.............I Iihaje vsak da« «»»*» seket, sedelj in praznikov. iMUOd -f* SundaM and Holidajrs. PROSVETA i »i GLASILO SLOVENSKE N , eto_YEAR XXVIII. c-»»"» »•*> EatcrMl m ■rroiui-cUM »»tur Jnutrn 1«. 1»M. at Um pert-offic« »t Chtofo. lUiMte. vato U« Act of March t, ll7t- ARpDNE PODPOR NE JEDNOTE Uredniški in upravniiki proatorii 2667 S. Lawndale Avt. Office of Pubhceiiun: lififiT South Uwntlalc Ave. Telephune, Kockwall 4004 CHICAGO, IM... TOREK. 22. JANUARJA (JAN. 22), 19.15. Subacrlption »<1.00 Yt>eriy. STKV.—NUMIIER 15 Aceeptanee for mailing at apecial rat« of poaUfe provided tok ia aection UUS. Act of Oct. 3, 1917, authoriaed on June t«, 101*. Burbonci dobili skomine nad federalnimi milijardami za javna dela Magnatom v Wall »treelu je odleglo, ko ao izvedeli, da bo reakcionarni demokratski politik VValker iz Montane vodil javnli dela. "Levičarjev," kakršna sta Ickes in Hopkins, ne marajo. -Wallstreetarji imajo radi politično korupcijo, da potem lahko grme proti zapravljivim birokratom New York. — (FP) — Ne samo lačni demokratski politiki, marveč tudi Wall street se za-nima, kdo bo imel kontrolo nad štirimi milijardami, za katere je vprašal Roosevelt v svrho novih javnih del in za relif. Pri razpolaganju s tolikim denarjem se da napraviti marsikatera lahka pozicija in nagradi marsikaterega prijatelja. V prošlem poldrugem letu je s tem denarjem razpolagal notranji tajnik Ickes, ki pa ni dobro zapisan ne pri Farleyevih demokratih, katerim gre predvsem za politične družbe, niti Wall street ga nima preveč rad. Je namreč preveč neodvisen in povrhu je še pripravljen financirati projekte, ki nimajo sankcije pri wallstree» tarjih. V slično kategorijo "ne-zaželjenih" spada tudi relifni direktor Hopkins. In ko je Wall street dosegla govorica, da v novem "relifnem" aranžmu ne bo imel Ickes glavne besede niti ne Hopkins, marveč reakcionarni montanski politik Frank B. Walker, se je "stree-tu" odvalil velik kamen od srca. Ce VValker dobi pozicijo novega direktorja javnih del, je Wall street siguren, da mu omenjene štiri milijarde ne bodo škodovale. Na eni strani bo šlo Čim manj denarja za projekte, ki so na črni listi pri wallstreetarjih, na primer finarHranje občinskih e-lektrarn, stanovanjskih projektov in podobnega. Na drugi strani se bo pa našla večja prilika za "poSten" političen graft, to je odajanje kontraktov privatnikom, ki si običajno dele profit k političnimi bossi. Tudi bo boljša prilika, da bo šel denar v večji meri za "politični relif, kar bo prav Farleyevim demokratom in tudi Wall streetu. Slednji bo namreč lahko bolj efektivno gr-m.l proti politični korupciji in vladni birokraciji. Kako se bo vsa stvar končno zasukala, je seveda še vprašanje. Jasno za enkrat je le, da se v administracijskih krogih bije boj med Ickesovo in Far-lejrevo skupino za kontrolo nad troAenjem omenjenih milijard. Wall street je na strani lačnih demokratov, ker se ima s te strani manj bati kakor pa od ("arjev" kot sta Ickes in Hopkins. V ostslem je Wall street prišel do zaključka, da razmere se no bodo dosti izboljšale v tem letu. Treba bo čakati do poletja 1 !W6. Do takrat bo Rooseveltova administracija morala kreirati nekaj "prosperiteti" podobnega radi predsedniških volitev. Na Rooseveltov program socialne zakonodaje je Wall street reagiral aimpatično. Z njegovega stališča stva/- ni tako nevarna kakor je na primer domneval še pred nekaj tedni. Ce wsll-' reetarje kaj skrbi, to sigurno ni davek na mezdna izplačila leta 1%8. Pričel je spoznavati, da Ima v RooneVeltu najboljšega prijatelj«. ki si Mi glav«, kako bi "Obstoječi * tem napravil vsaj za "ilo vzdržljivega tudi za široke Jjudake plaati. katerim je treba 'lati vsaj golo eksietenco. In če ne gre drugače kakor s skopim t»r«.ZfH>telnostnim in starostnim darovanjem, za katerega bodo ll*k plačale delavske mase, t'mu tudi Wall street ne bo upiral, Drugače bi seveds bilo. če *a morali financirati bogati Ker pe adminiatracijski na-* i«*ga ne predvideva, je torej njih itTani "okej". , Z BLIŽA*JE MED JAPONSKO iN KITAJSKO Tokio, 21; Jan.—Tukaj napovedujejo, da bo japonska vlada podvzela kdrike, da pridobi Kitajsko za tesnejšo kooperacijo z namenom, dS ubije vpliv Velike Britanije in Združenih držav v Aziji. Japonski narod pričakuje, da bo Koki Hirota, minister za zunanje zadeve, podal važno izjavo v svojem govoru v parlamentu, ki s£ otvori. Japonski tisk je že naznanil, da bo Hirota skušal doseči politični sporazum med Kitajsko in Japonsko, ki naj bi povečaljaponsko hegemonijo v vzhodtf Aziji. "Naša želje je, da Japonska osvobodi Kitajsko, da ne bo še nadalje kolonija zunanjih velesil", piše list "Aaahi". Za to se je izrekel tudi list "Chugai Sho-gyo" v izjavi, v kateri pravi, "da je prijateljstvo med Japonsko in Kitajsko mogoče, ako se slednja iznebi vplivi Velike Britanije in Združenih držav". Eastmanova ne- fUHC- . aiii ii flljppm sem ni uspavala železničarjev Njegovo plediranje v interesu profitnega sistema naletelo na gluha usesM Ki Chicago.—(FP) — Kljub temu, da se je železniški koordinator J ose pil B. Eastman poslu-žll vse govorniške spretnosti, da bi Železničarje pregovoril, naj opuste svoje "nepremišljene" zahteve za preskrbo dela stotlso-čem brezposelnih tovarišev s skrajšanjem delovnika, je njegova pesem naletela na gluha ušesa. 1600 delegatov, ki so zastopali slehernega organiziranega železničarja v Združenih državah, je bur.no pritrjevalo kratkemu pa efektivnemu odgovoru svojih voditeljev, v ksterem so ns Eastmanova plediranja odgovorili z velikim NE. In Eastman je bil mojster v svojem naslovu. Prvič je on poznan kot dober "prijatelj" železničarjev, katerim je govoril prav po očetovsko. Da je izredno zmožna oseba, kateri je železniška industrija poznana od A do Z ln povrhu še liberalnih nazorov, je resnica. Ampak na tem zborovanju se je pokazal za večjega prijatelja lastnikov železnic kakor pa delavcev. Argumentiral je proti vsaki zahtevi železničarjev. Z delovni-kom naj se zadovolijo kakor je. O šeatumiku, ki je ena glavnih zahtev železničarjev, pravi, da bi pomenil ekonomski samomor za železnice In tudi za železničarje. Stroški bi se zvišali nad 400 milijonov letno. Teh ps železnice po njegovem mnenju ne morejo u trpeti. Argument železničarjev glede te zahteve je, da mora dobiti življenje delavcev prednost pred obrestmi in dividendami. V zadnjih letih ie bilo odalovljenih stotisoče iAsničarjev. po vojni nad polovico, kar je tudi Eastman priznal. Ni pa bil odslov-Ijen noben v železnice investirani dolar. Kapitalna struktura t&eije aa S. lUtat.) Domače vesti Jolietske novice Joliet, 111.—'Pri družini John Sterle (oba člana 115 SiNPJ) ae je oglasila "štorklja" in pustila Čvrstega sinčka—nov Član 8NiPJ. — -Pri društvu 116 so sledeči bolniki: Joe Thomas, Ana Jelenik in Joe Avsec. Upamo, da kmalu okrevajo. Nov grob v Penni New Castle, Pa.—-Tu je.umrla Josephine Skufca, roj. Kovač, stara 38 let in doma s Kamen-skega hriba pri Cabru na Hrvatskem. Bila je članica 446 SNPJ In tu zapušča moža, šiiri sinove in tri hčere ter sestrično nekje v Kansas Cityju, v starem kraju pa menda še žive starše in več bratov in sester. Nov grob v Chicagu Chicago.—Pljučnici je zadnje dni podlegla Ana Zupančič, ki zapušča dva sinova ln dve hčeri. Umrla je *ri hčeri Evi Zullč, 1*12 W. 22nd Plače. ' Iztožila ^pdSkodnino Chicago.—Mary Dovjak je iztožila od Chicago Cab Company $10,000 odškodnine zaradi Napada ln ropa po taksljskem šoferju te družbe, ki jo je 1. decembra 1980 ponoči peljal domov z nekega obisks. Vzel ji je 95i9. Ko je njeno vpitje privabi lo ljudi v bližini Blue Island ave., jo je šofer vrgel iz taksija in pri tem je dobila resne poškodbe, nakar je bila odvedena v bolnišnico. Podlegel poškodbam na cesti Cleveland. — Anton Oebevec, ki je bil prejšnjo nedeljo pobit pri avtni nesreči, je v četrtek u-mrl v bolnišnici. Star je bil 54 let in doma iz Trebeljna pri Novem mestu, kjer zapušča ženo in tri otroke. Ljubezenaka tragedija? Girard, O.—Jonn Blatnik, star 19 let, je obstrelil in težko ranil omoženo Ženo Margareto Hughes in potem se je ustrelil. Zeno so odpeljali v bolnišnico. Nesreča v« rovu |sudbury, Ont., Kanada. — V rudniku se je ponesrečil rojak Franc Tanko, Padel je 45 čev ljev globoko ln se poškodoval po vsem telesu. Njegovo stanje je nevarno. Nov grob v Cleveland u Cleveland. — Umrl je Frank Kolenc, star 55 let in doma iz Straže pri St. Rupertu na Dolenjskem. Pobrala ga je pljuč-nlca. V Ameriki je bil »3 let in tu zapušča mnogo sorodnikov. Iz Južne Amerike Rosario, Arg.—Dne 15. dec. sta se tu poročila Alojz Ušaj iz Crnič pri Vipavi in Amalija Ur-bančič. Izgredi med fašisti in levičarji v Franciji Pariz, 21. jan. — Včeraj bili večji in manjši spopadi med mladinskimi fašističnimi organizacijami in pristaši enotne fronte (socialisti in komunisti) v več krajih Francije. V Char-trešu so enoUrji razbili tri fašistične shode. Oddsnih je bilo več strelov, toda težko, rs njen KONCENTRACIJA JAPONSKIH C E T OB KITAJSKI MEJI Kalgaa, Kitajska, 21. jan. — Predstavnik vlage kitajske province Chabar je, podal izjavo, v kateri pravi, da ie Japonska poslala štiri tiso* h ojakov na za-padno mejo profince Jehol, da vkorakajo v to provinco in jo zasedejo. m Japonsko voj invadiralo pro kar po izjavi tajske vlade ni voda. Ozemlje tvo je že prej co Chahar, ža itavnika ki-nobenega po-Japonska za- sedla pod prettezo, da je del province Jehol. Situacija je zelo napeta in mttnost krvavega spopada ni izključena. Peipiag, Kitajska, 21. jan. — Japonske mllltairistične avtoritete izjavljajo, da je bil spor glede meje Jehol-Chahar poravnan in ds ae botfc nadaljnja obmejna vprašanj* reševala potom diplomatičrilh pogajanj--------- CELA VRSTA NO-VIH NACIJSKIH PUCEVSEKUHA *» MMMMM Kampanja sa plebiscit v Gdanskem, Meme-lu in belgijskem ozemlju V AVSTRIJI TUDI AMERUCA PREPREČILA bBČAVNAVO PRdri }CAISERJU VVashihgton. P, C., 21. jan— Pravkar je prt*k> na dan, da je Amerika igrala glavno vlogo pri preprečitvi obrsvrtave, kl je obetala, da bo ena'Qa j bol j dramatičnih v zgodovini—obravnave proti bivšemu nfbškemu cesarju Viljemu kot največjemu kriminalcu v svetoyhi vojni. Ameriški državni department je namreč objavil diplomatično korespondenco, ssupne kablogra-me in note, ki ao bile izmenjane med predaednikom Wilsonom, državnim tajnikom Lanslngom, polkovnikom Hfc M. Housom, Cle menceauom in Bsltour, "vsmbru I. 1918. tako glašenju premirja. Ta korespondenca državnega departmenta kaže, da je opozicija v zveznem senatu preprečila, da bi bil Viljem postavljen pred mednarodno poroto. Ta o-pozicija je dosegla, da je senat zavrgel versajsko pogodbo, nakar je predsednik Wilson revidiral svoje stališče in to je vzrok, da se ni proti bivšemu nemškemu cesarju podvzela nobena akcija.--------- Ko je ameriška vlada podpisala versajsko [>ogodbo in odobrila noto francoskega premier-ja, ki jo je slednji naslovil ho-Isndskl vladi, je s tem pristale tudi na načrt zaveznikov, da Viljem pride pred sodišče na obtožbo, da je on odgovoren za smrt milijonov vojakov, ki so padli v svetovni vojni. Iz objsvljene korespondence je rasvidno, ds je držsvnl tajnik Lansfng takoj, ko je seni^t zsvr-gel versajsko pogodbo, Iw6rmi-rs I predstavnike ameriške vlade v Haagu, da Združene države ne liodo podpirale zahtev za ekstradicijo bivšega nemškega cesarja in odklonile vsako sode-lovsnje v slučaju, ds bi se ob-rsvnsvs proti Viljemu vseeno vršlls. Bruselj. 21. jan,—Močni žan-darski oddelki so bili včeraj poslani v dva bivša nemška kan-1 tona.Eupen in Malmedy, ki ju je Belgija anektirala po vojni. Na-| cijl so tamkaj zanetili živahno ■ agitacijo sa plebiscit po zmagi1 v Posaarju. Belgijska vlada na- j merava pritožiti se direktno v, Berlinu ali pri Ligi narodov pro-1 ti nadjski propagandi. Več nemških agitatorjev je bilo aretiranih. i (Kantona Kupen in M al med y imata 400 kvadmtnih milj po-vrtine in prebivalcev. Prej ata bita del rentke Prueijš, na temelju verna j akt pogodbe eta pa bila anektirana k belgijski provinci Liege kot odškodnina za razdejane belgijeke industrije. Dve mesti Kupen in M al medu imata tekstilne tovarne, telezne livarne in velike u-»njarne.J - ^ Berlin, 21. jan—Plebiscitna zmaga v Posaarju je navdušila nacije za veliko kampanjo, katere namen bo, da Nemčija dobi nazaj vse Izgubljene nemške pokrajina. Odrejena je propaganda za plebiscit v Gdanskem CDanzIg) v znanem poljakem koridorju, kl Je tudi pod upravo Usluga narodov, 4slje v Mfgnelu, po ras-|kl je dsnes Isst Litve, ln v nemškima distriktoma Eupen in Malmedy, ki ju ja anektirala Belgija. Kampanja se ima obnoviti tudi v Avstriji. Hitlerjeve! so prepričani, da bi zmagali v Avstriji z veliko večino, če bi bil tamkaj dovoljen plebiscit. SCHACHt POST ALi EKONOMSKI VLADAR NEMČIJE Berlin. — Nedavna resignaci ja grofa R. von der Gol t za, ki je imel policijo industrijskega komisarja, je ponovno opozorilu svet na srdit boj za ekonomsko nadvlado Hitlerjeve Nemčlj^. Sedaj se je is vedelo, da je moral Goltz, prijatelj dr. logaJanje vrše v soglasju pogodbe, ki sta Jo Italija in Abesinija podpisali I. 1928. Ta pogodba določa arbitražo vseh nesporazumov za df>bo 20 let, kar Je Abesinija tudi zahtevala od začetka konflikta, dočim je Italija nasprotovala. HledpJa se Je sedaj podala in obe prizadeti državi sta naznanili, da bosta podvzell potrebne korake, da ae prepreči bitke med Italijan-ekimi In abesinskimi vojski. Zmaga učiteljske unije Boston, Mass. — Krsjevna učiteljska unijs, članica Ameriške učiteljske federarlje, Je iz-vojevala značilno zmago v njenem staln«*m boju za akademsko svobodo. Meatnl šolski odbor Je hsmreč odslovil tri učitelje ns obtožbo, ds so sktivnl v .radi* kalnem gibanju, Unija je ža-pretila s atevko, nakar se je odbor podal in ponovno iiikmiii odpuščene učitelje. Zbornični odsek proti "yellow dogu" Albani, N. Y. Pravosodni odsek nižje zbornic* Je.mlobrll /a k on »k i oanutek, k I prepoveduje "yellow dotf" kontrakt* O Trgovski rthmeičonci končali stavko Mllwaukee. — Stavka pri Bostona Store Je bila končana s jkomipromlsom. Driižba J* pri tevlallo plač ln oblju bila, da ne bo dlskrlminirala proti nameščencem, ki so člani unije ull se prldruiljo Isti. Lepa slika "netf deala" vNewOrleatisu Brezposelne mornarje, ki nočejo delati po dolarju na leden, hočejo sestradati New Orkana. — (FP) — Tu-kajšnje relif m* oblasti so obsodile 400 brezposelnih mornarjav na dosmrtno gladovanje, ker so se Uprli delati po HO ur ns teden za en dolar ln pod razmerami, k I niso niti zs pss. O državi, v kateri Je Huey I,orig absoluten diktator In |>o-vrhu še "prijatelj revnih ljudi", se to mogoče nekam čudno sliši. Toda Je resnica. Rellfne ln politične oblasti so poskrbele, da črnollstsni brezposelni mornarji ne dobe niti grižljaja, dokler ne klonejo In postanejo pravi relifni sužnji. Pri vseh relifnlh po-stajah so namestili straže, ki I-majo akrbeti, da "u|>oriilki" ne dobe grižljaja. Tudi ladijakim kapitanom je prepovedano dajanje hran«. Izjema so le licensi-ranl mornarji. Z vH«o*fti, zaNluJtiJo od 16 do SI2 pri enakem delu kakor ga ishtevajo od tjrrr|MMie|nih mornarjev |mi en dolar ns teden. Slednji namn*č niso volllcl, če-prsv so držsvljsnl. In to pove vse,' Poleg dolsrjs dajo tem Itob* čeric*m tudi "hrsno" in "slano vsnje ška, če b d slabša 7m zajtrk, ki .je ob šeatih, dol** močnik ln n« ko tolščo omako it. amrdljivega davčni zakon je naperjen proti *rutvo Mehike l^ehmanova admlnUtrarija. FRANCIJA SE ZAVZELA ZA POSAARČANE 1500 Nemcev pobegnilo iz Posaar ja LIGA NA7DA DENAR ženeva. 21. jan—Francoska vlada je poslaln apel Ligi narodov, v katerem jo poziva, naj prevzame finančno odgovornost za nasičevanje tisočev beguncev, ki so pobegnili Iz Posaarja in prišli v Francijo. To je dolžna storiti iz razloga, ker je Posaar-je v tehničnem smislu še vedno pod upravo Lige narodov. Med begunci, kl so al poiskali zavetja v Franciji, Je okrog 150() Nemcev, ki so pobegnili iz Nemčije v Posaarje, ko Je Hitler prišel na krmilo, Natančno število Posuurčanov, ki so |Hilteg-nlli v Francijo |M> plebiscitu, ni znano. Ssarbruecken, 21. jan—V Posaarju je bila izvršena prava na-cijska revolucija, ki je prinesla mnogih ozirih spremembe, sllčne onim v Nemčiji v januarju I. UMU. Oblast Lige narodov v Posaarju je popolnoma odpravljena In hltlerjevc! so povsod nu krmilu. Socialisti so sedaj pozvali vse antlnaclje. naj se takoj umaknejo, da jih ne-za-jame nacijskl teror. _ Javni uradniki, kl so bili aktivni v agitaciji, da Posaarje ostane pod vlado Lige narodov, so bili odstavljeni. Antlnsoljskl delsvel so tudi postali žrtve; Is-K ubili so zaslužek in njih mesta so prevzeli tisti, ki so glsfovali «*, vrnitev Posaarja Nemčiji, Naciji še vodno proslavljajo svojo zmago in povsod se opatijo nacijske zastave. Komisija Lige narodov in mednarodna policijska armada sta se umaknili s po-loriščs, čeprav njuna oblast |x»-teče šele čez šest tednov. Okrog tri tisoč ljudi Je že pobegnilo v Francijo, Maks Braun, vodja socialistov, Je izjavil, da bo število beguncev naraslo na iT,ooo do i. marca, ko be teritorij prišel |mh1 |>opolno kontrolo Berlina. _________________ vladY6kupova- nje zemlje izzvalo opozicijo Wai«li!ng!on, D. C. — (FP)— Ljudska loblja odločno pobija pri|>oročila posebnega vladnega odbora, v katerem urglra Roo-aeveltovo administracijo, da vlada Izplača lastnikom nerodovitne zemlje vsoto $675,000,000, da ta zemlja vrže iz produkcije. "To Je zarota proti ameriškemu ljudstvu" pravi Ljudska lobljs v svoji izjsvi. "Vlada bo vrgla strsn milijone za slabo zemljo ter si nakopala nov dolg. katerega bodo morale plačevati Ih>-doce generseij*, "Celo tisti 'newd«alerjr, ki ae bahajo kot ekonomi, bi moral! razumeti, da je velika bedasto-ča, ako vlada kupuje ničvredna zemljišča, na katerih se ne more ničesar pridelati To trna* tramo xa kriminalni čin In vsak, ki priporoča kupovanje nerodo--vitne zemlje ns vlsdne stroške, spada v norišnico." Predstavnik sovjetske vlade v finančnem komiteju Lige narodov Ženeva, '21. jan—Hvet Lige narodov je |tora*il opozicijo čla* finančnem komiteju in i- . nov v ________________________■ Ampak hrana Je Jetnik | menoval predstavnika sovjetske vlade xa člana tega komiteja, Člani komiteja so naaproto- .. -......./---»--iveli imenovanju, češ, da pred- me»a ter kavo Iz *gane pšenice 9Uvnlk sovjetske vlade rrpre-Za kosilo je prekuhan krompir, uiitlrs *ovjet*kl sistem. Nepo-prest*na kuhana jeMk* trjens pomnila »e glase, da bodo klobasica' slali "Stanovanje" je pa še slabirj t^utuiie kot reiulUt akcije (|>slj# sa t alf asi J J §VwtS I ig* narodov. / > »»sosveta prosveta thr EN LIC II trn M bnt glasilo in lastnina slovknsu nabodnb jbdhotb ,offu ml mmd mmum wf th* sto*«m nbumsi bm*m NWWIIH: M UntteM drUv. Osvaa CSIMSS) 1» ISA* M Uto, mm M »vi um. hm «• **Ot l«U, M la Citat* Hi* m o«lu Mo. lin m Mi Mai ss te nn, l^«iri>1lw r*Ua: tur Um SUtaa (n mm4 car **- m m per fsst. cfctm«o s*4 cimt« f7.w pm r«». Matrt* M SS r«r- cklm«o) c«« —1—t pm lijmri r^t*^ šmpktmf \m |1„| M M v r »/•><. icok^ul I trr»riMr >hwm (mm, po-rnmu. 4rmm. pm*ml iu ) ar vsw*» »«*u|ftulj4i is v .1muim. u j« prUotll scrftnlb« _ • j Alrmnuit* rmlm um MmpmmipU ml *m«mI- mtiumm mm4 «nmra>wum, 4m — ss mm ss sms* Kapitalistične bolezni v Rusiji Epidemija železniških nesreč v Sovjetski uniji traja ie mesece. Navadno je pri vsaki nesreči več mj-tvlh In gmotna ikoda je velika. Godi se pa, da je ob vsaki železniški nesreči aretiranih več ali manj železničarjev in železr niških uradnikov. V slučaju najnovejše želez-niške kolizije pri I,eningradu je bilo aretiranih deset delavcev in uradnikov. Kadar se v Ameriki zgodi taka nesreča, tedaj je navadno sodba — in nemalokrat upravičena — da je železniška družba odgovorna za žrtve. Nemarnost družbe, ki se bolj briga za svoj privatni dobiček kakor za varstvo vlaka In proge, Je kriva. Včasi se zgodi, da nesrečo na Železnici nehote zakrivijo delavci — zaspani kretničar ali strojevodja — kljub temu delavska sodba najraje pade po železniški družbi. Mi ne spadamo v skupino demagogov, ki izpovedujejo otročjo filozofijo, da je vsak delavec angel j in a priori zato, ker je deltvec, na drugi strani je pa vsak kapitalist hudič a priori zsto, ker je kapitalist. To je absurdnost. SlabHn dobri ljudje, kot ljudje in posamezniki, so na obeh straneh. Pritrdili pa bomo, da je med delavci mnogo manj hudobnežev kakor jih vidi burbonski tisk, med kapitalisti pa veliko več zločincev kot jih hočejo sami priznati. Kdo pa je odgovoren za železniške nesreče v Rusiji? Ruske železnice so last sovjetov, v zadnjem pomenu last države. Ce je delavsks sodba v Ameriki dosledna, da je lastnik odgovoren za žrtve in škodo, tedaj mora veljati tudi za Rusijo; če so demagogi v Ameriki v pravem, ne morejo biti tudi ruski železničarji od-" govorni za nesreče. V praksi je drugače. Sovjeti nočejo biti odgovorni! Kadarkoli in kjerkoli na Ruskem se zgodi nesreče, so posamezni delavci odgovorni I Običajna sodba je, da so zakrivilfsocialni zločin", to je nalašč sabotirali sovjsUko last, sli ps zakrivili nesrečo vsled svoje zanikrnosti ln nesposobnosti. Na podlagi te sodbe je bilo že mnogo železničarjev in železniških uradnikov ustreljenih. ZaJnJe dni Je pa Moskva sama razgalila še lufluij (frugega. "Izvestja", uradni organ sovjetske vlade, so odprto poročala 11. Januarja, da je za železniške nesreče v prvi vrsti odgovorna t r kinu med delavci za htm um. Strojevodje drvljpz vlaki In rlskirajo nesreče samo zato, da pridejo o pravem času na postajo, In, če je le mogoče, pridobe nekaj minut na času, zakar so deležni premije ali posebnega doplačila za "izreden uspeh" ali "izredno zmožnost" "Uvestja" pišejo, da ol»e železniški nesreči, ki sta se pripetili ta mesec v,Rusiji in ki sta terjali 2B življenj, izvirata iz dejstva, ds sts strojevodji ignorirala varnostni signal na progi. V prejšnjem letu 10»4 je bilo 6H slučajev, ko so strojevodje na |wogi Moskva-J^eningred nalašč spregledali signal In riskirall nesrečo samo zato, Us so naredili dotier rekord. Pisec pravi, etletke izvršile velike spremembo v Rusiji. Uvedeno je bilo a kol dno delo (plačilo od kosa), ki so ga IhiIJšc-viki pr« j smatrali za najgrA«« kapitalistično izkoriščanj«« — in kar tudi je. "pla*V |m> osebni * možnost i" listič na boJeren! — in uvedli so bonu* ali «ebn<- nagrade, kur jo apet kapitalistična p«»d-e kupnina, da se delavci kosajo mod seboj in drug drug«-tfM izpodrivajo. Sploh so midli strahovito konkurenco v produkciji med poaamesniml skupinami delavcev v y»l tovarn med tovarnami, med distrikti in celimi pokrajinami. In umu med solznem 14 ubijanju in tekmovanju pravijo "socialistična , konkurvnca " Rezultat trga divjanja j«- površno delo, |ni-l«»mljeni stroji in abnormalno število noareč povsod ln k<» iščejo vzroke tej škodi in neare-čam. je — aabotaža ali xanikrn«»at "socialističnih tekmecev" običajns sodbs. Ibktatura. ki diktira divjo tekmo m««d delavci g namenom, da ustvari nadčloveški čin — pr«*obrat ia agraf«-nih razriH-r v perfektno industrializacijo v petih ali d«-»etih l#tih, kar je po vaeh človeških naporih nemogoče — pa nI nič kriva! Glasovi iz naselbin Zanimive beležke b raznih krajev Kulturno delo v Detroitu in drugo Detroit.—Skupins naših roja-kov in rojskinj, ki je pri soc. klubih 114 in 116, še vedno stremi in se trudi, da bi na odru pokazali, da naše gibanje za izobrazbo in razvedrilo ne zaapi. Zdaj so zsposleni z vajami In učenjem socislne drame "Rdeče rože", ki bo predvsjsna dne 8. marca v 8DD na zapadni strani. Ker Je ta drama spisana iz Čisto delavskega življenja in borbe za organizacijo, delavci, imejmo pred očmi to, da ne zamudimo prilike videti te nale drame. Kolikor sem bil o njej obveščen, je to ena najboljših in najbolj podučljivih produkcij, kar Jih Je že bilo predvajanih na slovenskih odrih v Ameriki. V uji vidimo živo borbo delavcev zs svoje pravice do organizacije. Nastopajo tudi bossi in njih vohuni. Je tako razumljiva, da jo lahko razume tudi Človek, ki ne zna jezika. 2e prizori mu kažejo njen pomen. Kakor smo čitali, je bila v Cievelandu in Chicagu predvajana z velikih uspehom. Tudi naš režiser Frank Česen se bo potrudil, da bo ta drama tudi na našem odru podana čim popolnejše ln učinkovitejše. Meni se zdi, da bolj perfektno kakor je bila predvajana v Chicagu ali Cievelandu. Ce pa kdo v teh dveh. naselbinah ne verjame, naj pride na našo predstavo se o-sebno prepričati. Tudi naš pe-vovodja i. Berlizg že vadi zbor, kvartet in duet za nastop ob tej priliki. O resničnosti tega se bo lahko vsakdo sam prepričal, samo ne zamudite te prilike. Kar se delsvskih razmer tiče, je v Detroitu še vedno od dvesto do tristo tisoč delavcev bres dela in zaslužka. Pred tovarnami so linije, v katerih je od tisoč do deset tisoč brezposelnih, ki Čakajo na delo. Posebno pred Fordovimi tovsrnsmi se vsakdo lahko prepriča, kako velika je brezposelnost v Detroitu. Do deset tisoč in tudi več Jih pride dnevno pred njegove uposleval-nlce. Tukaj postopajo z deloiskalcl čisto po živinsko. Pollcijs na konjih In biričl so vssk čas pripravljeni pobiti trpina delavca kakor psa. Kaj vse se dogaja v tem Fordovem kraljestvu, sploh nI mogoče popisati. Nekdo ml je trdil, da ni izdelan niti eden Fordov avtomobil, ne Ha bi bil oškropljen s človeško krvjo, ln to na ta ali drugi način. Nečloveško priganjaštvo zahteva mnogo nesreč pri delu. Koliko Je ubitih, pobitih in liohabljenih, javnost tega sploh mo razne igre za kratek čas. "Marjašanje" je zavzelo prvo mesto, 2enske so se oprijele "bunco" in "romijs", mladina pa "pinakla". Vse to je v zabavo in ne stane nikogar nič. V slučaju, če je kdo žejen, si pa lahko namoči grlo. Nekakšno družabno življenje nam je potrebno, ker sicer bi se popolnoma odtujili drug od drugega. 2enski odsek SND bo 2. februarja priredil v tem lokalu maškeradno veselico. Kdor bo od sodnikov "potrjen", bo dobil tudi nekakšno darilo. Torej vsi na to malkeradno zabavo! Anton Jurea. TOREK, 2L JANUARJA Z delničarske seje SDD Cleveland (Collin»ood). — Na naši drugi seji ni bilo tako hudo, Čeravno smo imeli demokratičen "block". Dajali so se razni načrti, kako izboljšati, da bi blle boljše ugodnosti za izplačevanje dolga, ki visi na domu. Seve taka priporočila je večkrat težko upoštevati, ker so dostikrat neizvedljiva. In sicer radi tega, ker je še velik dolg, pa bi se moralo naprtiti novega. Potem pa je še vprašanje, ali bi tako priporočilo koristilo domu ali ne? Lokar ml. je govoril, da bi se sestaH skupaj slovenski zastopniki domov ter skupaj vprašali za znižanje. (Ker znati se mora, je dejal oni "Kranjac", ki je s svedrom kravo odiral.) Smatra se, da domovi še niso na pravem znižanju davka. Seve, jaz ne morem pojmovati, zakaj so davki znižani skoro za polovico na privatne domove, za narodne domove Slovencev je pa potreba toliko posameznih prošenj. In pa še potovati in plačati posebne stroške. Saj imamo narodne zastopnike demokratske mašine, ki reprezentirajo naš narod. In zakaj se celokupen dl-rektorij ne obrne direktno na nje? Tone Rupnik je predlagal, da se polije v Washington resolucijo za sprejetje Lundeenov^ga predloga za brezposelnost no zavarovanje. Da je on to predlagal, je to storil vsled tega, ker je to priporočala delavska stranka Carla TrinajstiČa. Ta stranka bi se morala po ustanoviteljih imenovati komunistična. Pa se ne, zakaj ne? Ako bi bil to jaz predlagal, zbornica gotovo ne bi odobrila. Demokratje bi zagrmeli proti, posebno Marian Urbančič. On pa je prijatelj Toneta. Meni pa bi dejal, "to pa že ne"! Priporočilo je tudi bilo za ponovno organiziranje Sokola. Tudi temu ni ugovarjal Marian, ker je pač mladi Peter, ljudeh kislih obrazov, kisa. Sicer ravno ne vem kje je bik) shranjeno. Skiaalo se pa le je! Urbančič priporoča zaupnico direktorjem. Jaz pa priporočam Vinkotu, ne pajdaši se z demokratskimi vodji. Sledeči so bili izvoljeni v di-rektorij za dve leti: Vinko Coff (ponovno), Vid Jančič (ponovno), John Lokar ml. (ponovno), Albin Prime (ponovno), Joseph Durn in Levstik Louis. £a eno leto: Jos. Godec, Anton Vadnal (ponovno), John Zaje (ponovno), Anthony Jereb in pa popotnik, zapisnikar, agitator, zastopnik Prosvete in Proletarca, ki tudi prodaja koledarčke in dobiva odjemalčke, sam Antho-ny Jankovich, in seve, ponovno! Dva sodruga, somišljenika, in Še več drugih. o. k. Jaz pa sem bil enostavno poražen. Kakšna "štrafenga" zame! Narod in demokratje so pa rešeni! Eno Je!! Kadar sem šel pred Coffa, tajnika doma, in Jančiča, predsednika doma, radi socialističnega kluba, nisem bil prezret kot v prejšnji dobi. Zato jima moram dati kredit, da se članov nI preziralo kot'»ski model, ki je dobil v svoji zamisli sjKjčetki sijajno potrdilo, aaj si Je bilo na njegovi pod. "•lagi mogoče pojasniti izpreminjanje prvin v druge prvine s pomočjo kratkovalovnih žarkov ki so izbijadj atomom njihove Še manjše del« Ko so pa Hoteli te pojave preračunati, »o zt (.deli na neka protislovja med rezultati posku. i'sov in računi na podlagi atomskega model«! i Model je bilo treba spremeniti s tem, da so ne-i kim elektronom predpisali določene proge, dru. pa ne. Posameznemu elektronu so morili »priznati vrtenje okrog lastne osi in <;elo neko ditelje železničarjev, o katerih je rekel, da ,so sicer "zmožni, daljnogledni in močne osebnosti". Njih napaka je pa, ker se puste porivati od Članstva in njih "elementarnih sil", kar je slabo. Voditelji bi morali gledati, da kontrolirajo te sile, to je diktirati članstvu, ne pa članstvo voditeljem. Se predno je Eastman končal Indirektno je ošvrknil tudi voi' :, f f"UIjenott' kakor neki /*fik na pol i i i šaljivo, na pol resno. Model .je postal silno z*. ;motan. Raziskovanje žarilnih pojavov pa je imelo za poeledico še neko dognanje. Izkazalo se je namreč, da se svetloba v skladu z načinom po. ; skuša vede včasih, kakor da bi sestojala iz s«, mih drobnih snovnih delcev, drugič pa kakor da bi imela samo valovni, torej nesnovni zna. čaj. Relativnostna teorija je napovedala spo. sobnost, da se more snov spreminjati v ener. gijo in narobe. Najprvo so potem dokazali s svojim govorom, so voditelji^1 eksperimentalno prvo obliko tega spreminja, že pripravili odgovor. Objavil gA je takoj George M. Harrison, 'najmanjšega zatekla v področje golega raču-' na. Zgradbe atoma ne opisuje več, temveč jo " izračunava. Doslej je prav za prav izračunali r samo najpreprostejši, t. j. vodikov atom, in pri ' tem je morala poseči po enačbah šeste stopnje. 'To pomeni, da gre pri tem za dogajanja, ki k f,,uodigravajo" v žeetdimenzionalnem prostorju. 11 In ta odgajanja so nihanja. Kaj pa niha? to radi skiaancga vina., On Je ]tHj pred umoroip nI; d njega, bil mišljenja, ker je bilo 14 aktivnih direktorjev, bi se vinui ne smelo skisati. Ni pa mogel povedati vzroka zakaj ne. In demokratje niso vpofttevali pri o'.; be. Se ve, če bi bil Vinko prišel k meni po nasvet mesto k Rožancu, bi mu bil jaz povedal, da se vino, ako je shranjeno pri predsednik unije železniških klerkov in skupnega železničar-skega sveta. "(Principi, katere je naglasi! v svojem govoru železniški koordinator, gredo za večjo ekonomijo v železniški industrijf na račun dela in kupne sile", se glasi ta izjava. ,"Ce bi jih bilo mogoče izvesti, bi to pomenilo zvišanje brezposelnosti, znižanje kupne sile in transferiranje finančnih obligacij lastnikov na rame delavčev, čeprav niso odgovorni zanje". In ko je Harrison naznanil, da Eastmanov govor ne bo za piko spremenil železničarskega legis-lativnega programa, ki je pred kongresom, je zaorilo po dvoran ni hotela Morrison iz 1600 grl. Zanimive so tudi Eastmanoye opazke o vprašanju podržavljanja Železnic. On je rekel, da je "v principu" za podržavljenje. Toda železničarji bi morali računati tudi v slučaju podržavljen ja te industrije z enakimi problemi kakor zdaj, to je, da bi morali v prvi vrsti gledati na dobičkanosnost industrije in !č-le potem na svoje interese. Vsaj on bi man. • To bi bil seveda državni kapitalizem. In če bi se pod tem sistemom v prvi vrsti gledalo za profit, kakšno incentivo naj imajo delavci za tako "socializira-nje". Ce je profitni sistem glav* na stvar, pa naj bo pod privatnim ali državnim kapitalizmom, je končno najbrž vseeno ali vladajo privatni profitarji ali pa vladni birokratje. "Totalistična" *"nja in pred kratkim tudi drugo. Med tem pa* je fizika iz ponazarjanja dogajanj v svetovju To je vprašanje, ki ga sodobna fizika še ne more pojasniti. Podoba atoma Je postala po-vsem nerazločna. Okoli njegovega jedra se ne vrti več elektron v določenem tiru, temveč ki obdaja kot nekaj, kar je istočasno val in sik>t. no telo, energija in materija obenem, "valovni partikel", kakor pravi moderni fizik. In ker si "predstavlja" to kot nihaj, se mora, čeprav Čedalje slabotneje razširjati v neskončnost Kako naj si to prav za prav predstavljamo, ne ve nihče povedati, resnica je le ta, da formu-le, po katerih je bilo treba ustvariti novi po. jem "valovnega partikla", za /jedaj "držijo" in da si moramo trde oklope zamišljati nekak« kot valovne vozle, ki ae neprestano obnavljajo. Ptojem materije se Je popolnoma spremenil in ga že istiovetijo z energijo, s čimer nam pa oboje ne postaja nič jasnejše. Vsaj za sedaj ne, 1 dokler ne bo znanost na svoji nezadržni poti naprej odkrila novih elementov razčiščenja L Vsekakor nam pa more to razčiščenje prinesti edino znanost s poskusom in računom, povsem je izgubila delo v tovarni. Uprava tovarne je odpustitev oprn-r ijčila z izjavo, "da n? m >re nlh-Č- pričakovati, da bi delavci delali v isti t ovarni z ma'erjo o-bt enega kriminalcu". Odslovit v Gcrlove matere je! izzvalu veliko nezadovoljnost \ j avstrijskih delavskih krogih. ' odveč ps so metafizične Špekulacije, ki se po-tako delai, je rekel East- ■ javljajo neredno v zvezi s temi vprašanji in ki hočejo iz navidesne, trenutne "zagate", v b 1 tero je po njihovem mnenju baje znanost z* u šla, dokazovati vse mogoče. Posebno odveč p* ^•80 trditve, da je znanost s tem, da je zagrabi-' la s polno roko končno tudi v svet abstrakcij, sama zašla v abstraktnost davno zavrženih i> otročjih metafizičnih sistemov. Kdor hoče n. ' pr. nova znanstvena dognanja razlagati kot od-i ločilno zmago "idealističnih" nazlranj nad "m* '< teria)ističnimiM, češ, da je nova fizika zavrgli pojem grobe materije in ga uničila V pojna energije (ki jo istovetijo potem z nejssnia država je pod krinko nacionali^ii^pojmom ,4duha"), namenoma spregleduje. (U zma in "skupnih interesov lah- -ima ta palica dva konca in da jo je mof?oček ko še večji tiran kakor pa pri- Jažje uporabljati tudi narobe. vdtni kapitalizem. Državni kapi- --jj tallzem bi se dobro ne počutil le *l pod strogo delavsko vlado. Lepa slika "new deala" v New Orleanau Od ptic do rib M Znani ruziskovalec pradavne zgodovine prof 5Dr.c«iuc je govoril te dni o "dvigu in padu v zgodovini Življenju." Naj vrč ja ironija pa je, Ver sovjetski dikta- in vsak je dobr«»d«tAel torji pravijo (emu "aoeialiatična konkurenca" in "gradnja soeiaUsma". To je — pure and aimpb* — kapitalistična konkurenca, kapitalistična ekonomija in to so kapitalistične met«ide in bolet*i! ^^■sluli nam tudi ss čitalnico In aa društvene, klubojre in pevskega cbora seje ter zborovsnje. Se-dsj po zimi, ko nims človek ksm iti. lahko pride v naš lokal. Ima- (Nadaljevanje s 1. strani.) r Zgodovina življenja je podrejena v glavnem ko v Ječi. Postelje so druga vrh* jltirlm fc«-tvenim zakonom. Zakon o sjiloinem ■druge. Enkrat na mesec jim da^.jrarvoju tipov pravi, da se bitja razvijajo P* jo po t no rjuho, kar Je vse pe-4.|ttrk8Hn?m redovniku. Zakon (LjfcHagodli« rilo. Odeje nobene. Za vso "kom- govori o prilagoditvi okolici in izključuje v* panijo" je ena brisača, ki je v idealno oblike. Zakon o rastoči spc:ialiwcjjj sledi zakonu o prilagoditvi. Specializaciis vod lahko do pretiravanja prilagodi t venega nf®JJ • n moro voditi potem do smrtnih razvojnih <«► lik. Tu Je predavatelj pokazal, kako *trp« HHH H l&rava noro silno za tem.-da razvi je »rhaič* Mcijsklm! vred obsodile ns ^yzg,adnje svojih bitij v "baročne". Zdi ** .mrtno jrlsiovanje. "-Prej ne do^Vor da bi I me'a posebno veselje do, tegs. da * niti grižljaja, dokler se nabile njtn? obliki čim bali mnogovrstne T<>d» spreminja se vedno samo oblika, ki Je dana p» prilagoditvi biološkim potrebam, iz U' teden« po prilagoditvi pa ne more Izvirati razvoj . - ^ nižjih V višje organizirane življenj®** obh* mornarje v največjem pristaffkpVjškt tehnične prilagoditve Vodijo prej sli M *ču na jugu. Drsava prej« maj . do Uroda jn g tero do prop»da tipa milijon dolarjev irrrefno . . . zveznega rellfa. f I« zakona o časovnih oblikovnih tvorosn ■ » jc napravilo letos v Slo-nad 38 milijonov Din ško-[•'! Samo poplave so v logaškem "kraju naredile za 2 milijona Me. Najhuje sta bili prilasti Loška dolina in Planinska Mlina, ki je bila skoraj pet me-('<>V pod vodo. Prizadeti po hne 10. neptembra je v svoji * Itudini pri Ptuju umrl upo-M^ni ravnatelj ptujske mestne hranilnice J Kaspar V vili je •»lala "ama njegova poatrežni- * • ri-zija Kostenjevoc. Bala " tatov in roparjev, ker je '' I "koj ni Kaspar v vi4i želez- »trajno, pa je zato naprosile " "j< m« brata Antona, da je spel I>ne U. neptembre sta Atrton in Terezija mudila pri " ihanju v sosedni hiši, od ko-m vrnila pozno ponoči • Tak.,j ,*to ps je prihi- po nesreči ustrelil sestro, da pa v blagajno ni skušal vlomiti. Priče so izpovedale ugodno Sa obtoženca, češ, da sta se obtoženec in sestra zelo dobro razumela. Nato je senat obsodil Ko-stanjevca le na pol leta zapora zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem. Vštel se mu je preiskovalni zapor ter je bil izpuščen na svobodo za božične praznike, po novem letu pa bo odsedel še ostanek kazni. Nenavaden dogodek—V Ose-kovcu pri Popovači) so našli v potoku glavo neznanega človeka. Glavi je manjkala spodnja čeljust. Preiskava je dognala, da je to glava nekega trgovca, ki je umrl že pred tedni. Ker je imel pokojnik več zlatih zobov, so neznani storilci odkopali truplo, odsekali glavo, jo odnesli s seboj, se polastili ?slata v čeljusti ter nato odvrgli glavo v potok. Storilcev Se niso našli. Nove umasanljs odkriva ljubljanska policija v preiskavi proti zobotehniku Jožku Bevcu, o čigar nemoralnem početju smo že obširno pisali. Porgčali .smo, kako je pacijetotke omamljal, zlorabljal ter jih gole fotografiral, kako je s temi fotografijami izsiljeval denar od žrtev in kako so našli v njegovem stanovanju cel muzej nenavadnih spominov na svoja prečenja z zlorabljenimi pacijeritkami. Z Bevcem je bilo aretiranih še nekaj drugih sokrivcev, zdaj pa so aretirali v zvezi s to afero spet pet novih osumljencev. Policija je namreč sumila, da je bil Bevc opozorjen, da se pripravlja njegova aretacija (baje so bili med njegovimi pajdaši tudi državni urednik« ia piearen, ki vedo za take ukrepe), in de je neradi tega verjetno, de je resne obremenjevale stvori skril pri svojih prijeteljih. Policijo je tik pred božičnimi prazniki napravila hišno preiakavo pri nekaterih Beveevih znancih ter so res našli mnogo gradiva, tako da je seznam corpora delicti narasel na čedno, e nenavadno zbirko. Pri nekom so našli plombiran zaboj samih pornografskih fotografskih plošč. S tem bo seveda seznam njegovih žrtev še bolj izpopolnjen. Vzdržuje se govorice, de so skušeli nekateri prizadeti "odlični" ljudje preiskavo in vso sadevo potlačiti, a se ni dalo. Preveliko je število žrtev, osleparjenih tudi za denar, da bi bilo mogoče zatreti tako odkritje Samomor v Šiški.—V noči na 22. december st je vzel življenje šišenski sejmer Andrej Hlede. Prejšnji večer je popival v neki gostilni s prijatelji, se mirem vrnil opolnoči domov, zjutraj pa ga je sin našel v shrambi mrtvega v čudnem položaju. Hlede je bil zakuril oglje v mali pečici, nato pa pristavil lestev k oknu, se vzpel po njej pod strop in se naslonil z glavo na zadnji klin lestve. Hlede je računal, da se plin v višini hitreje zgosti, zato je splezal pod strop, da bi ga plin prej zastrupil. Sel je v smrt najbrže zaradi večnih prepirov z ženo. Poleti sta hodila vsak na svoje kraje na sejme, pozimi pa sta se bolj zadržala doma in takrat so bili prepiri zmerom na vrsti. Zdaj se je Hlede pred zimskim prepiranjem umaknil v smrt. Vlom v mariborsko gledališče. —Na božični dan, 25. t. m., so neznani vlomilci vdrli v blagajno mariborskega gledališča ter odnesli okrog 3000 Din. Za vlomilci ni sledu. Samomor.—Tudi ta se je dogodil na božične praznike. Ns Meljskem hribu (Maribor) ie posestnik pokaral svojega 16-letnega hlapca Vladislava Str-gerja, ke,4 nI ničesa prav napravil. Hlapec si je to tako vzel k srcu, da je odšel iz hiše in se ni več vrnil. "Sli so ga iskat in šo ga našli mrtvega, obešenega. Uboj,—V Libojah pri Petrov* čah sta rudarja brata Jože In Leopold Poljšak popivala v neki gostilni ter pijana začela izzivat, ti. Ko sta se vračala iz gost 1-ne, sta srečala na cesti rudarja Podlesnika Josipa iz Liboj, ki sta ga že dolgo sovražila. Nfc* padla sta ga z nožema ter mu prizadejala tako hude rane, da je Podlesnik izkrvavel. Oba ubijalca sta zbežala, a ju orožnišlta patrulja išče. pb08vkta ■■MMMMaapaansMM VEUKA BREZPOSELNOST NA PORTORIKU Weehinctoe, D. C. — (FP) — Po izjavi Santiaga Iglesiasa je Rooaeveltov "new deal" povečal trpljenje portorlškega ljudstva. Otok Šteje 1,600,000 prebivalcev in med temi je 400,000 brezposelnih. Iglesias, ki ima kot portorl-ški komisar stalni urad v Wa-shingtonu, je rekel, da je situacija postala akutna, ko se je pričelo izvajanje industrijskih pravilnikov in drugih ukrepov Rooseveltovega ekonomskega programa. V dobrem letu je izgubilo zaslužek 40,000 izmed 75,000 delavcev, ki so bili upo-sloni v oblačilni industriji, za kar je odgovorna kompeticija y Združenih državah. Costigan-Jonesov zakonski o-snutek, ki je bil sprejet v kongresu in je zmanjšal produkcijo v sladkorni industriji za 260,-000 ton, je tudi rezultiral v od-slovitvi delavcev. V sezoni nft-večje aktivnosti jo delalo v sladkorni industriji ISO.OOO delavcev, dočim jih je sedaj uposle-nih le okrog 20,000. Od bizni-ških aktivnosti na Portorlku spravijo 65 odstotkov dobička lastniki in delničarji korporacij, ki ne žive na iPortoriku. "Položaj portorlškega ljudstva je skrajno obupen," je dejal Iglesias. "Potrebne so radikalne remedur4, drugače je re-volta v bližnji bodočnosti gotova stvar. Ljudstvo ne bo vedno mirno gledalo početja zunanjih kapitalistov, ki si baše j o žepe z denarjem, ki ga prinaša obra-tovanje portoriških industrij." Socialistična strknka. katere voditelj je Iglesias, je druga najmočnejša stranka na otoku in ima več važnih pozicij v koalicijski vladi, Vi je zmagala pri zadnjih volitvah. AH ste že nsročU! Piuoveto sli Mladinski list svojsmu prijeto I ju sli sorodnika v domovine? To je edini der trojno vrednost ki ge se msl denar lehko pošlje AVSTRIJSKI SOCIALIST POBIJA TRDITVE DU-~ NAJ$KE VLADE New Vork. - (TE8) - "Tr ditve avstrijske vlade, ki so bile objavljene v ameriškem in drugem časopisju in so se glasile, da so bili skoro vsi socialisti izpuščeni iz avstrijskih Ječ In taborišč. ne odgovarjajo resnici", Je ikjavil df. A. S. Lipschitz. o-ficielni representant svstrijske socialne demokracije v Združenih državah. "Od božične amnestije, ki jo ie razglasila tako zvana krščanska vlada kance-larje Schuochnlgge, niso imeli koristi socislištl, kajti v ječah in koncentracijskih taboriščih se še vedno nehaj a nad tiaoč socialistov. Proti ogromnemu številu teh se ni nikdar vršila o- aretiranih zaradi malenkostnih prestopkov. Slabo postopanje z jetniki, narodnostnimi manjšinami in drugimi grupami je tudi dokkzano dejstvo." Z osirom na nedavno sklenjeni francosko^italijanski pakt, ki sta ga podpisala v Rimu premier MUssolini in francoski zunanji minister Laval, je Lipschitz rekel, "da bodo vi\j i>osku-si za pomirjenje Evrope padli v vodo, dokler bo Schuschniggov režim, ki ne .bazira na ljudski volji, ostal na krmilu. Avstrijsko delavstvo ae pogumno bori proti fašističnim elementom, ki so naredili iz Avstrije pokopališče, ki se v ničemer ne razlikuje od onega v nacijski Nemčiji. Avstrijsko delavstvo ne bo mirovalo, dokler ne izvojuje izgubljenih pravic in ljudstvo popolne svobode." IZDAJATELJ ČASOPISA PRIČEL POJPUSCATI Newark. N. J.—(FP)—Lastnik Newark Ledgerja L. T. Rus-sell, proti kateremu je pred več tedni zastavkal ves uredniški štab rasen par izjem, je zadnjo čase pričel spoznavati, da se bo moral podati. Po velikem protestnem shodu, katerega se je udeležilo nad tisoč zastopnikov organiziranega delavstva in liberalnih organiss-cij, je naznanil, da je pripravljen prepustiti vsa sporna vprašanja arbitraciji. Ce bi bili takega mnenja tudi stavkarji in člani Časnikarske unije—44 po številu—bi bila stavka lahko končana. ,■_: Russell pa ni Še dovolj, kapituliral in se stavka nadaljuje. Se vedno se brani priznati časnikarske unije, upoilitev vseh stavkarjev. brez diskriminacije, odsloviti stavkolomce, nadomestiti v bodoče vsa izpraznjena mesta s člani unije ter priznati pritožbeni odbor, kar so poleg plač In delovnlku glavne zahteve unije. Slednja teh vprašanj nc mara Izročiti razsodišču, marveč jih mora izdajatelj vnaprej sprejeti, če hoče končati "kontrovrez-no propagando in stavkovne aktivnosti takoj." Unije je pri-pravljena izročiti razsodišču le vprašanje plač in delovnika. Ženin aretiran v cerkvi Chicago. — V ruski cerkvi Sv. trojice, 1121 N. Uavvltt st., je bila zadnjo nedeljo pomjiozna poroka s 400 svati. Ko je bila poroka končana in se je svatov-ska procesija pomikala iz cerkve, so stali na cerkvenem pragu štirje detektivi, ki so pogrs-bili ženina Bruna Austina. Nevesta, lft-letna Marija Brenko, je zečela jokati, toda pomago ni nič. fcenin je moral oditi v zapor zaradi tatvine ^avtomobila. Vesti s Primorskega ZOPET ZRTK? FAŠISTIČNE STRAHOVLADE bravnevai m-stoHne^ je dnevno f Pripravi Jene "ohcetl". ni bilo. 17-letnl dijak Srečko Likor ustreljen od fašistov. — Mati konfinlrana. s sin umorjen ns pragu hiše! 1 "i ■" • " Idrija, decembra 1934. Mirna gorska vasica Voljska nad Idrijo je na božične praznike bila posorišče groznega političnega umora. Na Božič, ki je praznik miru in sprave, so fašisti ubili na pragu njegove hiše 17-letnega Srečka Likarja, gojenca petega razreda škofijske gtmnazije v Gorici. ki je prišel za praznike v svojo rojstno hišo. Kdor je posnal prijasno vasico Vojsko, ki leži nad 1000 metrov visoko in kamor so pred vojno tako radi hiteli Idrijčani in tudi iz bolj oddaljenih krajev prijatelji prirode ln planin, je ne bi danes več spoznali, kjer Je bil prej patriarhalni mir, ki ga je prijetno prekinjala samo naša lepa pesem, vlada danes strah in groza. .V vasi. ki šteje komaj 02 hiš, ki pa so daleč na okoli raztresene, ima že od okupacije leta 1918 dalje sedež močna karebi-njerska postaja, kt šteje stalno osem mož. Kakor ne bi to zadostovalo, se je pred dvema letoma nastanila v vasi šo fašistična milica s devetimi miličniki. V zadnjem času pa ima stalno bivališče v Vojskem tudi močna patrulja finančne straže, dasl je Vojsko razmeroma daleč od meje ln visoko na hribu. Domačini iz doline, zlasti iz Idrije, pa sploh ne smejo ns Vojsko, kajti ves hrib Je postal v zadnjem času grozna trdnjava. Povsod so kaverne. predori, vojaške ceste. Nikjer se ne smeš ustavljati, kajti sicer ti preti kazen In zapor. Edina gostima v vasi, kjer so se ustavljali lahko tujci tudi čoz noč, je bila stara Likarjeva gostilna. ki jo Je po moževi smrti lete 1026 vodila Štefanija Likar, ki šteje danes 40 let. Po moževi smrti se je v drugič poročilo z nekim Kacinom, ki pa je pred dvema letoma tragično preminul pod vinskimi sodi na jniti 11 Gorice. Iz i*vega zakona je imela Likarjeva 4 otroke: sedaj 2.1 letno Valerijo, 20-letno Zofijo, 19-letno" Julko in 17-letnega Srečka, iz drugega pa malo Marijo, ki Je sedaj v tretjem letu. Pri njih je med drugimi tudi vedtio prenočeval trgovski zastopnik flročko Bajt iz Idrijo, kadar se je oglasil po svojih poslih na Vojskem. Ko so letos spomladi varnostne ohlsstl začele preganjati Bajta, so tudi Llkarjevl prepovedo-ii.da bi mu dala v svoji hiši pre-nočišča. Pred fftt leta Je bil Srečko Bajt konfiniran in od-gnan na otok Ponsa. Likarjeva je imela od tistega časa vodno sitnosti s oblastmi. 4. novembra pa so se pripeljali na Vojsko komisar in veliko število agentov is Gorice. 12 karabinjerjov je obkolilo Likarjevo hišo, kjer se je vršila preiskava, ki je trajala do pozne večerne ure. Nihče, ki je bil zunaj (med temi niti nejsterejša domača hči) nI smel v hišo. Štefanijo Likarjevo so agentje peljali s seboj v Idrijo, da jo zaslišijo. Ker ni bilo matere drugi dan domov, so se ustrašile njene hčerke za nje-no usodo, posebno mala Marija je bridko jokala, odkar so jI hudi možje odpeljali mater. Sle so v Idrijo povpraševat pr' sorodnikih, ali se ni morda mati pri njih ustavila. Nikjer niso o njej nič vedeli. Pri policijskem komisarijatu so jim pa poveda-' 11, da so jo gnali uklenjeno v Gorico, toda matere niso smele Videti. Ces teden dni ps so prejele vest, da so mater konfinira-I i. Reonič.io je bila izgnana ss dobo pstih lst ns otoks. Gostilniške prostore so sape četiU, tako da so smeli njeni otroci ostati le v treh sobah lastne hiše. Dejansko so bili vsi pod strogim policijskim nadsor-stvom. Dejstvo Je, do niso smele Itterke zvečef po mraku li hiše ln da je bila hiša stalno zastražena. Za prazniku se je pripeljal na dom, kjer jo vladala žalost ln jok, 47-letnl sin, ki pohaja peti razred škofijske gimnazijo v Gorici. Tudi on je imsi v zadnjem času sitnosti s svojimi predstojniki, ki so ga po nalogu proslulega sedanjega goriškega nadškofa Margottija s silo hoteli obleči v črno fašistično srajco, 27. decembra zvečer pe se je odigrala grozna tragedija. Ko je mladi Srečko Likar stal na pragu svoje hiše, Je bil zadet od fašističnega svinca. Finančna stražnika, ki sta stala pred hišo, sta končala mlado Živijo-* nje nadebudnega fanta. O groznem zločinu nI bilo nikjer poro-člls, celo v domači vasi vlada grozoten molk. Domovi španskega delavstva spremenjeni v jetniinice Madrid. — Uradna poročil* v Španskih časopisih javljajo, da liodo "Casaa de Pueblo" (Ljudski domovi), Iaat delavskih organizacij, spremenjeni v Ječe, v katerih bodo morali tisoči delavcev, ki so bili aretirani v zadnji revoltl, odslužiti zaporne kazni. Ta akcija Je sledila konfiskaciji lastnine soclalleti-čne stranke In strokovnih unij v provinci Asturijl. Zaplenltev se Je Izvršila |x»d pretvezo, da mora vlada dobiti odškodnino za škodo, ki je bils napravljena v decemberski vata jI. Spremen I lev ljudskih domov, ki imajo velike čitalnice in knjižnice In druge kulturne ustanovo v Jetnlšnlee, Jasno kaže pravo značilnost španskega Poljedelski depart-ment p o t r o i i l milijardo dolarjev NVashington, I). C. — Zvezni poljedeUki department, ki je bil v prejšnjih letih nekskten paštet k med drugimi vlsdrrmi de|>artmentl kar *»♦ tiče troše-nj« densrja, je poHsl pravi *a-piSvIJUec, To ks>e poročilo o Niegmlh irdutklh v zadnjem fiskalnem letu, ki so inaiali 9l.ma in drugih pridelkov. * ___ Goreča katoli• čanka aretirana Kidgefield. S J — Mias Ade. laid«* Krnna. goreča 4U-letna ka-| tolkanka. je zadnje dni zagnala sekirioo skozi okno tukajšnje lekarn«, v katerem »e bili Islo-ženi nekateri predmeti kontrole porodov. Ženska je bila areti- IU jim privatne iedeelrije obratovati podjetje, ki oo M oliki. ni«» mofle deti sealolka. mi delavci v okra*« Lee Aaage!*«. I al. kupill s denarjem ki ao ga d«MI) od uprave PWA. »troje la prlčslll j« omoSila, In krst." rana, Hudoba I zakon v ■ "Ceatltsmf Slišal sem, da sto | imeli kar tri lenltovanja v hiši. l ak str vs« tri hčere pomožiHT" "Kaj še! tfamu nojitorejšo se sicer revno tri* PlOfVITi _ Ne! — je odgovoril Mm tebi in je ostro gledal na trojico. — Ljudje hočemo biti I Pokazati moramo onim, ki sede na naiih vratovih in nam zastirajo oči, da vze vidimo, da niamo gluhi, da nismo zverine in da nam ni samo do jedi, temveč do življenj^, do dostojnega življenja! Pokazati moramo sovrstnikom, ds nas naše suženjstvo prav nič ne ovira, da jih po umu dosegamo, po čuvstvih pa — prekašamo! Mati je poslušala besede svojega sina in v prsih se ji jt zbujal ponos na sina — kako mu gladko teče beseda ! — Sitih ljudi je še nekaj, poštenih ps ni nič! — je dejal Malorus. — Most moramo postaviti čez blato tega gnijočega življenja v bodoče carstvo dobrosrčnosti, to je naša naloga, so-drugi! — Zdaj ne gre pestovati rok, čas boja je nastopil! —- je zamolklo izjsvil Vjesovščikov. — de pred začetkom nam polomijo koščice! — je veselo zaklical Malorus. Polnoč je bila te proč, ko so se razhajali. Naj poprej sta odšla Vjesovščikov in rdečela-sec, kar materi ni bilo po volji. — Tema se pa mudi! — si je mislila mati in jima neprijazno odkimala. — Ali me spremite, Nahodka? — Je vprašala Nstaša. — To se razumčt — Je odgovoril Malorus. Ko se je Nataša oblačila v kuhinji, Ji je mati dejala: — Pretenke nogavice imate za to vreme. Ce dovolite, vam spletem par volnenih? — Hvala vam, Pelageja Nilovna! Volnene preveč obdrgnejot — ji je smehljsje odgovorila Nataša. — Napravim vam take, ki nič ne obdrgnejo! — js dejala Vlssovs. Nataša jo je pa gledala in pomeiiknils; njen nepremični pogled jo je spravil v zadrego. — Oprostite mojo glupost. . . zmeroitHrovo-rim od srca! — je tiho dostavila. — Kakšna Imenitna ženska! — je pol glasno odgovorila Nataša in ji stisnila roko. —» Lahko noč, mamica! je dejal Malorus; pogledavši ji v oči, se pripognil In stopil v vežo za Natašo. Mati se je ozrla na sina — stal je na vratih izbe in se smejsl. — KsJ se smeješ? — ga je vprašals v za-•Ingi. —Kar tako . ,, Vese^seml — Seveda starš sem in neumna . . . ampsk ksj lepegs še zmerom razumem! — je pripomnila nekoliko užaijens. — — iPrsv, prsv! —. je odgovoril in prikimal z glavo. — V lezi te se, čas je že . — Tudi zate . .. Jaz se podam takoj spat. Vrtila se je še nekaj časa okrog mize, pospravila posodo, vsa zadovoljna, da je bilo lepo in da se je mirno izteklo. < % — Dobro si pogodil, Pavluša! — je dejala. — Pošteni ljudje so to . . . Malorus je zelo ljubezniv, in gospodična ... Ah, kako je pametna 1 Kaj pa je ona? — Učiteljica! — ji je krstko odgovoril Pavel sprehsjsje se po izbi semintj«. — AI Ps siromsšns je .. . Tako slsbo oblečena ... Oh, ksko slsbo! Ali se bo močno pre-hlsdils! Kje ps bivajo njeni starši? ... — V Moskvi! — je dejsl Pavel in vstoplvši se pred mat« je resno in tiho dostavil: — Glej/oče nj«'»i je — bogat trgovec z železom in ima mnogo hiš. Ker je stopila na to pot, jo je — zapodi! * . . Vzgojena je bila na toplem, vse ji je bilo ns rszpolago, po čemer se ji je uhotelo ... A sedaj pojde po noči sedem vrst (vrsta je dober kilometer) ssms .,, Ta povest jo je prevzela. Sredi izbe je stala, začudeno pregibala obrvi in molče gledala svojega sina. Potom je potiho vprašala: — Ali gre v mesto? — V mesto. — Eh! in ... se nič ne boji? — Ampak čemu? Lahko bi tukaj prenočila . . . Ležala bi pri meni! » • — Neudobno! Lahko jo jutri zjutraj vidijo tukaj, a tega ni treba ne nam, ne njej. Mati je zamišljeno pogledala skozi okno in tiho vprašala: — Ne razumem, Paša, kaj je opasnefhi in prepovedanega v tem? Saj ni nič slabega, kaj? Sama ni bila trdno uverjena, zato je hotela, da ji sin potrdi. Mirno ji je pogledal v oči in s trdnim glasom dejal: — Nič slabegs ni in ne bo. In vendar grozi nam vsem — ječa. To si zapomni . . . Njene roke so zatrepetale; z upadlim glasom je dejala: — Ampak morda Bog da ... da se še vse gladko izteče? . . . — 'Ne! — je prijazno, ampak odločno odgovoril sin. — Kaj bi te vsral. Ne izteče se dobro, ne. In nssmehnil se js. ' — Pojdi leč, utrujena si. Lahko noč! Sama je ostala, stopila k oknu, obstala in gledala na cesto. Pri oknu je bilo hladno in motno. Vzdramil se je veter in pometal sneg s streh malih zaspanih koč; zaganjal se je ob zid, nekaj šepetal in gnal po cesti bele oblake suhih snežink . . . — Jezus, usmili se nas! — je tiho zašepe-tala mati. Iz srca so Ji vrele zmerom nove solze in kakor nočni metulj je slepo in žalostno trepetalo v njej pričakovanje gorja, o katerem je sin tako mirno in uverjeno govoril. Pred njenimi očmi se je razprostirala široka snežena planjava. Hladno in tenko cvileč je plesal po njej kosmat, bel veter. „ Sredi planjave korači šibka, temna postava dekleta. Veter se ji zapleta med noge, privzdiguje ji krilo in ji trosi ostre snežinke v obraz. Težka je hoja, nožice se globoko vdirsjo v sneg. Hladno je in neprijazno. Dekle se sklanja naprej, — podobna je bilki sredi motne ravnine v boju z jesenskim vetrom. Na desno, na močvirju stoji kakor temna stena gozd, tam tropečejo in tožno šume tenke, gole breze ln jelše. Iz daljave pomeži-kujejo luči Iz mesta. — Moj bog — usmili se! — je zopet zašepe-tala mati, in zatrspetala od hlada in od strahu ... VII. Dnevi so polzeli drug za drugim, kakor jagode na rožnem vencu, in se zlagali v tedne, mesece. Ob sobotah so prihajali k Pavlu prijatelji, in vsak sestanek je bil kakor klin na dolgi, položni lestvici, ki je vodila nekam v daljavo in počasi dvigala ljudi, — njen konec ni bil viden. Pojavljali so s« smorom novi ljudje. Tesno in dušeče je postajalo v mali izbi pri Vlasovlh. Nstaša je prihajala, vsa prezebla in utrujena, smpak neizmerno vesela in živa. Mati jI je spletla nogsvice in Jih sams nateknila na nožice. Nataša se je izprva smejala, potem p« je obmolknila, zamislila in tiho dejala: — MoJ s pestunja ... je bila tudi čudovito dobra! Kako čudno, Pelageja Nilovna,—delavsko ljudstvo živi trdo, žalostno življenje, in vendar Je v njem več srca in več dobrote kot — pri teh! (Dat* prihodnjič.) UJze Bizjak: Spomin iz vojne (Nadaljevanje in konec.) "Počakajte, ds se močnik skuha, rada vam bom dala od svojega." mu je odgovorila mati in še hitreje mešala z loparjem po ko-tlu. Tisti trenutek je stopil is sobe poročnik. Bil je šef pisarne ln statističnega urada vae armade, ki ne je bojevala us soški fronti. Majhen, trebušast človek, širokega obraza in sivih oči. Nos Je imel potlačen, ustnice nabrekle in debele, ki so izražale atraat in pohotnost. Široka pleša na glavi, ga je delala atarega in grdega. Kad ae je bahnl. Bil j« »Veljaven in hudoben. Hnl ae ni nikogar, ker Je imel strica generaln. Zapiaoval je koliko jih dnevno pade in koliko je ranjenih Mimo Je ae števal mrliče, kot bi ae igral a številkami. Brez vankegu nočut-js nnm je pravil: "Dane* Jih je padlo dveata na Gabrijelu. nto na Dobrrdobu. Temu je odnesla irmnata roke Mati je ugovarjala in prosila, naj ga pusti, da mu da ona svojo večerjo. To Je še bolj razjarilo brezsrčnega bohotneža, sunil je vpjaka pod rebra in zavpil: "Marš ven, neanags grda In malomarna!" Se par besed Je siromak zajec-IJal, toda brž jih Je požrl ln umolknil. Milo ne je ozrl po kuhinji, del puško na rame, Jo tesno objel, stopil Iz hiše, drsal preko dvorišča, se oddaljeval po prašni cesti in Izginil za mostom. Opazil aem njegov pogled; v njem je bil storjen strašen sklop. Nič ga ni bilo strah uničujoče misli, t^i je najbrže ležal« v nJem. Naaprotnb toplo ga Je objemala in mq je bila v tolažbo. Tistih ato korakov od hiše do trnjave ograje, kjer si je vzel življenje, ni bilo nikoli konca. Okrog nje-gs in pred njim je bila aamota. "Kam leteš alromak. lačep In ubit?. Ksm? Na fronto? Tam te čakn smrt. če ne pogineš še prej ns ceatl od gladu kot presirsn In zaničevan, ker st ts-gubil svoj polk. Ne napr*j,^ne. kje je še fronta In pot je dolga kot večnost! Ce padeš v prah In noge, onemu je preklnln lobn ^____ njo. da so se vlili iz nje motgani J onemogel in strt. te pogasijo kot in cvrli v ognju " ni bil člo., črvs. te povaljajo v blatu In št podplate al umaiejo s tvojo krv jo. Torrj sekaj boš lezel na prej ? Tule iS«! pojdi, za ta grm nihče te ne bo vklel. tu boš ža . spal. Glej. kot nalašč je tu pred tabo majhna češnja, nanjo n«v* 'šoš puško, potegneš sa vrv: pok Ik, vek ne živina; smpak avtomat. Ko je tagMnl vojskn. gn je ns- hroUJ kot pan: "M kompaniji pojdi, tam dobiš jesti! Kaj iščeš pri teh tu. ki do- bivajo na grame kot ti ? Poberi ..t" tet ln vsega bo konec." Tako mu Je nekaj govorilo in gs vleklo v smrt. Nobene misli ni bilo več v nJem, le dolgčas gs je obhajal Vster mu je rshlo božal lice, oči so bile zaspsne in mračne. Ves obraz je kszal globoko vdanost In mir. Navezal je puško na drevo, si nastsvil cev na srce. in prijel zs vrv. Upo se Je zravnal, kot junak, ki gleda smrti v oči. Jutranja zarja Je pozlatila bližnje vrhove, ki so plamteli kot tareče baklje. Voda Je curljala v bližnem Jarku. Slišal je kako je padala kaplja «a kapljo in se |»otapljala v blato. V enem aamem trenutku je objel ves avet, si ga stisnil v srce ln samiial. Kot bi se igral, je narahlo in breakrbno potegnil za vrv. Puška je počila, itreael ne js In padel na ograjo. Is čela mu je curljala Črna, temna kri. Padel je v&nak. Lice je bilo ob-lito s krvjo in umasano od blata. Oči so sevale udrto In votlo. Nič ni bilo trškega ali strsšnega na njegovem obrazu, razen široke umazane rane sredi čel«. 7. eno roko Je grabil z« travo, B drugo pa Je tlšč«| malo svetinjo, ki mu Jo Je d«l« mati n« pot. preden J# odšel. Kam? Do tu! V več-nost! Ustnice ao bile mirne In trdo zaprte, kot bi tiščale besedo. ki mu je mor«!« biti z«dnj« in avet« l N«a!ednji d«n je prišefuivto. pobrali ao g« in g« vrgli naVnje-gove tovariše, kl so umrli v bol- nici. Peljali so jih v malo dolino, kjer je bila že skopana "grapa/* njihov grob. Slekli so jih in gole pometali v jamo drugega vrh drugega. Bilo jih je dvanajst, njega so vrgli zadnjega. Ko ga je spoznal vojak, ki je držal lopato v roki, se je zanič-livo zasmejal. Prijel je debel kamen in ga zavalil nanj. "Na, jej, če si lačen; kruha ti niso dali !" "Kaj hočeš, vojska je/' ga je zavrnil drugi. ' "Danes pazijo bolj na konje kakor na vojake. Z lastnimi očmi sem videl kako je poročnik ustrelil vojaka, ker se je pritoževal, da je lačen. Tu imaš, kanal ja! je zavpil nad njim in mu sprožil samokres pod nos. Vsi smo se zdrznili, ko smo gledali kako se je revež zvijal v krvi. Nihče si ni upjri spregovoriti besede, niti črhniti ne, kajti vsak je vedel, kaj ga čaka. Od tedaj mi je puška še težja." Tako je končal suh, koščat mož, ki je vse to pripovedoval kot bi bilo nekaj vsakdanjega. Tudi tovarišem, ki so gs poslušali, se je zdelo vse to enostavno, samo ob sebi umevno. Nihče ni takrat pomislil na otroke, ali starše teh, ki so jih pravkar zagrebli. Nekdo izmed njih je vtaknil na kup še vlažne in puhteče zemlje majhen lesen kril. "Kaj boš ž njim?" se je po-smejal mali koščen obraz starega vojaka iz katerega je Žarelo dvoje rdečih umazanih oči. "Saj ni Boga, pa če bi bil, bi ne dopustil, da bi tako umirali revni ljudje. Kje je danes pravica?" "Hahaha! res je tako, prav imaš, Tone, tudi jas sem nekoč molil rožnivenee, toda odkar sem videl toliko krvi, raztrganih udov in krivice, ga ne molim več." "Kaj se boste prerekali/' jih je zavrnil četrti, ki si je med tem že pomeril hlače In čevlje onega, ki ga je slekel, predno ga je vrgal v jamo. "Ne izplača se, saj pravijtf, da je šel Bog na dopust. Ne vem če je to res; naj brže se samo norčujejo. Žalostno je vsekakor glodati, kako umirajo ljudje kot živina in kako se narodi koljejo med seboj. Vtepli so jfm v glavo, da je človek, ki leži v jarku pred njimi, sovražnik ift da morajo streljati nanj. V resnici pa je le siromak, brez volje in misli. Privlekli so ga v stfelski jarek, mu pokazali na našo stran in ukazali kot nam: Streljaj! Pa kaj bo to, ukaz je ukaz," je zamr-mral med zobmi in tiščal besedo, kot bi s tem hotel povdariti, da ni bila iskrena in da ni prišla iz srca. "Prokleta vojska in tisti kdor jo je zamislil!" mu je šinilo v glavo, pogledal je žalostno v jamo in na one, ki so tam ležali vsekrižem in iz katerih se je cedil gnoj in puhtel smrad. V tistem hipu je videl tud sebe med njimi, kako ga bodo razgalili, vrgli v jamo in se iz njega norčevali, brez vsakega sramu. Nič več se ni smejal ,teža je legla v njegovo srce ln oči so odromale v daljave, kot bi tamkaj iskale nek«j gorkega In toplega. Mislil je na dom in na mater. Nič ne ve o njej in ona ne o njem. Tjavendan tečejo dnevi ~in pri-čftkuje smrt. » "No Tone, kaj si postal naenkrat t«ko zamišljen? Kaj te je prijelo?" "Ah, nič." je zmajal z glavo in zamahnil z roko. Potem je začel valiti črno umazano zemljo v grob, kar ni več mogel gledati vanj in obraze svojih nesrečnih tovarišev. * Tovariš je opazil njegovo bolno misel na obrazu, bral mu je iz duše in mu dejal: "Vojske ne bo konca, vsi bomo poginili in zagrebli nas bodo kot smo mi te-le v jamo. Pa kaj zato," se je brž ojunačil, ker je čutil kako mu leze solza v srce. "četudi nas hudič vzame, čim prej tem bolje!" Jezno Je sakotslll debelo grudo v jamo, ds je ta počasi polze-la v njo in se tam rasbfls ns grobne konce. "Pustimo to. povej ml raje. kako je bilo takrat, ko ti je kro-gla odnesl« pol noa«." "Nič ne vem drugeg«. kot to. d« sem leUl sedem dni v bolnici. In d« nem ae vneh sedem dni samo postil. Nič me ni bolelo, p« knko boš čutil bolečino, če se ti vrti v glavi od onemoglosti, ko te hudiči tako živinako prevezujejo. Pont, post. sam po^t. pn živi «11 umrl!" TOREK, 22. JANUapta PktufM. Ogromno britako letalo novega tipa, ki se ga bo lahko rabilo v prihodnji vojni za metanje tri. kih bomb. - Š •.•'V.* & (Ur' ■,. fl. Bffl i ^ f* "Pa saj bi si tudi jaz že pre-strelil roko; vem lutko je treba napraviti, da te ne ujamejo; samo da bi se zgubil ie enkrat iz tega blata, toda posta se bojim. Pogledal je naokrog, če ga morda ni kdo slišal, se ozrl v tovariša, se mu nasmehnil in pomežiknil, kot bi hotel s to svojo kretnjo nekaj posebnega povdariti. Prekllnjaje sebe, Boga In ves svet, so se vračali po končanem delu v šotore. Samo tisti, ki je vtaknil križ na gomilo, ni šel ž njimi in ni tako mislil kot oni. Odkril se je, gledal za njimi in ko je zapazil, da je sam, je pokleknil na grob in molil dolgo,* zelo dolgo. Zbudila ga je trobenta, ki je oznanjala marš v klavnico. Vstal je, še enkrat povesil pogled na križ in gomilo, se zravnal in odšel brez besede. Stopil je v vrsto kot drugi in poslušal godbo, ki jih je spremljala v poznem noč nem pohodu na sv. Gabrijel. Spremljal sem jih z mislijo in gledal, kako so se dvigali visoki plameni na razdejanih domovih. Bobnelo je, veje so padale raz drevja in ae solzile. Videl sem vojake, kako so se prerivali skozi goščavo, gazili v blatu in dežju naprej, se plazili preko golih hribov in polomljenih vej. Vse tja do njih golgote, jih je spremljala moja misel. Slišal sem strašen krik, molitev in jok. Na leskovem grmu je lačivkal vrabec, parkrat je kljunil po zelenem listu in odfrčal. Sonce se je nagibalo in se lovilo s Črnimi oblaki. V meni se je prebudilo novo življenje, da so vse moje mlade moči oživele in da sem čutil, kako se sprošča duh temnih, bojnih slik. Vnovič sta vzvalovila v meni pogum in moč. Sedel sem na kamen, si pomencal oči in pogledal v širno globoko nebo. Moj pogled je objel zelene travnike, ki so se vzpenjali proti Cavnu. Vtihotapil se je v vinograd in tam obstal. Ah, te cunje me vlečejo k tlom. To revno siromašno telo me pogreza. Jaz padam, pad«m, dokler se ne znajdem spet pod UTmom žalosten in potrt. S silo vodim svoje misli tja gori, kje ni senc in trdih neusmiljenih tal; toda noge mi postajajo težke in glava me boli. Zakopljem se v travo ter trdno zaspim. —Ii Jadranskega koledarja. HUMOR Sokrat In nodntki Sokratov« žen« je prišl« vaa objokana k svojemu možu v ječo in mu povedala, d« ga je sodnik obsodil n« smrt. "Tudi sodnike je pri rod« obsodil« n« smrt", je mirno odgovoril Sokr«t. v "Tod« tebe so brez vzrok« obsodili!", je vzkliknil« nesrečn« žen«. "Ali bi rajši videl«, d« bi me po pravici?" je odvrnil Sokrat s trudnim nasmehom.** a NajitovejA« Akotftk« Škot mora k zobnemu zdravniku. d« mu plombira zobe. "Zlat« plomba stane 20 šilingov, porcel«nsk« 10 Šilingov, ce-mentn« po 5." mu pojasni zdravnik.- ftkot odide. Dvs tedn« je ost«l dom« in premišlj«l, nato j« pa zavil v papir nek«j cement« in se spet vrnil v mesto k sobnemu zdravniku: "Napravite mi plombo iz cementa. Da bo cenejša, sem pa material sam prinesel . . ." e Dober odgovor Mlad francoski pisatelj, čigar prvi roman je bil pofo jezikovnih barbarizmov in pravopisnih napak, je dejal Andreju Theri-vu, znanemu francoskemu jezikoslovcu : "Recite kar hočete — svojo francoščino pa le dobro obvladam." "Brez dvoma," mu je odgovoril Therive, "samo o francoščini drugih nimate pojma." "Imenitno! Ne morete si misliti, kako dober je naš zet. Kadarkoli si njegova ženica česa želi, pri priči ji morava midva kupiti!" "Saj res, vaša hči je že dobn leto dni poročena. Nu, kako« kaj počuti v zakonu?" Skrajšan roman "Kaj je torej s tvojim tofc hvalisanim romanom?" vpnii priatelj gospoda Z. "Strahota! V uredništvu H ga tako skrajšali, da aem ga vb raj bral v rubriki 'Humor'." j Ali ste že naročili Proi* to ali Mladinski list svoj J prijatelju ali sorodnika v domovino? To je edini št trajne vrednosti, ki ga u mal denar lahko pošlje* svojcem r domovino. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepe 10. redne konvencij« no Infcko naroči »n Unt Proaveta ia jiteje odon, dvs, trt, itiri nli pot članov is ene drniino k oni narotniai. nlno. Ker pn člnni še plačajo pri nseomeatn $1.20 aa todnik, ae Jiai U «teje k naročnini. Torej eedaj ni rsrokn, reči, ds jo list predrte u 9. N. P. J. Liat Proaveta jo val« lnataln« in gotovo jo t vaški draliai Hi bi red čitel liat vaa k da«. Conn liatu Proaveta je: Zn Zdrul. drlnve in Knnsdo $«.00 1 todnik i«................4.80 t tednika in...............S.60 t tednike i«............... 2.40 4 tednike in............... 1.20 5 tednikov in.............. nič Za Evropo jo.. Z« Cicoro in Chicago Je 1 tednik i«........... 2 tednika i«...............Id 9 tednike ia.............. 4 tednike i«.............. 5 tednikov i«..............U ......$0.00 l t Izpolnite opodnji kupon, priložite potrebno vsoto donnrja tU Order v p i »mu in si nnročite Proaveto. liat, ki jo vnin lastnina. Pojaanilo:—Vselej knkor hitro knteri teh članov pronohs biti fltn SNI ali če ao preseli proč od druiine in bo zahtevni asm svoj list tednik, moral tisti član ia dotične družine, ki je tnko skupno anročena ns dnt.— Prosveto, to tnkoj naznaniti upravnlštvu llsts, in obenem doplačati dotflB vsoto listu Prosvota. Ako tega ne store, tednj more uprevniltvol datum sa to vaoto naročniku. PR08VETA. SNPJ. 2657 So. Lewndnle Ave. Chicago. III. Priloženo pošiljam naročnino sa liat Proaveto vaoto $........... .........................................CL društva št....... Naslov ........................................................... Ustavite tednik in ga pripiiite k moji naročnini od alodellh flaaef družinet 2) ............................................... društva št....... S) ............................................CL društva št....... 4) .............•................................. društva št...... 5) ............................................ČL društva št...... Meete ...................................... ..................... Nov nnračnik............................ ......................... TISKARNA S.N.P.J 3PREJE1IA V8A f tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shod«, viaitnice, ** knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskij slov«ifcajn, češkem, nemškem, angleškem jeziku in 4i VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSfl S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vtn pojanniln daje vodstvo tiskarne Cone smerno, unijsko delo prve vrsto Piiite po informacije na naslov: s.n.p.j. printery * 2657-SS SO. LAWNDALE AVENVK Telefon Rorkwell 4904 CHICAGO, ILU Tam ae dobe an željo JUrfi ven aet»oon »ejoeallo