker je to všeč Alež je umolknil in ni vedel, kako izraziti svojo sumnjo. čemu XV svojo Rimu je vladala strašna vročina, jednak malemu travnu. Ko si je odpočil od potovanja, začel grof Aleksander Kaliostro iskati Listopad je bil tujec, stanovanja 9 ki odgovarjalo njegovim zahtevam je novo došli si priličnega Ob jočih sinu i .Odstranivši mene od pravic, po rodu mi pripada- i® v mestu nekaj najimenitnejših oseb oni služijo Zofiji Osipovni in njenemu mlademu ^^^ kardinala in nekoliko mestnih aristokratov. pisma, katera mu B veda Da, mojega sina so omilovali, pripovedujejo Povod je predjavil priporočilna vskliknil je grof B Se je dal njegov prijatelj t Iz vse duše ga omilujejo, ker Pinto v teh pismih veliki poveljnik maltiškega reda imenoval grofa Kaliostro ima nekakega sonaslednika v svojih rodovinskopotomskih Prijatelja, kot bodočega kavalirja maltiškega a ta tekmec je prav za prav . . . nezakonit!« ® učenosti celo prihodnjega poveljnika. pravicah B To so same bajke kovanje na moje ranjke matere Vse to je nesramno obre-" vskliknil je bridko Alež Umevno je po takem, da kezi in kardinali ljubeznjivo vsprejeli so ga razni princi, mar B Verjamem, moj prijatelj, da je vam težko in hudo čez nekaj dnij ponudil pomiriti se s tako kruto in nezasluženo usodo « jeden novih znancev f vas bi bilo Za boljše, da ste še kot deček ostali v svojem 9 prejšnem položaju, nego da ste sedaj takorekoč oropani svojih pravic . po zakrivljenju vaše matere". . . • Da ste sedaj In po nedolžnem. marker Aljato, ki je bil skoraj zapravil svoje premoženje ter potreboval denarja, iz ljubeznjivosti celo stropje svoje palače grofu Kaliostru je z veseljem vsprejel to ponudbo ter se" kmalu ''naselil prvo nad-V najem. Kaliostro v krasni zgradbi 1 kjer je mogel brez B Greh! Greh je to za to ker obrekujete ranjike, ki več Bog vas bode, dedec, kaznoval vso rimsko aristokracijo okolišev vsprejeti ne morejo sebe zagovarjati. Le pred sedežem Vsemogočnega je znano, če so živeli pravično. In neskončno pravični Bog kaznoval Čas Rimljani je tekel v vednem občevanju z znatnimi m bo vse tiste, kaznoval tudi Zofijo Osipovno razburjenosti ni dogovoril , . . . Nastala je tišina o imel drugo namero Kaliostro, kakor se je videlo, uže pozabil o toda v resnici pa je SVOJI nameri potovati v Francijo Alež vsled je molčal in težko sopel Grof Vspeh, ki ga naznačen je imel novi smoter vspremljal vedno povsod ga tudi tu zapustil. Očaral je kmalu vso občinstvo kakor pripovedovanjem o svojih potovanjih po- Grškem Arhi ni s svojim Letnik LVIII Stran 249 pelagi Mali Aziji, Egiptu in Arabiji — tako tudi s svo Deželna podpora Dež vlada je dovolila novo- jimi vedami. Ako je uže nekdaj kot petnajstleten deček s svojim razposajenim življenjem v Palermi obračal na se meški oböini 800 kron podpore, da pokrije kanal ob drevoredu. Narodni dom" prirede ,Nar. dom" ima še velik Veliko veselico za razna narodna društva pozornost znancev in prijateljev — tem laže je sedaj kot tridesetletni, zal in eleganten mož očaral vsakega. In zares, sedanji grof Ealiostro daleč ni bil jednak jnlija. dolg, katerega treba pokriti, da se shrani svoji s vrhi. Prešernov spomenik bode postavljen na Marl jinem trgu, na prostorru je sedaj Bučarj hiša. Odbor prejšnemu Balzamu, kateri jsraje za Aljtotasom. nekdaj sledil v daljne je poveril izvršitev kipa gosp. Ivanu Z bode stal okoli 25.000 gld. na Dunaj Kip (Dalje sledi). zapusti Režiser slovenskega gledališča gosp Inemann Ljubljano ker postal s I. julijem član češkega Izvirni dopis. narodnega divadla. Grosp. Inemann je vzorno deloval pri slovenski drami sedem let ter si je pridobil kot resničen umetnik vsestransko priljubljenost. Tudi subreta gospa P o lakov a v _ St. Gotarda. Na sv. Eešnjega Telesa proti noči je pribučala grozna nevihta čez naše hribe; od tistega zapusti baje Ljublj Belemgradu. ter postane član srbskega gledališča v 4ne se pa ponavlja vsaki drugi dan enaka nevihta z je na novo osnoval 21 Odbor za osuševanje ljubljanskega barja se gromom in treskom. noči od 23. na 24. rožnika % 4 ) na junija. Predsednikom je izvoljen gosp njegovim namestnikom pa gosp Kresni večer, slopje. Na obeh pa strela udarila v tukajšno šolsko po- strehe je udrihnila in vrgla kontrolor Fran T r t n i k nadinžener Fran Žužek. V odboru, ki šteje 17 gospodov straneh sta tudi gosp dež škrla za kolo veliki jami raz strehe Odtod šinila v poslanec Fr. Povš poslanec Jos. Lenarčič in gosp. drž Tlakovanje cest in ulic. Ljublj nima preveč t podstrešno sobo in se lotila stenske ure, katero je vrgla lepih ulic, zato pa je magistrat -poskrbel, da se uravnajo in na sredo sobe, pokvarila medena kolesa; verižico pa raz- tlakujejo vsaj glavne ulice. Tako se znižajo in poravnajo Pre- Sernove ulice, v Šelenburgovih ulicah se položi asfaltni tlak, Ob Btopila in razstrgala na kratke končke; osmodila je tudi končnico postelje, kjer je spala hči, a ta je sreči tre Wolfove ulice pa se pokrij s porfirjevimi ploščami notek pred odšla v stanico; mlajša hčerka spala je pa v drugem kotu sobe, pa se ni nič žalega zgodilo 9 spodnjem delu Karlovske ceste se napravi hodnik za ljudi. Tudi druge večje ulice so potrebne poprave. Mestno kopališče v Ljubljani, namenjeno v prvi hvala Bogu! Iz te sobe se je preselila v učilnico, skozi neimovitim slojem, se je otvorilo v soboto dopoldne tri luknje. Tukaj osmodila podobam okvirje nekaj Župnik gosp Malenšek kopališče blagoslovil gosp župan ometa odbila in žreblje ruvala raz zidu. Pravijo, da baje fitrela rada udari tam kjer kedaj že razsajala. Toraj Bmo z učenci v vsaki nevihti v nevarnosti. Hribar pa je imel otvoritveni govor, v katerem je povedal da se je zgradilo kopališče v spomin cesarjeve petdesetletnice vladanja. Kopališče stoji v Kolodvorskih ulicah. MM ^ f ' - V Vižmarjih je dovolilo poljedelsko takih pogostih nevihtah kmetijstvo usmiljenja vredno. Pridelki so na pol uničeni; ozimne žita so po- « legla; setve razdrte; košnja pod nami s,prstjo podsuta; jseno se ne more sušiti itd. Šest neviht zaporedoma je silno! Je li drugod tudi tako ? miništerstvo 8850 kron 17:000 kron. državne podpore Vodovod bo stal Postajališče v Preserju se otvori te dni te ) to postaje je prav blizu na Žalostno goro ali k sv. Ani Ijano Vodovod v Guncljah pri Št. Vidu nad Ljub » Bog J ki sad zemlji daješ, ohrani ga tudi"! 10 jun. je bil blagoslovljen vodovod v Guncljah pri Voda je napeljana v 17 hiš in več „Prosimo Te, usliši nas**! Vidu nad Ljubljano hlevov. V vasi je sedaj vodnjak, ki teče vedno in hidrant za požar. Vodovod ne velja mnogo, ker so opravili vašSani sami skoraj vsa dela. Vevški štrajk pred sodiščem. Socialni demokrati Fr. Bricelj, A. Klešnikiniv. Velkovrh so bili obdolženi. da 80 hujskali delavce, naj rabij ob začetku štrajka silo. Bricelj je bil celo zaprt več tednov in šele na posredovanje . Fr. plač. v Ljublj Osebne vesti. Profesorj zagovornika gosp dr. Tekavčiča izpuščen IZ zapora Sodna Orož razred in V Hallad ljubljanski pripravnici obravnava je dokazala, da so bili vsi triie nedolžni, in da so stopita ob novem letu v se, kakor vsi delavci, vedli mirno in dostojno Finančni koncipist gosp. Iv. Mi loh je postal finančni komisar Civilna godba v Lrjubljani Dne razred je premestilo naučno ministrstvo profesorje ljubljanske V VIIL plačilni zbralo v „Narodnem domu junija se več gospodov na dogovor radi višje gimnazije: dr. Josipa Sorn dr Matij K li me s ch in Martina P e t e 1 na novomeški ustanovitve mestne civilne godbe. Za stolno mesto Ljubljano je naravnost sramota, da nima nobene civilne godbe, dasi jo dr. Kasp. Pammer in Fr. Je raj gimnaziji pa profesorja imajo celo večji trgi, razna mesteca, da, tudi posamezna dru Sodni pristav gosp. štva in tovarne. Zategadelj se je sestavil odbor, ki bo s pri t dr. Fran Hradetzky je imenovan pristavom pri okrožnem spevki mesta, dežele sodišču v Celju Poštni društev in prostovoljnimi darovi privat oficijal na Zidanem mostu gosp. nikov ustanovil mestno godbo, katero bo vodil gledališki ka schech je imenovan poštnim oskrbnikom istotam Nadučitelj gospod Jeglič v Sv IV rižu imenovan nadučiteljem na Rakeku pri Litiji je pelnik gosp hočej B e n i š e k. Odbor sprejema plačane godce pristopiti godbi in učence se hočejo izučiti Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo igranja na glasbilih brezplačno v n Mestnem domu" dopoldne ■volilo za vodovod v Vižmarjih |)odpore 8850 kron. do > ki bo eljal okoli 17.000 Zagrizenost celjskega magistrata je že smešna. Slovenski veletržeč gosp Majdič je podaril 200 kron za celjske reveže in 200 kron za reveže celjske oKolice Celjsko stran Letnik LVIII župacnvo pa jp velikoduSno rlarilo nemški fanatiki zavrnilo, žeš eveži ne potrebuj lovenske podpore To da celjski odkupnina, ali pa tudi samo oropajo mrli so blazni gocenosti. Ko je pred nekaj leti v New-Orlean pridejanib jim dra (Louisiana) kari Nemški luterani v Celju so dobili umrl neki bogataš, dali so njegovi sorodniki na njegovo rakev Frica Maya ter so se ločili od ljubljanske protestantske svo)ega VI- pritrditi neko bombo tako da občine. Po slovesni instalacij je bil banket se je kdo dotaknil Tako se takoj razstrelila če superintendent Schack z nemštvom Tudi urednik nesramne ^Wachte" sta slavila protestantsko dobo nemškega Celj na katerem je pred oskrunjenjem. Urej so hoteli zavarovati agitiral za protestanstvo kemu pravniku puščine mrtvo trupla 1 1)8 oh in Rischavy ima umrli celjskim je v življ tem bilo poverjeno ne No bogataš na je njegov pisar izvedel aktov, da prstu Nemcem je za, protestantstvo prav tako malo mar kakor za katoličanstvo! Vse je Schönererj n Los demonstriranje proti Eimu po geslu Pisarj se sila dragocen prstan, katerega so mu ga zato tudi dali v grob. in šel vedno nosil in polastila grešna želja po tej drogocenosti Eom a se navdušujejo za Lutrovo n proč od Rima i zategadelj ker Nemci nemška. dogovori v ši se z nekim prijateljem s tem na pokopališče sta odprla grob. Ali ko sta hotela odpreti rakev Trstu pri sv. Slovensko cerkveno petje prepovedano Organist je hotel na župnikov Jakobu pevce prisiliti, da bi peli latinsko. V Trstu iz cerkve ne le bela zastava sv. Cirila in Metoda je v ukaz vržena torej razstrelna naprava spr Kolera v.Indiji ter oba strašno razmesarila se je n Koli se ondi kolera Ztg strašno množi poroča iz Indij da nego tudi Zlasti v Simli divja ta epide mija upiav grozno. Trupla leže po polju nepokopana, kjer jib pobožna slovenska pesem. Zares, pravične razmere! Naša vlada pa vse to trpi. žre jastrebi psi Umrli Tomaži Č Umrl je župnik v Škofji Loki gosp. Ivan V Žireh je umrl župan Anton Sedej. kateri mrtvi, drugi umirajoči puje mrt<^ecev. Cele skupine ljudi leže pod drevesi, ne- tretj bolni Nihče pa ne poko ___ • Strašno nevihto so imeli 18 župniji. Razsajala popoldne več ur ; bila jun. v trnovski silna ploha. vmes je padala toča, grmelo in treskalo je, da je bilo groza travniki posuti s peskom in zemljo Madjarski dvoboj. Minolo soboto se je vršil na otoku Csepel pri Budimpešti dvoboj med nekim častnikom in nekim odvetniškim kandidatom. Seveda ni bil ranjen nobeden duelantov, pač pa je zadela kroglja mlado dekle, ki se je spre- Vse ceste so azdej hajala v gozdiču. Nesrečnica se zgrudila mrtva na tla njive uničene. Največ so trpele vasi Koseze, Buko brepolje, Zarečica Do Proč z ženskimi vlečkami Rimu so se ba Zemon, Lože. itd Pod Vrbovem hudournik odnesel 121etnega pastirja. Grozno nevihto so imeli tudi v primorskilj vaseh jelSanske fare, kj Sila hiše. Tudi v Novemmestu in strelo povodenj ru- imeli velik vihar z gromom poldne Varnost v ljubljanski okolici 10 peljal junija do vili na učenjaškem kongresu najodličnejSi italijanski zdravniki tudi z žensko obleko ter soglasno obsodili modo ženskih vlečk. dokazal škodljivost vlečk tako-le ^ so hodile eno uro po mestu. Potem je cele kolonije mikrobov, mrzlice in drugih bolezni. Zdravnik Casangrandi Dobil je več dam vlečke preiskal in na vseh je dobil bacile influence, tuberkuloze, tifozne. Peričnikova dekla iz Savelj svoj mlekarski pelje proti ljubljanskemu vodovodu. Tam se je grozen Razen tega delajo vlečke po ulicah j.rah in dvigaj voziček po cesti, zgrabi neznan moški ter vrže v detelj boj. Moški je dekli strgal vso obleko, praskala obraz. Deklo je rešil neki berač kali bolezni j, katere usopejo Vnel vlečke Kongres posušene zategadelj obsodif m priporočal, da se vlečke kratkomalo prepovedo dekla pa mu je raz- 4 begnil Ženske iz Kleč in Savelj že prej enkrat pripetil trdijo surovež pa po 74 let. Oženj otrok ima neki Francoz Bresson n je v tretjič. ki star da se je tak slučaj 500 dolarjev za poljub. V Lycku (Vsh. Prusija) blizu velj. Ustrelil se je 20 zvečer v Tivolskem gozdu se bo vršila te dni zanimiva pravda punico in nekim hišnim posestnikom med Pred 201etno leti kmetsko je prišlo n Woerishofen" 161etni realec Bruno Eichelter iz Trbo- 161etno dekle v gostilno klicat očeta. Dotični posestnik Samomor izvršil baj strahu valom. Mrtveca je našel šolski učenec pritekel na policijo. pred slabim spriče-je ves prestrašen je hotel dekleta nila, ji je dejal je baj krasno, poljubiti Ker se da ji da čez 4 leta 500 tolarj ako bra-mu v Mariboru. Škod Treščilo je v gospodarsko poslopj Breznika nad 12.000 kron zidov vse. ker je pogorelo razen da poljub. In dekle mu je dalo poljub. Te dni pa je zahte vala pred pričami obljubljenih 500 tolarjev, sestnik branil izpolniti obljubo, ga je tožila. Ker se je po Medved med Ogenj kopajočimi ženskami je nastal na Cerovcu pri Štepičah 13. jun. (Vogtland) je ušel medved iz cirkusa, preplaval on- zvečer pri Matiji Drabu ter upepelil tudi sosedovo hišo Ja- ribnjak, prebežal železnico in prišel v kopališče dam, neza Umka. Zažgali so Drabuvi otroci, ki so sp nnfpm «Vriii ^^ so se kopale poleg reke Elster. Strah in krik med damami , ki so se potem skrili za peč, da bi bili skoraj sami zgoreli. Posestnik Mavsar jih je rešil, malo predno se je udrla hiša. bil seveda grozen. Medved pa se k prav nič sramoval nego se je lepo skopal, potem pa zlezel na tra^o ter se ondi grel na solncu, dokler niso prišli ponj 24 Janez Gutenberga junija bilo 500 let 500 letnica. V nedelj so bili 15 odkar je bil rojen v Mogunciji davka. V Murcij Krvavi izgredi v Španiji, V Madridu in Murciji in 16 t. m. zopet krvavi izgredi radi užitninskega kot sin patricijske rodovine z imenom Gensfieisch slavni izu- tolpa bombardirala s kamenj okna m mitelj tiskarskega stroj pred črkami takozvanih tipov. Tiskalo se je že svetilke na uradnih poslopjih. Orožništvo in policija sta rabili Gutenbergom, toda z roko in s ploščami orožje. Grutenberg pa je z denarjem bogatega z vrezanimi Pusta odprl Govoreča ura. Nekdo je iznašel uro, ne prvo tiskarno, v kateri so imeli opraviti stavci. Ti stavci so raznesli po Nemčiji črkostavsko-tiskarsko umetnost rila tekom pol stoletja za svetovno nego govori t. j naznanja. koliko na času. Tudi razne kulturo več je sto-kakor vsa stihe citira ura ob gotovem času. Ta ura ima namreč mesto zvonca fonografski aparat. prejšnja tisočletja. Gutenberg je umrl v ubožnih razmerah njegovo ime je ostalo nesmrtno. Bomba na rakvi. Originalni potovalci na parižko razstava a brezvestni ljudje kradej V Ameriki se često dogaja grobov mrliče, o katerih vedo , da . da imajo bogate sorodnike, da potem v odkup zahtevajo visoke Anton Hanslian je pripeljal svojo ženo in otroka peš od Dunaja v Pariz. Te dni pa sta odšla z Dunaja trgovec Enzmann J da prideta peš v Pariz v spremstvu velikega soda, katerega valita pred seboj vso pot. Sod mora ostati cel. in kavarnar Trebscher v Pariz. Stavila sta za 500 kron Pred pivovarno- Letnik LVIII Str 251 v Hütteldorfu poleg Dunaja so se prijatelji poslovili od njiju izvrstno znajo plavati. Občinstvo je ploskalo navdušeno -B pivom in s cigansko godbo. Vročina v Londonu. Dne 11. toda nakrat ]e izginila pod vodo plesalka Angeline in se ni poka- junija je bila v zala več na površje. Dasi je skočil natelj Beketow za njo Londonu silna vročina. Termometer je kazal 30*5o C v senci, ter jo potegnil takoj iz vode, ni -oživela več. Zadela jo je kap Pripetilo se je več sto slučajev solnčarice. Več ljudij je umrlo. milijonov zlata so ukradli neznani tatovi is Za konje je skrbelo društvo za obrambo živalij. Tudi v Pa- navadnega tovornega voza na železniški progi čikago-Terminal rizu bilo tega dne jako vroče. Več konj je počepalo. Transfer-Railway Zlato bilo v 48 šibikah. Ker na ameri Krvava vstaja sredi morja. Moštvo španskega čanskib železnicah tatovi' večkrat okradejo posebne, denar vo- parnika „Estamo" se je na poti s Filipin v Kingstown uprlo, usmrtilo posestnika ladije, njegovega zeta, kapitana in dva lastnika. Nato so ladijo oropali, odnesli 36.000 dolarjev ter ladijo potopili. Ladija, polna riža, leži globoko v morju. Turška rodbinska tragedija. Nedaleč od Aleppa je majhna turška vas. nji je živela rodbina, oče mati in dva oženjena sina. Nedavno je odšel jeden sinov v bližnji mlin. Vrniti bi se moral šele naslednjega večera. Toda sin se je vrnil že isto noč, in ker je bil truden, je šel naravnost v Bvojo sobo spat tiho splazil v bratovo gove žene ali celo kak £la s puško v bratovo Brat njegov je videl, kako se je nekdo sobo. Misleč, da je kak ljubimec nje- moškega in v silni jezi je ustrelil nanj. ropar, je poklical očeta in oba sta Brat je ondi zagledal ležečega je lastnega sobo. Zadel brata, ki iz sobe, ustrelil zavpil: »1 Ubil si me!" Nesrečni morilec je zbežal toda oče mislil, da beži sinahin ljubljenec in je za njim Tako sta bila oba sina mrtva. Ko spoznal oče svojo zmoto, se je vpričo grozno prestrašenih žensk :Zabodel, in bili so vsi mrt'^i: oče in oba sinova. ^ Vse mesto prodano na dražbi. Blizu Novega Jorka je mestice Purdy, katero so nedavno prodali dražbenim |)otom s cerkvij hiša se ie cenil; pošto in hotelom vred. Dvonadstropna šolo, 5 dolarjev, najlepša trinadstropna 125 do lari( larj( zato hotel z drugimi poslopj 100 dolarj 9 šola 40 do itd. Purdy leži tikoma vodnega rezervoarja newyorškega, moral izginiti z zemlje. Mestece je bilo revno in slično večji vasi. Nervozen polkovnik praški poveljnik DOl kovnik Glotz ki zmerjal odno občinstvo, zahaj v „Narodno divadlo s psovko „čechische Bagage češki listi so protestirali, ter se je poslala na primerno mesto pri tožba. „Grazer Tagblatt** poroča sedaj, da pojde ta preomi kani polkovnik n radi silne nervoznosti za tri mesece na dopust ter se bržčas ne vrne več v Prago. Glavni dobitek razdeljen. Neki Eenner v Požegi je imel srečko, katero je založil v ljudski hranilnici v Požegi. Toda tatovi so vdrli v hranilnico ter odnesli tudi srečko. Trstu je kupil to srečko poročnik Kirinčic v neki menjalnici. Zadel je glavni dobitek: 150.000 gld. Eenner pa je zato iz- vedel ter .50.000, Eenner pa 100 000 gld. Linčan oderuh. Iz Letenyja (Zalakomitat) poročajo : Oderuh Josip Stolz je spravil že več ubožnih ljudij na beraško palico. Minoli teden je prodal kočo vdovi Lorincz, ler jo pahnil otroci na cesto. Jokaje je šla vdova s svojimi otroci v bližnjo gostilno ter je pripovedovala ondi, kaj se je zgodilo, svojimi solzami je razburila prisotne goste do skrajnosti, klicem „ubiti ga moramo!" je drla množica pred koča, s kjer je Stolz metal vdovino pohištvo na ulico ter ga na mestu ubila. In potem so hodili kmetje v velikih trumah gledat, ali je veliki oderuh res mrtev. Strašna drama. Dne 22. junija je vrgla v Bero- Jinu neka žena svoje štiri otroke skozi okno III. nadstropja. Vsi štirje so obležali mrtvi. Potem je skočila še sama in se smrtno pobila. V cirkusu utonila. cirkusu Beketow v Ant- verpah so predstavljali pantomimo „južnoafričanska vojna u "Tu se je videlo, kako branijo Buri in Burke Angležem prehod ^reko reke Tugele. Pri tem so kazali artisti in artistke, kako zeče vagone so mislili posestniki tistih 5 milijonov m 55 000 mark da bo zlato varnejše, ako se vozi v navadnih zabojih in v navadnem tovornem Zlato je bilo name njeno v Kalifornijo, je tehtalo okoli 50 stotov izvršiti tatvino cela družba tatov čudno ]e zato pač . mogla da take tatvine ni opazil nihče na železnici. Sedaj išče vsa policij v čikag u premetene tatove Najuljudnejši narod na svetu. Ako Japonci še doslej niso bili najuljudnejši narod, pa postanejo gotovo sedaj, ako se bodo ravnali po ukazu Ikigamija Sira prvega policijskega nadzornika v Kiogokemu Ta je izdal za občevanje s tujci določila: „S tujci bodi prijazen in uljuden, a nagovarjaj jih najprej v svojem materinem ku! Ne rabi nikdar ne- ljubih besed; ne grajaj kretanja, obleke in opravila tujcev četudi ne razumejo japons Pri prodaj tujca vsako neprijaznost in ne dovoli da ju odvračaj od se zbirali okoli njega radovedneži p 31 tujcev ne ravnajte surovo, nego povejte njih posestnikom, ako so vam nadležni! Tujca se sme obiskati dopoldne ali proti večeru Nikdar pa ne zjutraj ali . do ponoči Najboljši čas od do 12 ure dopoldne ali od . zvečer. Pazite, da je vaša obleka v redu in glejte, da govorite pametno! Predno vstopite, pozvonite ali potrkajte! Nikdar pa ne kričite ! Ako stoji kdo pri vratih vprašajte ga ali je gospodar doma ter mu pošljite svojo karto. Potem pa si oči stite obuvalo ne sme dati. Tuj je pozdraviti s poklonom. Eoke se mu če jo ponudi on sam. Pred obiskom si poravnati brado in lase. Umazana obleka in razmršeni lasje 80 žaljivi. Loterijske srečke v Brnu dne 27. junija t. 90, 87, 18, 44, 25 Na Dunaji dne 23. junija t. 1.: 88, 33, 86, 17, 41 V Gradci dne 23. junija t. 15, 71, 35, 88, 80 Tržne cene. t v Ljubljani dne 28. junija 1900. Pšenica 8 30 se s Kirinčicem poravnal tako, da dobi Kirinčic rž K 7. ječmen 6 80 K ajda K 9.50 h, proso 10. turš^^ica leča 10 fižol Vse cene veljajo za 50 kilogramov. i> Stran 252. Letnik LVIH. Vizitnice in kuverte firmo priporoča I Blaznikova tiskarna t I « I i ,1 k V A ^ .2 I t 93 kavo 5e ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno akoravno V zdrava kavina pijača? ista tako prijetna A ^ • I nosti iraa Kathreinerj Zato, ker Še vsi ne ved6, kava ekstrakt kave, na dob bobove kave katere velike pred skoz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove njene zdravju škodljive lastnosti nacin Združuj toraj koristne lastnosti domačega sladnega preparata prelj ubij enem okusom bobove kave bo Kathreiner Knaipp Res zdravi sladna kava * v - s milij ljudi použita, želeti bilo 'V stotisoö družinah vsaki korist vseh. družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti res zlasti vsaki družini povsod i\\ Kathrein 7 » Wm^ ■ «Iii»' •• ^ cs-j:. » AVv.** primes r Kneipp bobovi nahajala. ^ öladna kava služi sploh kateri okus ••v • t I I uživanj barvo bobovi milej napravi Dela kavi ukusn I rt \\ L'.:-. odstrani znane zdravju škodljiva lastnosti kave popolnoma. Priporoča \ \ t jmo Kathrei kave kave tre tj eno tret-5 bobove začeti Neprecenlj polagamo n» polovico vsake kave lastnost Kathrein t/l kave obstoj tem Kneipp-ove \ popolnoma sama lahko kratkem času tudi prav dobro tekne. A bobova kava popolnoma použiti prepove najboljše nadomestilo bolnim osebam ßujoöa pijača priporočena zdravniških izrekih ženskam, slabotnim lahko prebavljiva, krideluj rastuj ofii mladini, po- iebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne tudi Skozi upeljavo Kathreiner EIneipp-ove sladne kave i najmanjši družini veliko prihranjeno dostuj poskus ista stalno upelj I Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih I avojih z podobo župnika Kneipp varstveno znamko v' I. imenom Kathreiner o o 'i'; V^A I 0 \ I t s L*«* 9 • tV •r Yl Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki \