Leto XIV. Štev. 177 TELEFON UREDNIŠTVA: 25—<57 UPRAVE: 25-67 In 2S-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, sreda 7. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali po oošti M din. Dostavljen na dom 16 din. tnllna 30 din. poštni Čekovni račun: n.409 Cena dbi 1.— Opmne nemške pripne za napad Po informacijah iz Berlina in Londona se nemški napad na Anglijo vendarle približuje Zanimiva izvajanja angleškega strokovnjaka o verjetnosti načina nemškega napada Angleške protipriprave WASHHNOTON, 7. avgusta. Ass. Press. Po in formacijah iz Berlina, vlada v tukajšnjih krogih prepričanje, da se nemški napad na Anglijo lahko prične vsak čas. Vsi nemški piloti in vojaki letalskih enot, ki so bili na dopustu, so nemudoma pozvani, da se vrnejo. Tudi iz Londona poročajo, da so po opazovanju angleških letalskih izvidnic nemške priprave za napad na Anglijo zelo napredovale, vendar menijo v Londonu, da še niso popolnoma dovršene. Nemške priprave potrjujejo najbolj, da je vsaka misel, da so Nemci napad odgodiH aU celo opustili, popolnoma zgrešena. LISBONA, 7. avgusta. Stefani. Komentirajoč položaj Angleške, prihajajo listi do zaključka, da je treba vsak čas pričakovati napada na Velikobritansko otočje. Mišljenje Olliverja Stevvarda LONDON, 7. avgusta. Reuter. Znani voj ni ekspert Olliver Steward razpravlja o temi, kdaj, kako ni ikje bo izvršen nemški napad na Anglijo. Uvodoma svari, da morajo biti Angleži pripravljeni vsak čas na daleč hujše letalske napade, kakor so jih bili vajeni doslej, že prihajajo vesti o vajah z izkrcavanjem n ukrcavanjem nemških in italijanskih čet na Baltiku, dalje o koncentraciji nemške težke artilerije nasproti angleški obali, koncentraciji čet, o zbiranju materiala, o pripravljanju celega brodovja jadralnih letal itd. Vendar o Času, načinu in kraju napada ni mogoče ni- česar povedati. V bistvu nemške miselnosti ki sistematike je, da imajo za vsak podvig pripravljenih po več načrtov in da do zadnje minute ne ve niti vrhovni poveljnik, kateri načrt bo končno izbran; niti ni izključeno, da bo izbrani načrt še v zadnji minuti prenarejen. Zato ni mogoče postaviti nobene verjetne napovedi, ampak samo možno napoved. Po tej se bo napad po vsej priliki začel ob polnoči. Nočni zračni napadi se *oodo stopnjevali tja do zore, ko se bo začel generalni napad z morja in iz zraka. Glavni napadi bodo izvršili verjetno na luke ter na bro- dovje. Medtem, ko bo ob važnih strateških točkah peklenski hrušč, se bodo na številnih nekontroliranih točkah po podeželju neslišno spuščala jadralna letala in pa-palci. Knčno bodo prihrumela ogromna transportna letala, ki se bodo skuščala na že osvojenem terenu. Toda britanska mornarica in britansko letalstvo ima tudi svoj protinačrt. Razkrijemo naj le, da nismo niti v Franclji niti nad Nemčjo niti doma zdaleč uporabili znatnejšega dela svojega vsak dan skokoma naraščajočega bojnega letalstva. PREPM) JE NEPREMOSTLJIV S1DNEY, 7. av>g. Reuter. Avstralski zunanji minister je podal izjavo o vojnem položaju Vel. Britanije na včerajšnji seji parlamenta. Dejal je, da so britanske obrambne naprave tako gigantske, da zaradi tega napada še ni. Napadalec dobro ve, da bi bil tako napad z morja kakor iz zraka lahko zanj usoden riziko. Omenil je, da zadnja nemška mirovna ponudba ne vsebuje v nobenem smislu podlage za eventualna mirovna pogaja- Sporazum med Bolgari in Romani Po načelnem sporazumu o odstopitvi južnega dela Dobrudže, se sestane Jutri v Krajovi rotnunsko-bolgarska delegacija k sklenitvi dokončne pogodbe, ki bo podpisana v soboto SOFIJA, 7. avg. United Press. V bolgarskih vladnih krogih izjavljajo, da je načelni sporazum med Romunijo in Bolgarijo o odstopu južnega dela Dobrudže že dosežen. Verjetno je, da bo akt o tem sporazumu podpisan že v soboto, n, t. m. Na ta način bi bilo to vprašanje rešeno celo mesec dni pred rokom, ki je bil s strani Berlina stavljen Romuniji, Bolgariji In Madžarski za sporazumno ureditev medsebojnih teritorialnih vprašanj. Po doseženem sporazumu dobi Bolgarija približno oni del južne Dobrudže, W JI Je pripadal pred zasedbo po Romunih. Pokrajina meri okoli 7500 kvadratnih kilometrov. SOFIJA, 7. avg. ZPV. Po informacijah s poučenega mesta je bilo na zadnji seji bolgarske vlade sklenjeno, da Bolgarija v načelu pristaja na sporazum o vrnitvi južno Dobrudže s strani Romunije. Dalje je bila na tej seji tudi določena delegacija, ki bo zastopala Bolgarijo pri dokončnih pogajanjih, ki se bodo pričela v nekaj dneh v Romuniji. Delegacijo bo vodil finančni minister Bož 11° v. Kot ostali člani te delegacije se imenujejo prof. G c-n o v, publicist P e n a k o v, generalštab-ni polkovnik Popov ter razni strokovnjaki za posamezna strokovna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z odstopit-vijo Dobrudže s strani Romunije in prevzemom s strani Bolgarije. BUKAREŠTA, 7. avg. Ass. Press. Na uradnem mestu potrjujejo, da jo med Romunijo In Bolgarijo že dosežen načelni sporazum o odstopitvi Južnega dela Dobrudže Bolgariji. Gre le še za nekatera tako teritorialna kakor tehnična In finančna yprašanja, ki se morajo popolnoma razčistiti. V ta namen se sestanejo zastopniki Romunije in zastopniki Bolgarije jutri, v četrtek, 8. t. m. v Krajovi. Po splošnem pričakovanju bodo trajala pogajanja dva dni, nakar bo v soboto, 10. t. m. sporazum obojestransko podpisan. S tem bodo dokončalo urejeni vsi spori, ki so obstajali med Romunijo in Bolgarijo skoraj tri desetletja. BUDIMPEŠTA, 7. avg. ZPV. V tukajšnjih vladnih krogih pričakujejo, da bo prispel romunski poslanik v Rimu, Bosi, ki se mudi sedaj v Bukarešti, še tekom tega tedna v Budimpešto, da stopi uradno v stik z zastopniki madžarske vlade gtede pogajanj o rešitvi medsebojnih ozemeljskih sporov med Madžarsko in Romunijo. Na podlagi Bosijevih posvetovanj v Budimpešti 'bo določeno tudi sklicanje madža rsko-romutiske konference, ki se bo sestala v doglednem času najbrže v Aradu v Romuniji. Vodja romunske delegacije bo po vsej priliki sam poslanik Bosi. BUDIMPEŠTA, 7. avg. Stefani. Opolnomočenec romunske vlade Bosi bo dospel v Budimpešto danes popoldne. V nja. Prepad med Vel. Britanijo ta Nemčijo je nepremostljiv. IZJAVA K€S5®5RINGA NBW YORK, 7. avg. Domei. Nemški letalski maršai Kesselring je izjavil tujim novinarjem, da je nemško letalstvo pripravljeno za bliskovit napad na Anglijo. POMOČ DOMtNIONOV LONDON, 7. avg. Reuter. Včeraj so prispeti v neko škotsko pristanišče piloti in letaki h Južne Rodezije, da se udeleže obrambe Anglije v predstojed 'bitki za Anglijo. OTTAWA, 7. avg. Reuter. Kanadski letalski minister je včeraj objavil, da se bo letalski pouk v imperialni letalski šoli v Kanadi, ki se ga udeležuje na deset-tisoče pilotov iz vseh britanskih dionri-mionov in kolonij ter Vel. Britanije, poglobil in skrajšal na samih sedem tednov. Ta ukrep je bil sklenjen na izrecno zahtevo Anglije. Na ta način bo že v kratkem na razpolago na tisoče novih pilotov, ki so že, oziroma bodo v kratkem na poti v Anglijo. madžarskih krogih pričakujejo odposlanca z zadovoljstvom, keir se nadejajo, da bodo tako rešena vsa sporna vprašanja na prijateljski in hiter način. BUKAREŠTA, 7. avg. Radttr. Neka visoka osebnost iz Transilvanije je objavila pod psevdonimom v listu »Tim-pul« članek pod naslovom »Izmenjava prebivalstva«. Članek se zaključuje ta-ko-le: »Za Romunijo je velikanskega pomena, če Izloči iz svojega telesa Bolgare in Madžare, na njih mesta pa postavi Romune, ki so ostali Izven meja sedanje domovine. Težkoče so le v metodah in ■okviru, do katerega naj se izmenjava izvede. Romunija nima le manjšine za oddati, nego tudi svoje ljudi, ki jih mora sprejeti. Ona lahko daje le toliko, kofl« kor more po vrednosti podobnega sprejeti. Na to hočemo opozoriti tako naše prijatelje kakor nafcprotniko,« Zunanja politika Sovjetske zveze Zanimiva izvajanja angleškega univerzitetnega profesorja E. H. Carra o poteh sovjetske zunanje politike od začetka do sedanjosti LONDON, 7. avg. Reuter. Univerzitetni profesor za mednarodno pravo E. H. C a r r (vseučilišče Wales) je podal zanimivo razpravo o povojni sovjetski zunanjo politiki. Po oktobrski revoluciji I. 1917 je bil glavni cilj sovjetske zunanje politike — svetovna revolucija. Lenin in Trocki sta bila mnenja, da sovjetski režim v Rusiji še ni utrjen. Zato sta skušala režim utrditi s tem, da sta vodila politiko poskusov, zanetiti revolucije v čim več državah v Evropi in po svetu. Ta politika je trajala 2 leti. Center Sovj. unije ni bila v teli časih vlada, ampak komintema. S propadom vseh takih poskusov se Je prvič uveljavila politika Stalina. On je sprevidel, da je treba najprej utrditi režim na znotraj. Zato je vse bolj bledo! Pomen komlnterne, rasla pa je nioč in veljava sovjetske vlade. Vse bolj se je poudarjalo, da je bila socialna revolucija v Rusiji nacionalna revolucija. Stalin je razglasil socializem in socializacijo za narodno gibanje. Zato je pojemalo tudi vedno bolj zunanjepolitično uveljavljanje Sovj. unije. To Je bil hud udarec za mednarodni komunizem. Prišlo je do znanega spora s Trockim. Vendar se sovjetska politika tudi v teh časih ni odrekla mednarodnega sodefovanja komunizma. Delovanje pete kolone ni nemški, marveč je sovjetski izum. V tem času je sovjetska politika podpirala različne rezine različno. V Franciji je ob sklenitvi francosko-sovjetske vojaške zveze podpirala desničarske kroge. V Angliji je v 1. 1935—39 očitno podpirala levico. V španski državljanski vojni je podpirala levico, v Nemčiji pa je pred nastopom nacizma podpirala nacionalni socializem proti veimarskl demokraciji. Kakor je pač bolje odgovarjalo izključno sovjetskim interesom. Ko je v Nemčiji nastopil nacionalni socializem, je ta začel ljuto napa- dati boljšev izem, sklepal je zveze s Poljsko in kazal prijazno Hce Franciji in Angliji. V Moskvi so biH v resnih skrbeh za Ukrajino In Baku. Sovj. unija je stopila v Zvezo narodov in se zavzemala za politiko — »status quo«. Ko je Nemčija zavzela CSR, zlasti pa Poljsko, in sta tako Francija kakor Anglija obljubili Poljski pomoč proti Nemčiji, je v Moskvi hipoma izginila zaskrbljenost za Ukrajino. Z vstopom zahodnih velesil v vojno so smatrali v Moskvi, da bo Nemčija vezana na zahodu. Sovjetska unija se je čutila razbremenjeno in varno in se je postavila v arbitersko pozicijo nevtralnosti. Zato je sklenila z Nemčijo, ki je imela obrnjeno vso pozornost na zaihod, znani moskovski nenapadalni pakt lanskega avgusta. Ta Je omogočil Rusiji, da si Je zopet osvojila vse svojčas izgubljene kraje: Od finskega zaliva preko baltskih držav, Bele Ru-Nadajjevanje na 2, strani! Nemci o angleških pomorskih izgubah Po nemških trditvah so izgubili Angleži od začetka vojne doslej skoraj 5 milij. ton ladij — Angleži nemške trditve zavračajo — Vojna poročila z evropskih in afriških bojišč NEMŠKO VOJNO POROČILO BERLIN, 7. avg. DNB. Nemško vrhov no poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Neki naši podmornici se je posrečilo potopiti v nekem zelo močnem konvoju tri oborožene sovražne trgovske ladje s skupno tonažo 16.875 ton. Dne 5. t. m. so nastali nad Rokavskim prelivom zopet letalski spopadi. Ob tej priliki je neko naše izvidnJško letalo zbilo dve angleški najmodernejši lovski leta- li. Naši k>vci so zbili dalje še 6 sovražnih lovcev. V noči na 6. t. m. so napadli naši bombniki razna angleška pristanišča. Angleška letala so iste noči metala bombe na severozahodno Nemčijo. Škoda je neznatna. Človeških žrtev ni. ANGLEŠKE POMORSKE IZGUBE Končni rezultat trgovske vojne proti Angliji v času od začetka vojne do 8. julija 1940 je bil objavljen v vrhovnem poročilu 12. julija. Od 9. do 31. julija pa so potopile naše podmornice angleškega ali v angleški službi stoječega brodovja za 344.175 ton, druge naše ladje pa za 98 tisoč 500 ton. Tu niso vštete ladje, ki so se potopile zaradi min. Naše letalstvo je pa potopilo: vojnih ladij za skupno tonažo 21.650 ton, trgovskih pa za 215.000 ton. Poškodovanih je sovražnih bojnih ladij za 32.000 ton, trgovskih pa za 328 tisoč ton. Skupne sovražne izgube, brez izgub zaradi min, znašajo torej od 9. do 31. julija 679.32 ton. Sovražnik je izgubil od začetka vojne do 31. julija potom naših pomorskih sil 3,725.347 ton, potom našega letalstva pa 1,261.313 ton, skupaj torej ladjevja za 4,986.870 ton. Razen tega je naše letalstvo poškodovalo v tem času 1,500.000 ton sovražnega brodovja. ITALIJANSKI KOMENTAR RIM, 7. avg. Stefani. »Popok) di Roma« piše o nemških uspehih in pravi, da nemško letalstvo bombardira angleške luke, potaplja britske ladje in razdira ve like konvoje. Od začetka vojne je bilo potopljenih blizu pet milijonov ton angleških ladij. To je strahovita bilanca za Veliko Britanijo, ki je želela vojno, pa gre zdaj v poguben poraz. ANGLEŽI NE PRIZNAVAJO LONDON, 7. avg. Reuter. V Londonu uradno zanikajo nasprotniške trditve, da bi bila angleška trgovinska mornarica v zadnjem tednu julija izgubila 229.000 ton. V resnici je bilo potopljenih le 18 britanskih ladij s tonažo 66.000 ton ter 2 zavezniški s 7000 ton. Skupaj je torej v rečenem tednu bilo izgubljenih le 73.000 ton. Tudi sicer so nasprotnika poročila o angleških izgubah pretirana. Tako je bilo Javljeno, da je bila potopljena koncem julija neka 10.000-tonska angleška križarka. V resnici je bil potopljen 1300-tonski rušilec »Delight«. ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RIM, 7. avg. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Naša letala so se ob priliki ofenzivnega napada na Malto spopadla s sovražnimi lovci ter zbila eno sovražno letalo, dočim so se naša vsa vrnila v svoje baze. V severni Afriki smo na meji Kirenajke pognali v beg neki sovražni oddelek vojaštva, ki je izgubil več tankov, nekaj pa jih je prepustil nam. V vzhodni Afriki se neko naše letalo ni vrnilo na svoje letališče. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 7. avg. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so se prejšnjega dne nadaljevali bombni poleti nad Nemčijo in nad zasedenimi ozemlji. Zlasti so trpeli vojaški objekti v Hamburgu, Kielu in Rotterdamu. Vsa letala so se vrnila. LONDON, 7. avg. Reuter. Ministrstvo za deželno varnost javlja, da je bilo tekom noči zaznamovati malo aktivnosti sovražnih letal nad Anglijo. Vrženih je bilo nekaj vžlgalnih bomb v jugovzhodni Škotski. Škoda je neznatna; žrtev ni. Včeraj je bilo nad Kanalom sestreljeno eno nemško letalo. Poskus bombardiranja Doverja se je izjalovil. GIBRALTAR ZOPET BOMBARDIRAN RIM, 7. avg. DNB. »Lavoro Fascista« pojoča, da je bil Gibraltar sinoči ponovno bombardiran. Bombe so zadele skladišča municije. Škoda je velika. ITALIJANSKA OFENZIVA V AFRIKI KAHIRA, 7. avg. Domei. Britansko poveljstvo srednjega vzhoda je v torek zvečer objavilo, da so italijanske čete pričele z invazijo Britske Somalije. Njihove sile so se razdelile v tri kolone, ki predirajo v notranjost. Smer ni naznačena. Prav-tako je bilo objavljeno, da se močna vojska zbira v Zahodni puščavi v Libiji, odkoder bo skušala verjetno kreniti proti Egiptu. LONDON, 8. avgusta. Domei. Pol mili. jona italijanske vojske je bilo mobilizirane za napad na Egipt. Angleži trdijo, da če. prav so njihove sile manjše, so bolje iz-vežbane. PRVI OSTRI BOJI V AFRIKI NAIROBI, 7. avg. Na cesti Mario-Kenya je prišlo do spopada med britanskimi in italijanskimi četami, ki so se morale umakniti. Včeraj Je bil izvršen hud napad na trdnjavo Wilson ob libijski meji. Odbit je bil prvi kakor drugi napad, pri čemer so imeli nasprotniki 300 mrtvih. ANGLEŠKI POLOŽAJ V SOMALIJI LONDON, 7. avg. Reuter. Vojaški so-t rudni k »Timesov« piše: Akcija proti angleški Somaliji je bila nepričakovana. Po zaključku francoskega odpora v Dži-butiju se je angleška Somalija znašla obkoljena od vseh strani od italijanskih posestev. Italijani razpolagajo v Abesiniji z močnejšimi silami, čeprav te čete niso po večini iz Evrope, kakor je to primer v Libiji. Priroda tal v Somaliji je taka, da ovira boje, kar se je pokazalo že v preteklosti, ko so posamezni spopadi trajali dolgo časa. Računa se, da bodo angleške čete ohranile Svoje sile, ne spuščajoč se v odprte boje s tremi nadmoč-nimi italijanskimi kolonami prej, dokler ne bo za to dana prilika. ANGLEŠKI DEMANTI LONDON, 7. avg., Reuter. Vse vesti, da bi bila poškodovana oklopnica »Reso-luSon« ali kaka druga angleška vojna ladja, so izmišljene, javlja admiraliteta. Kriva je vsa IFranaJa RIM, 7. avg. Stefani. Diplomatski urednik agencije Stefani javlja, da je Francija uvedla preiskavo le proti nekaterim političnim osebnostim, hoteč tako odvreči odgovornost za vojno od vse države na posameznike. Medtem je pa jasno, da ta proces ni samo francoski, temveč med. narodni. Franciji to ne gre v račun, zato hoče zmanjšati svojo krivdo na najmanjšo mero, da bi tako udu šila v sebi vest poraza. Turčija pred važnimi dogodki ? CARIGRAD, 7. avgusta. Stefani. Nenadni odhod predsednika republike iz letovišča pri Carigradu ter prihod ministrov z istim vlakom v Ankaro, je izzval v diplomatskih in političnih krogih živahne komentarje. Ker so se v Ankaro vrnili tudi diplomati, se nadejajo, da bo v kratkem prišlo do važnih političnih dogodkov. Nadaljevanje s 1. strani! sije, zahodne Ukrajine, Bukovine in Besarabije. Pri tem je sovjetska zunanja politika močno udarjala na vseslovanske strune, čeprav je tudi to neslovanskemu Stalinu samo sredstvo za dosego cilja. Vsekakor s« je Sovj. unija zavarovala za vsak primer, t. J. tudi za primer nemške zmage. Vendar v Moskvi računajo vedno bolj z zmago nasprotne strani In zato skušajo utrditi vse bofj svoj vpliv po vsej vzhodni Evropi. Pri tem pa bo postopala SSSR previdno In se skušala za vsako ceno izogniti konfliktu z Nemčijo. laponci ne tvegajo spopada ? TOKIO, 7. avgusta. As®. Press. V japonski javnosti, ki je pričakovala, da bo nastal vsak trenutek popoln prelom med Japonsko 3n Veliko Britanijo in da je treba pričakovati tudi izbruh sovražnosti, je vzbudil veliko presenečenje včer~'šnji sklep japonske vlade, da zaenkrat še ne bo segla po nobenih represalijah proti Veliki Britaniji. V tukajšnjih diplomatskih krogih menijo, da se je japonska vlada odločila za ta sklep zaradi tega, ker bi pomenil spopad z Veliko Britanijo tudi neiz- ogiben spopad z Zedinjenimi državami Severne Amerike in tudi zaradi tega, ker obstajajo še razna nerazčiščena vprašanja med Japonsko in Sovjetsko zvezo. TOKIO, 7, avgusta. Včeraj sta se sestala britanski veleposlanik v Tokiu in japonski zunanji minister ter sta razpravljala o obojestranskih aretacijah državljanov. Japonski pravosodni minister je izjavil, da bo v stanu v kratkem osvetliti ozadje zadnjih aretacij britanskih državljanov. laponci že gospodarji v Indokinl TOKIO, 7. avgusta. DNB. Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je dejal, da japonska vlada ne vodi nobenih pogajanj s Francijo glede odstopa pomorskih in kopnenih vojnih oporišč v Indokini. NEW YORK, 7. avgusta. TASS. »New York Times« komentirajo položaj v Indokini ter ugotavljajo, da Japonci dejansko že kontrolirajo ta del evropskih ko- lonij na jugu Azije. Iz Hanoja kontrolirajo Japonci Kvangsen; od francoskih oblastev so dobili dovoljenje za svoboden prehod preko Indokine. Japonci dejansko že izkoriščajo Hajfong, ostala pristanišča ibičeviča je bil z njim vred interniran v glavnjači. Ko je prišel na svobodo, je odločno nastopil kot branilec dr. Vladimirja Mačka pred sodiščem za zaščito države. Bil je v vseh opozicionalnih krogih zelo priljubljen, posebno ga je cenil tudi sam dr. Maček. Po smrti Svetozarja Pribičeviča je dr. Kostic skupno z Vilderjem, dr. Križmanom, dr. Budisavljevičem in Kosanovi-čem vodil SDS v najtežjih dneh političnega življenja. Odločno je vztrajal vse do zloma diktature na strani HSS. Izvoljen je bil za podpredsednika SDS, pri zadnjih volitvah v senat je postal senator. Dr. Milan Kostič je bil vse življenje vzoren, neumoren delavec za pravično stvar. Kot človek in politik pošten, neomajen in odločen, je bil deležen splošnega spoštovanja. Njegovemu spominu se klanjajo dolge vrste pristašev KDK in vsi, ki so ga tudi izven te politične skupine cenili. Slava njegovemu pepelu! Pokojni dr. Kostič je zapustil ženo, dve hčeri in sina. Čim je dr. Maček izvedel za pokojnikovo smrt, je poslal brzojavno sožalje svojcem. Na pogrebu bo dr. Mačka zastopal dr. Tomo Janšikovič. Smrt dr. Milana Kostiča je globoko odjeknila po vsem Sremu in Vojvodini. Družini pokojnika prihajajo z vseh strani izrazi sožalja. Prijatelji iz Beograda in Zemuna pripravljajo dr. Kostiču svečan pogreb. Predsednik vlade na Bledu. Včeraj je dospel na Bled ministrski predsednik Cvetkovič ter se sestal z zunanjim ministrom dr. Markovičem. V Park hotelu je bila nato prirejena ministrska večerja, ki so ji prisostvovati dr. Šutej, dr. Kon-stantinovič, Pantič in dr. Čubrilovič. Na Bled je dospel tudi pravosodni minister dr. Laza Markovič, ki ostane dalje časa v letovišču. Egiptski poslanik na našem dvoru Abdul Vaihabej je včeraj izročil knezu namestniku Pavhi na Brdu akreditivna pisma. Avdieuoi je prisostvoval tudi dr. Cincar Markovič, ki ga je knez pridržal na kosilu. Nemški generalni konzul Neubaosen je dospel iz Beograda na Bled. Knez namestnik Pavle ga je sprejel v avdienci na Brdu, nakar je konzul spet odpotoval v Beograd. Nemško učiteljišče v Novem Vrb asu je imelo ob letošnjem zaključku 140 učencev, Od teh je bik) 95 katolikov, 40 evan gdistov in 7 reformistov. Iz donavske banovine je bilo 120, iz Slovenije 8, iz tujine 6 dijakov. Dr. Taka o novi Evropi. Predsednik silovaške vlade je uredništvu ministrstva med drugim dejal, da »bo nova Evropa prinesla nove mednarodno pravne pojme. Namesto imperialističnega sistema izkoriščanja in izrabljanja slabših od strani močnejših, bo nastal organsko povezan del malih narodov z velikimi. Mali narodi motajo vedeti, da so iz napačno razumljene suverenosti vlekli koristi samo oni, ki so z njimi operirali tako, da bi jih nagnali ene proti drugim in potem iz njih bojev vlekli zase koristi.« Vsi francoski napisi v Alzaciji se morajo odstraniti jn nadomestiti z nemškimi. September, mesec gospodarskih akcij »firvatski Dnevnik« piše: »Dne 26. avgusta bo prva obletnica sporazuma. Istočasno se bodo začele izvajati velike gospodarske reforme, ki se zdaj skrbno proučavajo na Bledu. September bo letos mesec velikih gospodarskih akcij, živahne gospodarske delavnosti v državni zajednici. Ukrepi, ki bodo izdani, se še drže v tajnosti, vendar je dr. Šutej v svoji izjavi odločno naglasil socialno funkcijo kapitala. V državi, kjer je mnogo surovin in mnogo delovnih sil, ne sme biti pomanjkanje kapitala za vlado izgovor za pasivnost v gospodarstvu. Kapital kot socialna funkcija se mora po državi uvesti povsod, kjer privatna iniciativa ni hotela ali ni mogla izvršiti svoje dolžnosti. Kapital je krvni obtok v organizmu vsakega narodnega gospodarstva. Prva dolžnost načrtnega vodstva narodnega gospodarstva je, da se ta kapital pravilno razdeli in uvede tam, kjer je to potrebno. Vlada je tudi na principu strogega čuvanja naše valute.« Molk je v sedanjih prilikah zlato! »Narodna, Odbrana« piše: »če bi človek malo pogledal okrog, bi videl, da se govori največ o onem, o čemer je najmanj potrebno. Naši ljudje govore o vsem, medtem ko se okrog ruši svet in se narodi -trudijo, da bi v teh nesrečnih časih izšli s čim manjšo škodo v bodočnost Morda se redkokje kakor pri nas s strekmto naglico širijo najfantastičnejše alarmantne vesti, ki nosijo paniko med ljudi. Nihče se ne vpraša, od kod prihajajo takšne vesti, vsak jih sprejme, čim jih sliši in hitro izroči dalje, če bi se raziskovalo, bi se videlo, da prihajajo takšne vesti iz določenega vira, dobro organiziranih legel demoralizacije, vse v interesu tujega in domačega sovražnika. V naši naivnosti niti ne slutimo, da obstaja organizirana sovražna špijonaža. Neprijateljsko oko seže povsod, sovražno uho sliši vse. Smo sicer dobrodušni ljudje, ki smatramo vsako oviranje svobode govora za tiranijo. V rednih prilikah je to lahko vrlina. Toda zdaj je treba', da si vsak poedinec zaveže jezik in govori samo o onem, kar ne more škoditi ne državi ne narodu.« V pričakovanju zgodovinskega spopada Na obalah Kanala se vedno bolj čuti uvod v velike bitke, ki se pripravljajo. Sicer krožijo v javnosti vesti o zakulisnih mirovnih poizkusih, medtem se pa neprestano nadaljuje bombardiranje Ve-Likobritanskih otokov na eni ter Nemčije, na dragi strani. Vsaka stran hoče poka- zati svojo pripravljenost in moč. Novi angleški vrhovni poveljnik je odstranil s cest vse postavljene barikade, ker stoji na stališču, da je treba braniti Anglijo ofenzivno in defenzivno. Posebne čete so pripravljene za akcije čiščenja ob eventualnem vdoru, koncentrirane so v SUMNER WELLES je, kakor smo že poročali, odobraval govor generala Pershinga, naj se uvede splošna vojaška dolžnost v USA in izdatna pomoč Veliki Britanija. utrjenih položajih, od koder jih bo lahko čimprej vreči na izpostavljene točke ob obali. Tostran Kanala, od Norveške do Bresta, se pa pripravljajo Nemci, z njimi tudi po zadnjih poročilih Italijani. Pripravljen je ogromni vojni stroj, ki čaka na dano povelje za napad v dimenzijah, kakršnih svet še ni videi. Podvigi Cezarja in Viljema Osvoboditelja v preteklosti so bili ničevi v primeri s pripravami, ki jih vodi veliko-nemška vojska. Druga orožja, drugačna vojna tehnika z vsemi najmodernejšimi pripomočki prihaja zdaj napadalcem v pomoč. Anglež kakor Ne-* mec vidita v svojih zračnih eskadriljah glavno orožje, oba se nadejata, da bosta drug dragemu zadala usodni sunek. Še nikoli v zgodovini se ni pričakovala bitka z večjo napetostjo kakor zdaj. Vpad v Norveško je majhna prispodoba, toda sedanje priprave so ogromnejše po močeh, ki bodo napadate in se branile. Italijani o normalnih od noša jih z Jugoslavijo. Po vesteh, ki so se bile razširile v tujini o neki albanski karti, ki predvideva povečano državo Albancev, prinaša italijanski tisk demantije o tem in pravi, da so takšno karto lahko izdali v svrho propagande le Angleži. V zvezi s tem so se širili glasovi, da bodo obiskali Rim in Berlin tudi jugoslovanski državniki. V Rimu takšne vesti zanikajo :n pravijo, da se odnošaji med Jugoslavijo in Italijo razvijajo normalno. 1543 enot vojnih ladij bo imela sovjetska Rusija po sedanji petletki, je dejal admiral Trainis, poveljnik sovjetskih ladij v litavskih vodah. Or. Iger Rosina: Na vežbi Vse to pa ni tako hudo, kakor izgleda. Res sediš na svojem kovčegu kakor ostali, se potiš kakor ostali, gledaš pol začudeno, pol preplašeno kancor ostali, — toda ta tako popolna izenačenost z vsemi ima vendar svojo privlačnost in svoje čare. Meni je tu in mi bo v vsaki podobni situaciji največ pomagalo to, da sem bil mnogo med našimi ljudmi in sem se v bistvu vedno čutil kot enoto z njimi. 2e v gimnaziji sem se — skoraj edini izmed nas »gosposke dece« — družil s kmetskimi sošolci. Pozneje te mnogo nauče in tl približajo ljudi tisti naši majhni politični shodiči. Končno pa sem skozi leta, tako približno vsako drugo nedeljo v poletju, letal na naše krnetskomladinskc tekme in če mi 'ni bila capitis deminutio, ko sem se še kot član Narodne banke vozaril na izposojenem kolesu po Liikariji z našimi fanti, me tudi danes ue bo vrag vzčl. Ta čut kolektiva ali skupnostni čut — marsikdo mi ga bo seveda negiral — ti daje celo neke vrste skritega veselja, Enkrat že nad skupnostjo. Tajno pa te veseli še tudi zavest, da si izenačen itak le samo kvantitativno. Kajti tega podlistka, na primer moj sosed na levi, k: čepi ves prepoten in kisjega obraza na svojem kovčegu, le ne bo mogel napisati. Šele na teh kovčegih, v gruči se čutiš kot del tega naroda, postaneš »sm tega naroda«, kakor se pravi. Neko čustvo povezanosti usode in menda s tem nekako večjega zasiguranja te prešine. Gotovo: — možno je to čustvo kolektiva stopnjevati do delirija. V ostalem mislim, da imamo Slovenci dosti razvit čut za skupnost; odtod izvira tudi naš dosti razviti socialni čut. Res je, da se v praksi po njem ne ravnamo vedno; toda načelno ga priznavamo vendar skoraj vsi kot kategorični imperativ društvenega življenja. Tako daleč pa tisti trenutek še nisem mislil. Neki znani rezervni podporočnik, ki me je spoznal med gručo čakajočih na vpis, me je spravil naprej, da sem stopil pred oficirja, ki je pod kostanjem na ka-sarnskem dvorišču za malo mizioo sestavljal spisek — spisek čete, katere slavo sem bil namenjen tudi jaz, da jo povečam. Dvignem torej težki kovčeg in stopim pred ono fatalno mizico. Že iz celega mojega 9tatusa je moral takoj videti, kako je z mano. Izročena izprava je dokončala sramotno domnevo: Šta dokto-re, pa ti si doktor, a kako, da nisi oficir, kako da nisi služio vojsku?« — Bogami. V tern trenutku sem sklenil, da mi bodeta oba moja sinova rezervna oficirja pa če obletam vse naborne komisije Ju- goslavije. Za Srba mora biti res neobičajno — celo znak manjvrednosti — če intelektualec ni oficir v rezervi. Mi Slovenci tudi tozadevno še nimamo nikake tradicije. Na pol pomirjen stopim torej v vrsto nas že popisanih obveznikov. Stopim v vrsto in — skoraj bi se znašel že v novi nevarnosti. Poleg sebe zagledam namreč svojega nasprotnika iz pravde, ki sem jo komaj pred par dnevi k svoji sreči končal s poravnavo, K moji sreči pravim; kajti moj sosed in še nedavni moj pravdni nasprotnik — je postal na mah tukaj moj predpostavljeni: narednik čete, ki sem ji dodeljen in moj sobni starešina. Očitno je torej: človek res plava pri tej vojaščini med Scilo in Karibdo in nikjer ne veš, kje preži nevarnost nate. Posebno če si advokat. Sploh se dogajajo tukaj čudna srečanja. Znajdejo se v isti četi naenkrat ljudje, ki se 15, 20 let niso več videli. Toda, da ne posežem naprej. Tega istega prvega popoldne sem zabeležil še nekaj interesantnih zapaženj. Prišli smo v drugo kasarno in prišel je čas, da nas preoblečejo. Že naša narodna pesem polaga važnost na ta akt, ki pomeni šele pravzaprav prestop v vojsko in napravi odločilni zapik vsemu civilnemu v tebi. Odslej naprej tudi po naši narodni lahko že greš na'vojsko. Postopek sam se je izvršil skoraj veselo enostavno. Magazin se nahaja v prvem nadstropju enega izmed objektov kasarne. Tja je odšel komandir s svojimi pribočniki. 'Mi pa, ki smo bili Je popisani in v dvovrsti, smo se postavili spodaj v polkrogu in začeli loviti predmete, ki so padali dol kakor mana na Izraelce. Šlo je po vrsti: najprej koporani, potem šaj-kače, hlače-čakširi, šinjeli, ovijači, co-kuie, po dva para spodnjega perila, čuta-rica itd. Tu sem si priboril malo prednost. Obvezniki podoficirji, ki so bili spredaj, torej bile z zakladom in skrivnostim magazinskega bogastva in med nje sem se 9tisnil tudi jaz, smo imeli minuto, dve časa, da si izberemo boljše Hbnrade od mondure, ki je deževala skozi okno na nas. V splošnem pa je bilo vse skoraj novo in nekdo za mano je takoj napravil opazko, da to ne more pomeniti drugega kakor, da bomo kmalu »šli dalje«. — Presneto hitro delajo naši ljudje take politične zaključke; in še govore, da smo narod brez politične nadarjenosti. Zanimivo je bilo gledati pri tem razdejanju vojaške obleke naše obveznike. Trenutek prej še samo se držali, če ne drugo, vsaj utrujeno. Tudi ni posebna slika posedati tako na svojih kovčgih, kot od vsega zapuščen deseti brat skozi dve uri na kasarnskem dvorišču. Sedaj pa smo vsi kakor oživeli, postali skoraj veseli in smeh se je zaslišal. Tudi jaz sem začutil kako me prevzema dobra volja, Prvič v življenju sem tako neposredna začutil, kaj pomeni to čemur Neme} pravijo »Korpsgeist« in kako moč to predstavlja. (Dalje v soboto.) flfovice K podražitvi in pomanjkanju olja Belo jedilno olje lahko brez vsake škode nadomestimo z domačim bučnim 2e nekaj mesecev so gospodinje po deželi v skrbeh, kaj bo z jedilnim oljem. Zelo se je podražilo in ponekod je olja pričelo tudi primanjkovati, da so ga trgovci svojim odjemalcem jeli deliti po četrt litra in še manjše količine. V Ljubljani je pravi naval na mestni magistrat, na zaščitni oddelek, predvsem pa seveda na mestni prehranjevalni odsek, ki je pozimi med rezervno hrano kupil tudi vagon olja. Vsi bi sedaj to olje radi imeli, vendar je pa mestna občina morala pri razdelitvi tega olja dati prednost raznim socialnim ustanovam, predvsem pa seveda bolnišnicam m drugim zdravstvenim in socialnim zavodom. Trgovci zagotavljajo, da stiska za olje ne bo dolgo trajala, saj v kratkem dobimo letos pridelano olje. Pri naraščanju cen zlasti uvoženega blaga se ne smemo čuditi, če so tudi olju zrasle cene. Poraba olja se je zaradi vojne v Evropi silno povečala in pomnožila predvsem za tehnične namene, ker tehnika izkorišča tudi za jedilno olje namenjene surovine, na drugi strani pa pri pomanjkanju mineralnega olja išče nadomestila v rastlinskih oljih. Slovenci bi se pač ne smeli upravičeno pritoževati zaradi pomanjkanja olja. Izvažamo namreč'samo iz Slovenije na leto za več ko 3 milijone din bučnega olja in semena. Zato pa uvažamo jedilno oljo, dasi bi ga prav lahko pogrešali. Bučno olje je bolj mastno od navadnega. Naše domače, na Štajerskem in v Prekmurju pridelano zeleno bučno olje iz domačih buč, »golice« imenovanih, velja že od nekaj za najbolj zdravo, najbolj izdatno in torej najbolj ekonomično olje. Kmetje naj sade te vrste buč, ki prav tako lahko z njimi krmijo živino, a z oljnimi pogačami bodo pomnožili mlečnost svojih krav. Sedaj oljne pogače kupujejo pri raznih oljnih industrijah, ko bi lahko skoraj po vsej Sloveniji' sami pridelali vse potrebno olje in pospeševali tudi živino s krepkimi krmili, kakršne so oljne pogače. Res, da ima bučno olje svoj posebni okus, ki se ga pa človek v nekaj dneh tako privadi in mu tudi tako ugaja, da bučnega olja ne more več pogrešati. Zato naj pa tudi razvajeni ljudje poskusijo z izvrstnim domačim bučnim oljem in gotovo jim že v kratkem ne bo več žal za dosedanjim jedilnim oljeni, ki ga bo morda res pričelo primanjkovati. Najbolj bomo pa dobro bučno olje občutili na svojem zdravju, saj spada bučno olje med najkrepkejšo vitaminsko hrano. In je za otroke še posebno priporočljivo. Večkrat iščemo in splošno poudarjamo prizadevanja za osamosvojitev na vseh poljih. Na tem polju se kaj lahko osamosvojimo! In če hočemo pomagati tudi našim obmejnim štajerskim kmetom, sa odločimo, da mora na našo mizo štajersko bučno olje. Znano je, da tudi iz pešk sončnic lahko napravimo prav dobro in okusno jedilno olje. Citali smo tudi, da vlada pripravlja uredbo za povečanje sejanja oljaric, torej repice, buč, lanu, konoplje, sezama, ricina, sončnic itd. Vsa oljna semena imajo danes zelo veliko veljavo. V ostalem je pričakovati, da bodo v kratkem prirejeni tudi poučni tečaji, kako pridelovati okusno bučno olje, zlasti po takih krajih, kjer doslej kmetje še niso sadili buč »golic«. IVremensKe mirne Letošnje ielo je glede vremena neiiavad-1 no muhasto. Izredno visok odstotek neviht, pustošenje toče, prelomi oblakov in poplave, pa velika vročina s sušo, drugod spel dolgotrajno deževje in nenadno ohlajanje zraka — vse to so okolnosti, ki po vsem svfctu zadajajo brige ljudjem, posebno še, ko se obeta slabša letina od prejšnjih. Nenavadne vremenske prevrate spravljajo v zvezo - rekordnim pojavom sončnih peg. Te sp že v normalnih prilikah, za prizadete kraje na zemlji, kamor reileksira njih vpliv, zelo kvarne ter prinašajo vrsto elementarnih katastrof. Da pa imajo naši kmetje letos s spravljanjem sena toliko skrbi, je razlog tudi v tem, ker se spuščajo nad evropsko celino s severa v naše* širine močni zračni tokovi, prinašajoč v segrete kraje nalive z nevihtami in močna ohlajenja, ki slede neposredno po vsakem dežju. Takšne ohladitve so sicer tudi v drugih letih sporeden pojav frontalnih neviht, niso pa tako pogoste kakor letos, ko je kopalna sezija prav zaradi tega precej prizadeta. Julij in avgust sta v naših krajih meseca, ki sicer beležila dostikrat precejšno ohladitev zraka pod normalni povpreeek, vendar ne toliko, kakor v drugih mesecih. Ako se tedaj ne umirijo še preostali dnevi avgusta, bo preko obeli šmarnov minilo poletje brez pravega poteka in skoro bo prišla jesen z njo ohladitev zraka, ki utegne po dosedanjem postopku že zgodaj napovedati zimo. In če bo jesensko deževje sledilo vplivom sončnih peg ter se zavleklo do vinotoka, bo za poljskimi tudi vinogradni pridelek mnogo slabši, kakor sta računala krnel in viničar, ko sta pomladi zastavila oralo in motiko v odpočito grudo. Celje Sodba drznemu tihotapcu Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 32-letni poljedelec Franc Gobec iz Pečice pri Šmarju pri Jelšah. Lani spom|adi je Nikola Dragosavlje-vič, ki je bil zaupnik finančnih oblasti v zasledovanju tihotapcev, izvedel, da Franc Gobec tihotapi saharin. Dragosav-ljevič je Gobca obiskal in se mu predstavil za trgovca s tihotapskim blagom. Gobec mu je zaupal, da tihotapi saharin in mu obljubil dobaviti večjo količino lega prepovedanega sladila. Gobec je povabil Dragosavljeviča za 17. maj k sebi v Pečico, da prevzame blago. Dra-gosavljevic je o tem obvestil fin. preglednika Blagovica in Mihajla Radoviča. Vsi so odpotovali v Podplat pri Kostrivnici. Zvečer se je z Gobcem pripeljal v Podplat tudi 15-letni Vinko Strah, ki je imel v nahrbtniku saharin. Finančna or- gana sta Straha takoj prijela. Gobec je pričel streljati na fin. organa. Fin. organa sta odgovorila s streli in Gobca pregnala, Straha pa odgnala na orožniško postajo v Rog. Slatini. Tam je Strah priznal, da je dobil saharin od Gobca. Lani 31. julija je šel Gobec z Vinkom Strahom k glavnemu oddelku fin. kontrole v Šmarje k zaslišanju. Strahu je Gobec zagrozil, da ga bo ustrelil, če ne bo preklicalsvoje prvotne resnične izpovedi. Zaradi grožnje je Strah izjavil, da Gobca ne pozna in da od njega ni dobil saharina. Pristojno fin. oblastvo je Straha obsodilo na 23.000 din globe, pra- vi storilec Franc Gobec pa je bil oproščen. Franc Gobec je bil zaradi zločinstva po S 201-1 k. z. in zaradi prestopka po § 242 k. z. obsojen na 1 leto in 2 meseca rablje. DR. ANTON KOROŠEC POKROVITELJ ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V CELJU Prosvetni minister dr. Anton Korošec je včeraj posetil Celje, kjer je zvečer sprejel delegacijo Celjskega šahovskega kluba. Delegati Grašer, Kroflič in Fajs so ga zaprosili, naj prevzame prokrovi-teljstvo nad letošnjim amaterskim šahovskim turnirjem, ki prične 10. avgusta v Celju, kar je dr. Korošec obljubil. SOKOLSKO DRUŠTVO CELJE -MATICA je na letošnjih okrožnih tekmah dece v Celju pokazalo, kakšne uspehe morejo najmlajši pripadniki doseči, ako marljivo in redno obiskujejo telovadbo. Tako je bilo pri tekmah višje ženske dece pet vrst, od teh štiri iz Celja-matice. Razvrščene so bile po zaporednih številkah in je dosegla vrsta 4 prvo mesto z 248.75, vrsta 1 drugo mesto z 215.75 in vrsta 3 tretje mestp z 212.10 točkami. Kot posameznice so bile I. Višner Neva, 40 t, II. Mahkovec Ruža in Božič Nada, obe po 39.75 točk, III. Siter Ida z 39.50 točkami. Nižje dece je tekmovala le ena vrsta in sicer iz našega društva, najboljša je bila Marta Kodela, sledili sta ji z enakim številom točk Tatjana Kraut in Zalašček Mila. Višja moška deca je tekmovala v •fc vrstah, od teh so pripadale Celju-ma-tici 4 vrste. Iz te skupine sta biM zavzeti prvi dve mesti z 257.6 in 250 točkami. Kot posamezniki so bili I. Roš M., II. Drolc F. in Kovačič V., z enakim številom točk, III. Cvahte F. Nižje moške dece je bilo za 4 vrste in so dosegli največ Cetina Janko 43.6, Štiglic B. 38.8 in ščuka C. 37 točk vsi iz Celja-matice. Naši najmlajši tekmovalci in tekmovalke so se dobro obnesh in se bo iz njih, ko bodo dorasli, izluščil še mairsikateri dober tekmovalec, s katerim ne bo imelo veselje "le domače društvo, temveč tudi župa in jjiavfis* c Redni letni občni zbor Jugoslovanske Šahovske zveze bo v nedeljo, 25. t.m., ob 15. v Gel ju ob priliki nacionalnega šahovskega turnirja, ld se prične v soboto 10. in bo trajal do 28. avgusta. c Čigav je denar? Dva gospoda sta se mudila zvečer na porcijunkuli na Bregu. Prigodilo pa so je, da sta oba isti večer izgubila tam svoj denar. Izgubljeni denar enega teh dveh je nekdo našel in ga oddal na policiji. Sedaj trdita oba in sc prepirala, da je njiju denar, policija pa študira, kako bi zadevo uredila. c 16.500 din je izgubil branjar Ciian iz Zavodno pri Celju v parku pred celjskim kolodvorom. Denar sta našla 8 letni sin železničarja T. in (ilelnu hčerka lin. preglednika Anita Jazbečeva iz Celja. Denar je bil oddan na policiji, kjer je Cijan izplačal 10 odst. najdenino, ko je dobil vrnjen izgubljeni denar. c Tatvina v vlaku. Marija B. iz Celja se je vozila z vlakom iz Celja proti Rajhen-burgu. V vlaku ji je bilo ukradeno 5000 diu gotovine, torbica in potni list. Neznani storilci j so potni list in torbico v vlaku odvrgli, denar pa vzeli. Potni list in torbico so našli še v neposredni bližini Celja. c Policija jo aretirala nekega 18 letnega Ivana V., delavca iz Zagrada pri Celju, ki je neki hišnici v Celju v raznih presledkih ukradel (1000 din gotovine. V. je pokvarjen tip, ki je kradel že v neki celjski tovarni. Pri aretaciji je tatvine priznal, denar pa je že zapravil. — Aretirali so tudi 43 letno Leopoldmo M., poslrcžnico iz Celja, ki je v gostilni na Anskem vrhu ukradla več perila In jedilnega pribora. Izvršila je tudi Sti več drugih tatvin pri raznih strankah v Celju. Bila je oddana sodišču. c Divjaški napad. 29 letnega delavca Rudolfa Žgajnerja iz Jankove pri Vojniku, sta v neki gostilni V vojniški okolici napadla dva moška, ga pobila na tla in ga z nožem zabodla v levo pleče in obraz. c Aretirani 33 letni ključavničar Josip Honigmann iz Maribora, ki je pred par dnevi izvršil v Celju v eni noči tri vlome, ima na vesti ,kakor se je sedaj izkazalo, še deset vlomov, ki jih je izvršil v Mariboru pretežno v odvetniške pisarne, c Nacionalni šahovski turnir se lx> pričel prihodnjo soboto v Celju. Nastopilo bo 17 amaterjev iz cele države. Tekme bodo v vrtni dvorani „Evropc“ dopoldne in zvečer. Vstopnina l>o znašala 2 din, permanentna vstopnica pa 15 din. c Zaplenjen saharin. Orožniki so nu cesti med Lučami in Ljubnim zopel zaplenili 16 kg saharina nčkemuf Jakobu J. iz Podgorja pri Kamniku. Omenjeni je saharin prevzel od dveh tihotapcev in plačal zunj 7000 din. Jakob J. je bil aretiran. c Od doma je pobegnil 15 letni Stanko Mernik iz Loč pri Poljčanah. Fant je zelo močan, svetlolas, v rjavi obleki z belimi črtami in gumijastih čevljih. Kdor ki o njem kaj zvedel, naj sporoči občini Loče pri Poljčanah. c Kolesa in piščance kradejo. V St Juriju pri Celju je neki Benjamin O. ukradel izpred gostilne Adama Kincla kolo znamke „Kasi>er“, last Antona Areana iz Crnolice. Iz hleva v župnišču v St. Juriju in gostilničarju Martinu Sporerju istotam pa je bilo ukradenih več piščancev. Ptuj p Ptujsko dijašlvo je oživilo ping-pong. Ptujsko dijaštvo je letos med počitnicami pričelo redno trenirati lable-tenis (ping-pong). Navdušenih igralcev je 45 starejših in mlajših. Na medmestnem turnirju Ormož—Ptuj so sc častno odrezali seniorji/ 6 : 3, juniorji pa celo 16:0! Prihodnjo nedeljo bo revanžni turnir z Ormožem v „Narodnem domu“ v Ptuju. p Nesreče. Lesjaka Jakoba iz Tržca pri Sv. Vidu je na sejmišču brcnil konj v prsa in mu prizadel hudo poškodbo. — Gluhak Terezija iz Lešju pri Majšperku je padla pod voz in ji je kolo zdrobilo roko. p Gasilska župa v Ptuju priredi v nedeljo 11. avgusta v Ptuju celodnevni tečaj za strojnike gasilskih molork in 18. avg. isti tečaj v Ormožu. o V živčni razrvanosli je šei pod vlak Peter Kuštrin iz Zaloga. Kolesje ga jc strahotno razmesarilo. o Upokojitve učiteljev. Upokojeni so učitelji in tlčiteljicc Vlastimira Levstik in Ivanka Cegnar v Ljubljani, Josip Zajec v Trebnjem, Avgust Kopriva v Spodnji Polskavi in Zofija Grundner v Tržiču. o Napredovanju. Napredovali so: v 4-II. Maks Rožman, referent v prosvetnem ministrstvu, v 5. skupino meSčanskoŠolsld ravnatelji Jože Lekše iz Vojniku, Edmund Kerner v št. Lenartu in Rudolf Godicelj y Žalcu. Za poštnega uradnika v G. skup. pri Poštni hranilnici v Ljubljani jc napredoval Milan Sorn. TV-z t: im—————— * Dr. HROVAT ANTON, ordinarij bolnice križniškega reda v Ormožu, ne ordinira od 15. avg. do 31. avg. o Rubcžna dražba v Šoštanju bo 0. in 10. avg. Izbira radio-aparatov, ur, šival, strojev, glasovir, manufak. blago, meške obleke, motorno kolo, pisalni stroj, lovska puška, biljard, vino, svinje, konji, tesani in rezaui les. V POSTELJI IZVOLJENKE SE JE USTRELIL V postelji svoje izvoljenke se je ustrelil tovarniški delavec Alojz Kravanja iz Dolenje vasi pri Podbrezjah. Ker ga je dekle začelo zavračati, je zahteval pojasnila ter izvedel, da ljubi drugega. Začel je groziti, nakar je dekle pobegnilo iz sobe, sam pa se je vlegel v njeno posteljo ter se ustrelil. o Dražbo zarubljenih predmetov v Velenju bodo od 12. do 14. t. m. Na prodaj ie precej prašičev, krav, junčkov, telic in konj, pohištvo, šivalni stroj, pisalni stroj, moško kolo, ure in stike, jabolčnik, koruza, deske, borovi plohi in opeka. o Prepoved razširjanja letakov z naslovom „Občani Poljčanski“... Pred dnevi so se pojavili v Poljčanah letaki z naslovom „Občani Poljčanski“ in s podpisom ..Opazujoči občani". Sresko načelstvo je razširjanje teh letakov prepovedalo in odredilo njih zaplenitev. o Svinjska rdečica je ugotovljena pri posestniku Dreu Ivanu v Poljčanah iii je prodaja svinj s lega dvorca do preklica prepovedana. — Jesensko cepljenje svinj proti rdečici bo v najkrajšem času in se zaradi tega kmetovalci pozivajo, da najkasneje do 10. avgusta prijavijo število občini. Cepljenje stane za komad din 8'—. o Dražba cementnih cevi bo 10. avgusta v Poljčanah pri Kuglerju. o Opombe k banovinskima natečajema za slovenska glasbena dela ln za besedilo za slovensko opero. Skupna nagrada v višini 20.000 din za glasbeni natečaj in za operni libreto sicer ni velika; višina nagrad jč pač v okviru proračunske možnosti. Natečaj za slovensko opero jc združen z natečajem za oratorijsko delo, ker nam primanjkuje tudi takih del. V primeru slabega odziva naših opernih skladateljev jc dana možnost, da se nagradijo tudi oratorijska dela. Rok za natečaj poteče 31. marca 1941.. ker se s tem dnem zaključi banovinsko proračunsko leto. Komur se zdi rok prekratek, ima itak možnost, udeležiti se prihodnjega tekmovanja, ker so razpisujejo nagradna tekmovanja vsako leto. Za ojjere in za libreto imajo prednost ona dela, ki obravnavajo snov iz slovenskega narodnega življenja. Pri tem seveda niso izključena dela iz slovenske zgodovine in mitologije. Pri besedilu za opere se zahteva, da je izvirno in doslej še neuporabljeno. Zalo se ne bodo upoštevali prevodi, ne dela, ki so bila že v celoti objavljena, prav tako pa tudi ona ne, ki so bila že komponirana. Namen razpisa je namreč da pridejo naši skladatelji ,ki se zaradi pomanjkanja primernega opernega besedila niso mogli v tej meri udejstvovali do novih libretov. Razsodišče bo sestavljeno iz literarnih in glasbenih strokovnjakov. Pokončujte škodljive metulje! Vsi se še dobro spominjamo, koliko škodo so pred dvema letoma napravile gosenice Kapusovega belina na kapusni-cah. Skoda je bila ogromna, cele njive zelja so bile uničene. Tudi na sadnem drevju, posebno na mlajšem, delajo gosenice ogromno škodo. To škodo lahko preprečimo, če pravočasno uničimo metulje, ki ležejo jajčeca, iz katerih se izležejo požrešne gosenice. Uničevanje gosenic je težje in tudi neokusno. Letos je dosti metuljev. Te je treba uničiti, da ne bo plevelike škode. V tem oziru naj nam bo za vzgled Medmurje, kjer je šolska mladina do sedaj uničila 110.000 raznih škodljivih metuljev kapusovega in glogovega belina, če računamo, da se le iz polovice zleženih jajče izlezejo gosenice, bi imeli na milijone te golazni. S tem delom je deca napravila veliko koiStd poljedelstvu in sadjarstvu. Posnemajmo to tudi mi! Maribor "“•Wm Otroške počitniške kolonije vzgajajo mtacSno Zdravstvena zaščita otroka se pri v zadnjih desetih letih čedalje boli poslužuje počitniške dobe v svrho okrepitve otrokovega zdravja. V ta namen se vsepovsod prirejajo počitniške kofonije. Brez posebne analize, Id naj podkrepi koristnost tega početja, se vsestransko uveljavlja prepričanje, tako posameznikov kakor javnih ustanov, da je to pravilno in dobro./ Gotovo izvira to prepričanje iz učinkov^ .ki se javljajo na otrocih, deležnih takih počitniških kolonij. Iz takega prepričanja se rodi od leta do leta vočgu. pripravljenost za finančne žrtve, ki si jih' v to svrho nalagajo tako starši kot javno upravni organi, čeprav ne moremo govoriti, da živimo v dobi prosperitete. Ni torej težko zavzemati se za stvar, ki je javno priznana za koristno, namen tega 'zapiska je le razčlenjenje tega pojava obenem z dostavkom .pripomb, ki bi lahko koristile k temu, da se izognemo napakam, ki se morejo vriniti v vsak mehanizem. Učinek počitniške kolonije je viden na otrocih v raznih oblikah. .Vračajo sc vedri, živahni, ogoreli, duševno zrelejši, na. leži se jim pozna telesna okrepitev, torej’' telesno in duSevno-živčno čvrstejši. Po--zna se jim, da so doživeli nekaj nevsakdanjega, spoznali marsikaj novega, čeprav so bili le par tednov odsotni od „enO'-lične" družinske skupnosti. Sicer izgleda paradoksno poudarjati ugoden vpliv izločitve otroka iz družine, ki jo smatramo za jijegovo najvarnejše okrilje, toda kakor trdimo da pomeni izločitev otroka iz običajne Idime v novo planinsko ali morsko dražljaj, ki telesne sile podraži in čvrsti k živahnejšemu razvoju, tako si razlagamo, da vpliva izločitev otrokova za goLo-vo člobo iz vsakodnevnega miljeja svojih staršev ali nadzornikov-vzgojiteljev ugodno, krepilno na njihovo duševnost. Ta je v fcpm primeru predvsem postavljena na samostojnejše noge. Naloge, ki so doma trkale na njihovo duševnost kot mora uboganja, so v koloniji le še „lastnovolj-na“, „samospoznahia“ akcija, na vsak način pa vsaj ne slepo sledenje avtoritetami, katerih avtoritarnosti so že^ precej „siti“. Kolonijsko uboganje ni več pravo uboganje, nego avtomatska samoobsebi razumljivost kolektiva. Ne le eden ali par otrok1, nego vsi brez pomisleka, na odpor, slede piščalki svojega voditelja. Seveda so pa tu pozivi laki, da vabijo k novink doživetjem — kar je otroku isto kot novo razvedrilo. Predvsem torej novo; zalo naj bo kolonija primerno kratkodobna, da ne otopc dražljajni vplivi, telesni kakor duševni. Otrok pa sledi posebno rad onemu, ki ga dobro razume ter se mu zna prilagodili.' S tem hočem povedali, da jnaj bo nadzorstvo v koloniji mlado, sveže, 'dostopno do otroških želj po igranju in sproščenju. Tvori naj nekak prehod ocl otroka do človeka v resni dobi, torej nikakor že „ude-Iani“ pedagogi. Izmed njihovih vrst naj bodo le glavni nadzorniki,_ Vodniki malih skupin pa inladi ljudje iz vrst učiteljskih kandidatov oziroma akademikov. Dnevni red v koloniji določa v glavnem potek dneva. Otrok mu z lahkoto sledi,; saj to store vsi tovariši, in pozivi k te- rn NoCna lekarniška služim od 3. do vključno 9. L.m.: mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. m Poročila sia se v Mariboru železniški uradnik g. Anton Klinar in učiteljica gdč. Sonja Tičarjeva. m V stolni cerkvi sta se v nedeljo poročila prof. Mavricij Zgonik in gdc. An-kica VVomerjeva, učiteljica v Framu. m Kftjicerl vojaške godbe. Jutri, v čc-Irlek od 20.30 do 22. ure koncertira v slučaju ugodnega vremena vojaška godba v mestnem parku. Dirigira kapelnik Jiranek. m Napredovala sta Karel Pahor in Gustav jilih na učiteljišču v Mariboru. m i/. jelnlšnice. Premeščena sla jelniška paznika Vladimir Melihen iz Ljubljane v Maribor in Anton Sonnenvvald iz Maribora v Novo mesto. ni Za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru je imenovan diplomira, ni pravnik dr. Valter Pipan. ni Pevski zbor Glasbene Malice v Mariboru vabi vse svoje moško člane na važno pevsko vajo, ki bo nocoj (sreda) ob 20. v društvenih prostorih. Gre za izlet v nedeljo, u. i. m. m Novi moderni rilntgenskl terapijski aparat, ki ga jC dobavila tvrdka lugoslov., Siemens, je že montiran in v obratu ler se bodo odslej vršita vsak dali od pol 10. ure daljo obsevanja v tukajšnjem rtinlgenolo-škem institutu v bolnišnici. m Na eosli obležal. Na Ruški cesti v Mariboru je bil pred dnevi napaden od nekega F. G. iz Studencev mesarski pomočnik Ivan Mailz j. Maribora. Napadeni je obležal na Krekovi cesti v Studencih od koder so ga prepeljali v bolnišnico. m dan v mesecu s komaj 7:6° C. Toplotna 'razlika je brla 21:6 stopinj. Vročih polet-»nih dni s 25 in več stopinjami je bik) ju-;lija samo 1"S. Povprečna julijska toplota "4e bila 18:9, povprečna maksimalna 24.1 )in povprečna minimalna 12:6 stopinj. Julij je Ml zelo moker. V 18 padavinskih dneh je dosegla višina padavin 147.7 mm. Na posamezen deževni dan bi prišlo povprečno 8.2 mm, oziroma 4:8 mm na vsak dan. Najbolj deževen dan je bil 27. julij s 23.4 mm padavin. Najvišji zračni tlak je v preteklem mesecu dosegel 743.0, najnižji je padel na 727.5 povprečni mesečni pritisk pa je znašal komaj 136.5 mm. Čeprav je bil julij zelo moker, je najvišja relativna vlažnost dosegla samo 89 odstotkov, najnižja 50%, povprečna mesečna vlažnost pa 73.9 odstotkov. V splošnem je bila prva tretjina preteklega meseca najbolj suha, druga tretjina je bila najbolj sončna in zadnja tretjina julija pa je bila najbolj vroča in na dežju najbogatejša. V preteklem mesecu ni 'bito niti ^nesa popolnoma jasnega dneva. Zelo malo oblačnih je bilo 6 dni, enako število dni je bilo popolnoma oblačnih m Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru bo vpisovala obrtne vajence in vajenke iz Maribora in okolice na mestnem poglavarstvu v Mariboru od 11. do 22. I. m. (ob delavnikih od 10.—12v, v nedeljo od 9.—11. ure). Javiti se morajo brezpogojno vsi še ne 18 let stari vajenci in vajenke (pomočniki in pomočnice), ki obrtne nad. šole še niso dovršili. Pri vpisu plačajo vsi običajno vpisnino. Začetniki prineso s seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. optični predmeti?.. dipl, optik peteln m Občina Studenci pri Mariboru poziva vse vojne obveznike, ki se čutijo za vojno službo nesposobne, naj se javijo, danes ali jutri zaradi ponovnega pregleda v občinskem uradu. m Glede razdelitve turškega bombaža bo sklepala posebna konferenca zastopnikov tekstilne industrije pri ravnateljslvu za zunanjo trgovino. m Riža že skoraj ni več dobiti v mariborskih trgovinah. Za koruzno moko je prišel na vrsto še rEŽ, kar Čutijo zlasti ljudje srednjega stanu. m Dohodki mariborske carinarnice so znašali pretekli mesec 11,628.732 din. m Z drevesa je padel 18 letni trgovec in posestnik Vekoslav Muršič od Sv. Miklavža in si zlomil obe nogi. Poleg tega ima tudi nevarne notranje poškodbe. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. m Padec i. vlaka. 60 letni livar Franc Brecl iz Studencev je padel iz vlaka ter dobil le manjše poškodbe na roki. m Žrtev podivjanega vola je postal 72 letni kmetski dninar Jožef Sinič z Vukovskega vrha. 2ival ga je nevarno poškodovala, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. * Kopalke — nogavice, pletenine, perilo. Oset - Koroška 26. * Pojdite z nami v nedeljo«, dne 11. avgusta. Priljubljena krožna vožnja z modernimi avtokan po Slovenskih goricah. Avtobusni izlet v naše najlepše zdravilišče Rogaška Slatina. Prijavile sc pri „Putniku“ Maribor. Pismo uredniku Gospod urednik! — Deželan, ki pride tu pa tam v Maribor, doživi vedno kako posebno razočaranje. Ta razočaranja so navadno grenka in rodijo spoznanje,da so med nami ljudje, sinovi in hčerke slovenskih mater in očetov, ki se takorekoč sramujejo jezika svojih staršev. Tako sem doživel v lokalu neke mariborske modistke sledeči dogodek. V prodajalni sta bili dve dami. Prva očividno vdova, ker si je kupovala žalni klobuk in je bila oblečena v črnino. Druga je bila očividno njena prijateljica. Med seboj sta obe dami govorili v tepi slovenščini in tudi modistka, ki je stregla, je govorila slovenski. A skoraj lastnini ušesom nisem mogel verjeti, ko sta naenkrat pričeli obe dami s prodajalko govoriti v tujem jeziku. Zadeva me je zelo razkačila in skoraj bi bil nekaj zinil, a sem se premagal. Dobil pa sem vtis, da sta hoteli obe dami pokazati, da obvladata tudi tuj jezik, ki je v posebno »čistem dialektu« danes v Mariboru zelo moderen. — Deželan. Kino " Grajski kino. Premiera najnovejšega filma Elizabete Borgncr „Silvina“. Prekrasen film o veliki ljubezni. — Pride: „Zašla sem“. ‘ 1’flion kino. Senzacijski kriminalni in puslolovni film velenapete vsebine „Brez milosti". " Esplanade kino. Prekrasni glasbeni film ,.Havajske noži" z Eleanor Povvell in in Robert Voungom. V Mariboru le potrebna večia zaščita najemni- kov stanovanj in lokalov Uredba z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, ki je objavljena v »Službenih novinah« dne 25. sept. 1939, štev. 218, ima v čl. 11 glede zaščite najemnikov stanovanj in okalov določila, ki se glase: »Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za trgovino ir; ndustrijo in ministrom za pravosodje posebno uredbo, s katero se urejajo najemnine za poslovne prostore in stanovanja. Dokler se ta uredba ne izda, se najemnine za poslovne prostore in stanovanja ne smejo povišati in ne smejo biti višje kot so bile na dan 1. septembra 1939. Lastnik zgradbe, stanovanja ali poslovnega lokala, ki bi povišal najemnino, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev in v denarju do 20.000 din.« V Mariboru je veliko lastnikov stanovanj in poslovnih lokalov, ki se za gorenja zakonska določila malo ali nič ne zmenijo. Mnogo jih jafl ki so dejansko že dvignili najemnine če ne direktno pa indirektno s tem, da zahtevajo od najemnikov »postranske dajatve« poleg najemnine. V strahu, da mu bo stanovanje ali lokal odpovedan, ako ne pristane na tako .povišanje, se vsakdo, kdor le more, ponižno vda in plača, da ima mir. Pri novih najemih lokalov gredo take »postranske dajatve« v visoke zneske in presegajo tudi deset tisoče! Zadnji čas je nekaj slučajev, ko so gospodarji kar na veliko odpovedali strankam poslovne lokale z očitnim namenom, da bi na ta način izigrali narodbo o brezvestni špekulaciji ter si po ovinkih osigurali izdatno večje najemnine kakor so bile 1. sept. 1939. V takih slučajih se vrše odpovedi lokalov celo pod pretvezo, da je treba lokale in hiše zaradi skrajno slabega stanja nujno prezidati in popraviti, čeprav so hiše in lokali med najlepšimi in najboljšimi v Mariboru. Pri tem računajo špekulanti z lokali še na naklonjenost mestnega stavbenega ura- da, ki naj jim z dovoljenjem kakršne kol prezidave nevede omogoči, da se še z večjo rafiniranostjo izigra zakon o pobijanju špekulacije. Po našem mnenju bi bik) treba, da presoja mestni stavbeni urad prošnje za prezidavo lokalov tudi oziraje se na zakon o pobijanju špekulacije. Kjer je evidentno, da gre lastniku lokala ali stanovanja samo za to, da dvigne najemnino nad višino, ki je po zakonu dopustna, bi se špekulantom morale odklanjati prezidave. Policijska oblast pa bi takim slučajem morala po-svečati še posebno pažnjb, ker sicer ostane od zakonite uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije samo komad papirja. Potrebno bi tudi bilo, da minister za socialno politiko in narodno zdravje čimprej izda k zakoniti uredbi o pobijanju špekulacije še posebno uredbo, po kateri bodo razveljavljene vse dosedanje in onemogočene vse bodoče odpovedi lokalov in stanovanj, ki imajo očitni namen izigravati obstoje* ča zakonita določila. prismojeni? Mojo hčer bo-? Nastavil Sem vas kot trne ženitovanjskega potni - Zanimivosti Rekordna sreča siromašne ameriške tkalke Podedovala, zadela v loteriji in prejeta je v dar v 16 mesecih milijonsko premoženje Miss Dulcie iz Los Angelesa je bila še pred 16 meseci revna sirota, preprosta tkalka, ki je v tovarni zaslužila štiri dolarje na teden. Stanovala je pri starejših zakoncih, ki sta jo ljubila kakor svojo hčer. Pred božičem je prejela dekle brzojavko, da ji je neka teta kot edini sorodnici zapustila 40.000 dolarjev. Šestnajstletna Dulcie niti vedela ni, da ima teto. Odpeljala se je v Boston, kjer je na veliko začudenje prejela obvestilo, da ji zapušča neki očetov sorodnik v Oregonu premoženje pol milijona dolarjev... Miss Dulcie kljub nenavadni sreči ni izgubila glave. Po nasvetu rediteljev je pametno vložila denar. Cel roj snubcev je pritisnil nanjo, da jih poroči. Listi so pisali dolge romane o njeni sreči, postala je čez noč popularna. Na višku svoje sreče je pa bila ,ko je stavila v loterijo in zadela 100.000 dolarjev. Velik modni salon v New Yorku je hotel izkoristiti srečno dekle v reklamne svrhe in ji je ponudil mesto ravnateljice. Nič ji ne bi bilo treba delati, imela bi plačo 100.000 dolarjev na mesec, samo da bi podjetju s svojo navzočnostjo nosila srečo... Kmalu za tem je Dulcie prejela od nekega prijatelja družine, ki jo je še majhno pestoval, darilo 50.000 funtov sterlingov. Mož je bival v Angliji in je menilj da je mala Dulcie še vedno sirota, zato jo je osrečil s pošiljko. Miss Dulcie je vstopila v zgoraj navedeni modni salon, ki je delal lepe kupčije. Konkurenca je bila v velikih skrbeh in neki veliki modni salon je zaradi tega propadel. Dulcie je zadela nov dobitek 1000 dolarjev in ga poklonila neki sirotišnici. Da bi srečno dekle izrinila iz konkurence, je neka nasprotna modna tvrdka razpisala 100.000 nagrade za najsrečnejšega človeka. Oglasil se je neki NVilliam Ward Burma, vhodna vrata za uvoz na Kitajsko Burma, Birma ali Birmanska je provinca velikega britanskega cesarstva v Indiji. Meji na Siam, francosko Indokino, Kitajsko in Tiot na severu. Površina znaša 597.848 km2, za dve Jugoslaviji in Bolgarijo skupaj. Prebivalstvo šteje 15 milijonov duš, sestavljajo ga razni rnoo-goloidni in malajski elementi. Birmancev je nad 8 milijonov, njih kultura je pod vplivom Kitajcev. Večinoma so budisti, muslimanov je nad pol milijona, kristjanov 270.000. Burmi vlada v imenu indijskega podkralja odnosno britanskega vladarja lieutenantgouvemer. Pokrajina se deli na osem upravnih oblasti. Preteklost dežele ie bila zelo burna. Ko so se v začetku 19. stoletja vedno ponavljali obmejni inči denti, je Velika Britanija 1826. zasedla burmanske province Arakan, Ye in Te-nazerim. Mir s tem še ni bil vzpostavljen, Angleži so po vsakem sporu segli globlje v deželo, dokler niso 1885 vrgli s prestola zadnjega burmanskega vladarja Tbibana ter naslednje leto priključili deželo k imperiju. Glavno mesto Rangoon šteje 400.000 duš. Je važna trgovska luka, v njem je mnogo kulturnih ustanov, gledališče, muzeji in univerza. iz Filadelfije, ki :je trikrat zadel večje dobitke'in-dvakrat podedoval. Stanje tega konkurenta je bilo torej z Duleie izenačeno. Konkurenčna firma ga je angažirala. Tako je ostalo, dokler ui prišel senzacio-nelen preokret. Star, bogat satnec v Chicagu je poklical predse notarja in mu diktiral naslednje pismo: ;,Sam sem na- svetu, brez ljubezni. Nihče mi ni ostal zvest. Videl sem v dnevnikih fotografijo Miss Dulcie Farr. Lepo dekle je. Dopade se mi, želim ji, da doseže rekord-v sreči. Zato jo postavljam za svojega univerzalnega dediču. Naj moli zame!" Zdaj ni bilo več dvoma: miss Dulcie Farr je najsrečnejše bitje v USA. Dosegla je rekord v sreči. V šestnajstih mesecih je postala večkratna milijonarka, prej revno tkalsko dekle je podedovalo • trikrat, zadelo v loteriji dvakrat in prejelo še izdaten dar neznanega dobrotnika iz detin-skih let.., pregnal stenice, nego so se te med njegovim bivanjem V hiši. še pomnožile, tako da jih je več kakor jih je bilo prej. Sodnik je opozoril bogatina, da nima pravice trditi nekaj, kar ne more dokazati. Poslal je moža domov, naj prešteje stenice ter mu javi njih število. Ker se bogati trgovec takšnega posla ni mogel lotiti in ker je spoznal, da je nemogoče vse stenice, po špranjah našteti, se je vdal. Pobotal se je s slugo ter mu izplačal ves dolžni znesek. Stari grad z »vodnim stolpom« Raeren pri Eupemi (Nemčija) Tragičen spopad med iranskimi častniki Šef vojne misije države Iran, ki biva1 že več let v Bernu, je na dramatičen na-j čin izgubil življenje. Komisijo je tvorilo' deset častnikov, ki so v svrho nabave orožja potovali po evropskih državah/ Šef misije, polkovnik Sadeg Šeybani, 40 leten moški, je večkrat pozval podrejenega kapitana k redu, ker se je ta slabo ponašal in je bil že ponovno kaznovan. Nekega dne, ko je bil šef posebno strog, je kapetan nenadoma poteghil revolver in trikrat izstrelil na polkovnika. Obenem je ranil tt$i majorja AU .Khaularyja, ki je hbtel med njima posredovati. Končno je kapetan streljal še nase. Khaularyja so težko ranjenega prepeljali V bolnišnico. Polkovnik je že naslednji dan umrl, kmalu za njim tudi morilec. Major bo morda okreval Pinč je poginil, kdo bo njegov dedič! Na Portugalskem imajo opravka s prav za prav smešno zadevo za resne ljudi: Grofica Leonora de Costes je imela lepega pinča Gipsyja,' kodrodlakega psička, ki ga je stalno pestovala v naročju. Ko se ji je bližala smrt, je ljubljenemu psičku zapustila lepo premoženje, 120.000 dinarjev. Izročila ga je v varstvo prijateljici Carmeli Sorano, kjer pa živalca tudi ni dolgo živela. Psiček je morda od žalosti po rajni gospodinji poginil in med sorodniki grofice Leonore je nastal pre- pir, kdo bo nasledil psičkovo dediščino, Garmela Sorano je prijavila svojo zahtevo, češ, da gre dediščina njej, .ker je skrbela, za pinča. Sorodniki spet izjavljajo, .da„ so. edino ,oni upravičena do tisočakov. Gospa Sorano da je svoje stroške lahko krila z obrestmi od denarja, ostalo pa pripada njim. Sodniki so v za dregi in razprava je bila ponovno odložena, da najdejo rešitev res smešni zadevi v sedanjih žalostnih časih. Zračna volna je zelo draga Angleški strokovnjak major Ericson je mnenja, da so izgube v zračni vojni vsak mesec stoodstotne; to se pravi, država, ki hoče imeti 4000 letal, mora vsak mesec napraviti toliko novih. Dobro lovsko letalo stane povprečno dva milijona din, moderno izvidniško jetalo pa tri milijone din. Povprečni bombniki stanejo pet do šest milijonov din, leteče trdnjave, kakor jih izdelujejo v USA, pa 10 milijonov din. Anglija je imela lani ža vzdržavanje letalstva v preračunu vsoto 50 milijard din. Od tega je uporabila za nabavo novih letal 20 milijard. Letošnji preračun je trikrat večji od lanskega. Še občutnejša je uporaba bencina. — Lovsko letalo porabi za 1 km leta 1 kg bencina, bombnik 2 kg na 1 km. Za zračni napad 100 bombnikov, ki prelete 500 km, je tedaj že treba 100 ton bencina. Dragoceno za letalstvo je izvežbano osebje. Za 4000 letal stanejo pogonski material, bombe,1 strojnice, topovi in iz-vežbanost pilotov blizu 7 in pol milijarde din na mesec. Letala se lahko stalno ob-navljao in dobavljajo nova, ni pa tako lahko nadoknaditi izgube izvežbamh pilotov. Dekliško ime obranijo dekleta na Špan skem in Portugalskem ter tudi v nekaterih krajih Sev. Amerike, ko se poročijo. Priimek moža je pri njih stranskega pomena.« ‘ Kit je zašel v Ren 1,' 1687 ter zablodil do peščin pri Nichluj kjer so ga ubili. Nenavaden dogodek so ohranili na starih bakrenih novcih. 40.000 zdravilnih rastlin, ki rastejo po večini v tropskih in subtropskih krajih, poznajo v medičini. Uporabljajo jih v razne zdravilne svrhe. Psovk ne pozna japonski jezik. Veliki roji komarjev so napadli kopališča ob Donavi v Budimpešti in preganjajo kopalce. Oblastva skušajo s poliva* njem petroleja in drugimi obrambnimi sredstvi pregnati mrčes. K sreči komarji ne razširjajo malarijo kakor v porečju Tise. Šteje naj stenice za dokaz sodišču Pred carigrajskim sodiščem so imeli primer, kakršni so redki v analih sodnih postopkov. Mlad sluga Husejin Abdul je tožil svojega službodajalca, bogatega trgovca Emila Laruka, ker mu ta že več mesecev ni plačal zaslužka. Trgovec se je zagovarjal, da ni dolžan plačati slugi, ker se ta ni držal obvez, ki jih je sprejel pred vstopom v službo. Mladi sluga je obljubil, da bo hišo očistil ter iztrebil razno golazen, posebno pa stenice, ki so se razpasle po vseh kotih. Sluga ne samo ni — AH s čete govskega »n ka... Pred katedralo v Rouonu Dame v letu 1950 —Madame, kakšni pa ste, saj nimate nič na sebi! — Kaj pravite? Prihajam s popoldanske čajanke, zdaj se bom oblekla, ker grem spat. — Kaj se je pa zgodilo? — Nič, izredno sem se zabavala. — Toda, za vraga, taki? — Naravno! Ali mislite, da bom navlekla nase pisane cunje? Naj še skrivam svoje, od prirode dane lepe linije? Kje pa živite? Kaj ne veste, da smo v letu 1950, v moderni, napredni dobi? — Da, res je, 1950! Spal sem več kakor deset l£t. Toda spominjam se, da so bile prej tako slečene samo kopalke in baletke na gledaliških odrih. — Kaj pravite, slečene?! Kaj morda nimam nekaj na sebi? Ali mislite, da je to odveč? — No dobro, pa vas ni sram, hoditi okoli tako goli? — Dragi moj prijatelj, ali še vedno spite in sanjate? Kaj je to sramota? Ali se morda Afričanke sramujejo, ker hodijo gole okrog? Mi sq enostavno držimo prirodnih zakonov. Kar nam priroda daje, tega se ne sramujemo. Vse to je navada. Tudi ko so ljudje navlekli nase pisane obleke, so to storili iz navade. — In to mislite, da je lepo in moralno? — Lepo je, če se prikazuje lepota telesa in ne lepota dekoracij na človeku. Pa moralno? Moralno je zdaj in ne nekdaj, ker se ne dražita radovednost in fantazija, temveč je vse odkrito in jasno. — Nikoli se pe bi hotel oženiti s takšno žensko! — Oženiti? Ah, vi zaostali sanjač iz prastarih dni! Kdo se danes še ženi? Danes živimo kakor vsi otroci' prirode, kakor vse stvarstvo. Mi si ne zastavljamo preveč skrbi. Ljubimo se zdaj tu, zdaj tam, kakor nam poželi srce in ne poznamo ljubosumnosti. — Kako pokvarjen je zdaj svet! — Ne pokvarjen, temveč prosvetljen! Naši deci je v desetem letu že vse jasno. Nikomur se ne krade pravica do ljubezni. To je sploh najlepši sad naših dni: da sme vsak svobodno ljubiti. . — To se pravi, da dostojnih žensk danes sploh ni več. — Nasprotno, šele zdaj smo ženske postale dostojne. Zdaj se ljudje ne ubijajo več zaradi ljubezni, ljubezen sama pa ne more biti nedostojna, drugače bi je pploh ne bilo. —- Strašni nazori so to! — Strašno je bilo prej, ko nismo imele ženske svobode, ko smo bile navezane samo na moža. Zdaj smo svobodne in se pokoravamo zakonom narave. Dosegle smo svobodo in postale gospodarice moških. Zdaj delajo moški, kar me želimo, moč je v naših rokah... Moški nam Strežejo kakor sužnji. Ljubimo, kogar hočemo in kadar hočemo. Nihče nam ne očita, da smo takšne... — Ne, tega ne morem prenesti. Raje se vrnem v svoj grbb, ker tak svet ni vreden, da živim rta »jem. žene so ponorele, moški postali neutnn}. Zbogpm madame.. — Pojdi, pojdi, stari osel, kaj ti veš o modernem življenju. Ti bi hotel, da vse ženske služijo samo tebi. Le pojdi, da ne Okužiš naše čiste prirode! . Sanjač je odšel, ženska je pa oblekla svoj tanki negliže, ki jo je vso pokril, kajti dama v 1. 1950. dobro ve, da ne 6me iti gola spat.. Ljubljana Koliko pojejo Ljubljančani v enem letu Samcat čio\c'iv jc skromno bilje, ne potrebuje bog ve koliko hrane. Zmožen je živeti leto dni ob samem kruhu in vodi. Sicer bi to, kar poje en človek skozi 60 let svojega življenja, znašalo skupaj nekoliko tovornih vagonov, kakor je izračunal neki ameriški Sslalislik, ampak v enčni letu ne poje veliko. Drugače je stvar, kjer človek nastopa v masah. To je pa že požrtija roja kobilic. Zato je zanimivo pogledali, koliko porabi Ljubljana, ki šteje okroglo 88.000 prebivalcev, takole V letu dni raznih živil. Iz stalisliciu'*;:! letopisa mesta Ljubljane za leto 1939 povzemamo naslednje številke: Poglavje ..Aprovizacija mesta“ pove, da je znašalo število v mestu zaklane živine (juncev, krav, bikov, telet, prašičev, konj in velike in male drobnice) skupaj 58.674 glav, uvoženo pa je bilo povrh tega še 60.038 glav kjavne živine, nadalje 5972 glav divjačine, 19.923 kljunov velike in 164.266 kljunov male perutnine, svežega in suhega mesa vseh vrst ter klobas in salam 77.603 a Sinoda ljubljanske škofije, ki jo jc sklical škof dr. Gregorij Rožman, ima te dni svoje zasedanje v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Zanimivo je, da jc zadnja škofijska sinoda bila pred 16 leti, ko jo je bil sklical rajni škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Na sinodi so zbrani poleg višje duhovščine in predstavnikov teološke fakultete zastopniki iz vseh župnij in samostanov ljubljanske škofije. Zasedanje, na katerem bodo obravnavana razna vprašanja dušnega pastirstva, bo trajalo do petka. a Smrt odličnega narodnjaka. Umrl je včeraj ,v najlepši moški dobi g. dr. Riko Pux, pravni referent na ljubljanskem mestnem poglavarstvu in zaslužen narodni delavce. Pokojnik, ki je bil rodom iz Metlike,-se je-od svoje mladosti veliko udejstvoval ,zlasti v našem sokolstvu — bil je starosta ljubljanske sokolske župe — a tudi na socialnem polju je bil zelo delaven. Leta 1935. je bil izvoljen za poslanca v narodno skupščino, kjer je uspešno zastopal interese mesta Ljubljane. V vsem jc bil pokojnik mož plemenitega duha in srca, ki je užival splošno priljubljenost in -ki zapušča v slovenski javnosti časten in trajen spomin. a Tri obupanke v enem dnevu zaznamuje ljubljanska Kronika, ki so hotele, po sili na oni svet. 30 letna zasebnica Skolastika Ku-reš sc jc zastrupila z jodom, 30 letna služkinja Ivanka Ziherl je pila lizol — obema so zdravniki v bolnišnici rešili življenje —- 38 letna Antonija Jakelj, gardero-herka v kavarni Union, pa je skočila iz II. nadstropja v Delavskem domu in se tako hudo poškodovala, da bo najbržc umrla. Ne pozabi naročnine! kg, konserviranega mesa vseh vrst 2645 kg, masti in slanine 101.878 kg. Mleka (uvoženega) so porabili Ljubljančani 5,907.913 litrov, masla 102.643 kg, sira 92.579 kg, moke vseh vrst 10 milijonov 121.766 kg, testenin 80.040 kg, jajc pa 17 milijonov 737.916, če so bila natančno vsa prešteta. Sadja in poljskih pridelkov jc konsumirala Ljubljana v lanskem letu: 3,195.678 kg domačega sadja in gozdnih sadežev, 109.926 kg južnega sadja, 6,270.009 kg krompirja, zelja in repe, drugega sočivja statistika ne izkazuje. Na špecerijah se je porabilo: 168.650 kg riža, 1,641.344 kg sladkorja, surove kave in navadnega čaja 75.359 kg, pražene kave in etikelnega čaja 13.826 kg, žitne kave in drugih kavnih nadomestkov 116.335 kg, jedilnega olja pa 455.736 litrov. Dodajmo pa šc, kar so Ljubljančani pokurili: mehkih drv 23.821 kub. metrov, trdih drv 109.923 kub. metrov in 48 milijonov 457.615 ton premoga (v hišni porabi, industrije so izvzete). Ogromna poraba zlasti premoga gre na rovaš lanske hude zime. Drobne novice n Radi pomanjkanja deia so odpovedale službo 250 delavcem ladjedelnice v Splitu in Kraljeviči, n Slovenska drama ,,Herman Celjski" dr. Novačana je na letošnjem repertoarju Narodnega gledališča v Skoplju. n Število radijskih naročnikov v naši državi je znašalo letos konec junija 173.474. Ljubljansko poštno ravnateljstvo je z 22:152 na četrtem mestu za Novim Sadom 48.533, ZagFebom 35.385, Beogradom 29.880. n Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je posetil razstavo slik hrvatških umeU nikov v Domu likovnih umetnikov v Zagrebu ter je pri tej priliki odkupil več slik v vrednosti 20.000 din. n Razjarjeni delavci so napadli v Petrinji delavca Stevana Lcvnaiča, ki si je hotel najti zaslužka pri gradnji šole, čeprav so domači delavci objavili, da ne sme priti nihče od drugod. Občinski tajnik ga je s težavvo rešil linčanja. n Okoli 50 bolgarskih dijakov bo dospelo v začetku Septembra na naš Jadran. Za člane Jugoslovansko-bolgarske dijaške lige bo poskrbel naš Ferijalni savez. n Pri gradnji bolnišnice v Petrovgradu se jc zrušilo ogrodje. Eden izmed delavcev jc izgubil življenje, pet jih jc laže ranjenih. n Kmetje so linčali v vasi Krčedinu pri Stari Pazovi Zivojina Lukiča iz Novega Sada. Ta jc v kavarni izzival goste ter se končno sprl z nekim godbenikom, ki je lokal zapustil. Lukič ga je z nožem v roki zasledoval ter na pragu napadel slučajno došlega Neslora Jovanoviča, ki je vprašal, za kaj gre. Ko se je vest o tem razširila, so sc kmetje zbrali ter Lukiča na begu ujeli ter ga težko poškodovali.: Kje Je ostala »tablica" Sokolske planinske koče? Od nekega udeleženca nedeljskih pohorskih slovesnosti smo prejeli naslednji dopis: »Ob novi avtomobilski cesti na Pohorju, ki je bila v nedeljo izročena svojemu namenu, so bile postavljene tab lice z vsemi pohorskimi postojankami, kakor da bi se hoteli posamezni domovi predstaviti številnim izletnikom in jim izreči dobrodošlico. Zelo pa sem se za- li H čudil, ko nisem nikjer opazil tablice za Sokolski planinski dom, ki je vendar med najlepšimi planinskimi .postojankami na Pohorju. Razočaran sem bil nad tem dejstvom, zlasti še, ko sem zvedel, da so funkcionarji omenjene koče poskrbeli za napisno tablico. Če je balo to storjeno namenoma, nam to pač ne more biti v ponos. n Sedem let je imel hčer zaprto v kleti Anton Dvoržak iz Palanke, ker se je v svojem 25. letu hotela poročiti proti očetovi volji. Poleg tega je v sporih očeta z mačeho zagovarjala slednjo, celo še po ločitvi zakona. Očeta so zaprli. n Cene električnemu toku se v smislu sklepa Zveze električnih podjetij v Beogradu ne bodo zvišale, ker smatra uprava zveze, da so vzroki povišanih proizvodnih stroškov le prehodnega značaja. n Svojega 11 letnega pastorka je hotela zadaviti gostilničarka Vida Zelihieeva v Sarajevu., V zadnjem hipu je na krike otroka prišel neki trgovec ter že nezavestnega] dečka spravil v bolnišnico. n Centralni ambulantni poljedelski muzej bodo ustanovili v Zagrebu. Agronomi bodo izdelali zanj poseben načrt Ker bo muzej šc v večji meri potreben podeželju, kakor mestu, bo potoval iz kraja v kraj, da se kmetje poučijo o racionalnem izkoriščanju zemlje. Poleg centrale v Zagrebu bodo ustanovili pozneje tudi podružnice na podeželju. n Mezde na Hrvatskem povišane. Ban ska oblast banovine Hrvatske je s posebnim odlokom povišala minimalne mezde za delavstvo v tekstilni industriji. n Mesarski pomočniki v Dubrovniku stavkajo, ker delodajalci niso hoteli ugoditi njihovim zahtevam. Pomočniki so zaprosili za intervencijo oblasti, da bi sc zabranilo delo vajencem. n ženske sprevodtaice tramvaja v Subotici bodo te dni dobile odpoved služBe na zahtevo moških nameščencev, ki so bili deloma radi pritegnitve žensk odpuščeni. Vest o odpustu je neprijetno odjeknila v Subotici, kjer so bile spre vodnice jako priljubljfene. n Tragične smrti je umrl železniški zavirač 40 letni Savo Radie na progi Prt-jedor—Ljubički Rudnik. S sedeža za zavirače na tovornem vlaku je padel med vagone, kjer so ga kolesa dobesedno razrezala. n V Moravo je skočila blizu Požarevea kavarnarjeva žena Jovanka Ljubisavije«-čeva. Vzrok samomora je neznan. Za uporabo domačih pogonskih goriv Naša država je v pogledu pogonskega goriva za motorje odvisna od tujine. Radi tega je poraba bencina itd. že sedaj omejena, odvisnost od tujine pa bi v danem slučaju lahko imela tudi usodne posledice, ker bi se utegnilo zgoditi, da bo treba uporabo teh pogonskih sredstev vobče ukiniti. .Z uporabo domačih plinskih sredstev za pogon pa ne neha samo nevarnost ustavitve obratov v slučaju pomanjkanja goriva, temveč prihranijo se tudi velike svote v narodnem gospodarstvu, in to do 70% sedanjih stroškov. Tudi država bo v bodoče pri oddaji svojih del in prevozov upoštevala prvenstveno podjetja z domačimi pogonskimi sredstvi. 1. septembra poteče šestmesečni rok za usposobljenje motorjev s tekočimi gorivi za domača pogonska sredstva. Vsako zamudo ali neupoštevanje tega predpisa bo ministrstvo financ kaznovalo z globami 500—500.000 din. Vsa obvestila o podjetjih, ki se bavijo z izdelavo, prodajo in montiranjem plinskih generatorjev, ter literaturo o uporabi domačih pogonskih sredstev daje na razpolago ministrstvo za šume in rude. 6argiusx Plasockl * LJUBLJENEC ZVEZD 67 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski moji Ob reh popoldne se je Jezivec vrnil. S seboj je pripeljal več vreč blaga, ki ga bomo prepeljali čez mejo. Zvečer smo naložili voz ter odrinili. Sprva se jc konj precej pognal, pa ga Ži-Vic zastavlja. Po treh urah sc ustavimo ter omotamo kolesa. Ko odrinemo naprej, jame spet drobno deževati. Od vzhoda pa vleče oster veter. Po njem se ravnamo ter vozimo v pravilni smeri. Po polnoči pazljivo prepeljemo čez mejo, bd tod pa v skrivališče na poljski strani. * . Čez mejo smo prepeljali že tri vozove blaga. Saša mi je dal dve sto štirideset dolarjev. Rekel mi je, da mi bo dal še več, vendar pa šele takrat, ko bomo končali z delom, kajti sedaj ne utegne Podrobno preračunavati. Vendar pa že sedaj vem, da doslej toliko še nisem zaslužil. Ko smo se zadnjič vračali čez mejo, smo doživeli dogodek, ki bi kmalu krvavo končal. Na nekem mestu smo zavili na loko. V daljavi je bila na levi strani vas. Polagoma je padal mrak. Vsak trenutek smo pričakovali dežja. Cesta je bila tieizvožena ter je voz strahovito odskakoval. V daljavi sem videl most Čez reko ter gost pas vrbovja. Zdek> se mi je, da so na mostu ljudje. Ko smo se še bolj priftižali, smo opazili nekaj mož, ki so bili naslonjeni na ograjo ter gledali proti nam. — Nekdo tam stoji! — sem rekel Saši. Prikimal je. Pripeljali smo tik do mosta. Na njem je bilo sedem mož. Trije so bili kmečko oblečeni, trije mestno, eden pa je imel na sebi črn kožuh in kapo na glavi. Zivic je popustil vajeti in tiho požvižgaval Konj je naglo potegnil. Roke sem imel v žepih ter krčevito stiskal samokres. Močno sem se razkoračil, da bi ne izgubil ravnotežja. Ozrl sem se na Sašo. Na ustnicah mu je visel rahel nasmešek; edno roko je imel v žepu. — Počasneje! — je velel Eivicu. Živic je nekoliko zadržal konja. Zavili smo na most. — Hej, kdo ste? Od kod? — je zakričal nad nami možakar v kožuhu ter skušal pograbiti konja za uzdo. — Iz Minska! — je malomarno in nasmejano dejal Saša. — Iz Minska. In kam ste namenjeni? — Kam? Takoj vam temeljito povem! Zivic je zaustavil konja. Saša pa je skočil z, voza ter skočil pred možakarja. Trenutek mu je drzno gledal v oči, nato pa je zavpil: ■— Vaš gt ic, sodrug, se mi zdi močno sumljiv. S kakšno pravico ustavljate na cesti ljudi? — Kako to, s kakšno pravico? — Da, s kakšno pravico? Pokažite dokumente ! — Sodelavec obmejnega oddelka sem! Ta hip je Saša odstopil za korak ter pomolil možakarju samokres pod nos: — Roke kvišku! Takoj! Mož v kožuhu je prebledel ter naglo dvignil obe roki. Ta trenutek sem jaz potegnil iz žepov oba samokresa ter, stoječ na vozu, zavpil nad možmi na mostu: — Roke kvišku! Takoj! Vsi so dvignili roke. Živic drži v eni roki vajeti, v drugi samokres. Smehlja sc ter zvedavo pase oči po možeh. Saša preiskuje agenta. Iz žepa mu pobere samokres. — Velja! — reče in spravi agentov samokres v svoj žep. Nato mu izvleče iz notranjega žepa še denarnico ter jo spravi. — To si ogledamo kasneje! Nato se Saša obrne še k ostalim možem: — Ali ima še kdo orožje? No! — Mi smo brez orožja! — odgovorijo vsi hkrati. — Pazite, preudarite! Pri komur najdem orožje, mu poženem krpglo v glavo! Ali ima kdo orožje? — Nimamo, sodrug! Saša se spet obme k agentu. — Hoteli ste vedeti, kam gremo?... Čez mejo... Ali bi morda še radi vedeli, kdo smo?... Veseli fantje smo. Taki, ki se meje ne bojijo in ki takim, kakršen st ti, ne gladijo rok in glave. Sedaj veš!... Vozimo pa imenitno blago. Če bi ga rad videl, kar poglej si ga! — Sodrug... jaz ne ... — Jaz nisem tvoj sodrug! Tvoj sodrug sedi v kolibi! « — Jaz nisem mislil... Hotel sem... — ... nam kožo ustrojiti1! — je zaključil Saša in nato velel: — Skoči v vodo! Agent je zadrhtel, šaša je dvignil samokres in namršil obrvi. — Takoj! Agent je hipoma zlezel na ograjo ter skočil v reko. V mrak se je razlegel krohot; najglasnejši je bil Živic. — V vodo, v vodo! Bolhe je . treba utopiti! — je kričal Saša nad ostalimi možmi. — Naglo! Pohitite! Vsi so jeli lesti na ograjo ter skakati v vodo. Vsak hip je zaklokotalo pod mo* stom. — Imenitna kopel! — je pomodroval Zivic. Saša pa je skočil na voz. Konj je potegnil naprej. — Prileglo se jim bo. Nekoliko se bodo ohladili! — je dejal Saša. Prevozili smo čez most ter zavili na dobravo. Za nami pa so odmevali kriki mož, ki so sfc lovili iz vode. (Dalje.) PRI VSEH °/<) SEZONSKI POFUS7 C.Bu4$fefaH Gosposka ulica Spori Jutri se prične turnir na Bledu Mednarodni teniški turnir na Bledu, ki ie bil radi vprašanja ureditve igrišč za letos že skoroda odpovedan , se bo po zadnjih vesteh vendarle vršil. Začel sc bo jutri ter bo trajal do zaključno 11. avgusta. _ Pokroviteljstvo nad prireditvijo je izvolila prevzeti Nj. Vel. kraljica Marija, v častnem predsedstvu je predsednik vlade D. Cvetkovič ter ministri dr. Korošec^ dr Krek, Laza Markovič, Cincar Markovič in Pantič. Za turnir, ki ga bosta priredila BTK iz Beograda in ljubljanska Ilirija, vlada veliko zanimanje ter se pričakuje številna udeležba igralcev. 2e samo ISSK Maribor bo zastopan na turnirju z 8 igralci. Radi tega bo verjetno preložen dvoboj z Železničarjem. Teniški dvoboj Marlbor-Železničar V nizu propagandnih prireditev naših belih mušketirjev sledi v četrtek popoldne prvo srečanje med teniškima ekipama ISSK Maribora in SK Železničarja, V tem zanimivem dvoboju bo nastopilo po Šest igralcev vsakega kluba, ki bodo odigrali šest iger posamezno ter tri v dvoje. Teniški leam ISSIt Maribora bo to pot nastopil z novim klubskim prvakom Fredi jem Korenčanom na čelu, Železničar pa nas bo presenetil z nekaterimi novimi talenti. Tekma se_ bo vršila v četrtek ob 15. na igriščih SK Železničarja na Tržaški cesti. Povratna tekma pa bo na igriščih ISSK Maribora prihodnji teden. PRESENEČENJE V TURNIRJU ISSK MARIBORA Kakor smo že poročali, jo razpisal ISSK Maribor interni teniški turnir 10 igralcev, da se reši vprašanje klubskega prva- AII si že prijaviš viaJ enega novega ® naročnika M ka in rangliste za letošnje leto. Turnir bo ta teden končan ter bomo o njem podrobneje poročali. Senzacijo dosedanjih iger pomeni brez dvoma poraz dolgoletnega klubskega prvaka Nadana Albaneže proti Frediju Korenčanu s 6 :3, 2 :6, 2 :6. Izid le igre bo bržkone odločil vprašanje letošnjega klubskega prvaka ISSK Maribora. V okviru turnirja je bila cela vrsta napetih iger, v katerih so se zlasti izkazali razen gornjih še Tončič, Škapin, Kirbi^ Kobi itd. s Teniški dvoboj Italija—Madžarska v Riccionu v Italiji se je končala z zmag« Italijanov 7 :2. s Atletski dvoboj med reprezentancam;) Nemčije in Italije se je v Stuttgartu konča! z zmago Nemcev v razmerju 104 :74 točkam. Doseženi so bili izvrstni rezultati Povratno srečanje bo sredi septembra r Milanu. s Nogometna reprezentanca Moskve bo v nedeljo vendarle nastopila v Sofiji proti SK Slaviji, v sredo pa proti reprezentanci Sofije. Po zadnjih pripravah sodeč bodo priredili Bolgari ruskim športnikom slovesen sprejem. n Poštno hranilnico je ogoljufal za lepo svoto Zagrebčan Evgen Jakasovič. Vlagal je po 50'— din, potvoril številke v knjižici na 500'— din ter dvigal denar pri raznih podružnicah. Na ta način si je prigoljufal lepo vsoto din 20.000'—, dokler ga sedaj niso zalotili v Ogulinu. CENE MALIM OGLASOM; V malih oglasih staitt vsaka beseda 60 pat. nalmanlša prlstolblna ta te oglase le dla 10.—. Dražbe. preklici, doolsovania In ienltovanlskl oglasi din 1.— po besedi. Nal- maniil znesek ta ta oglase le din Debelo tiskane besede se računalo d vol no. Oglasni davek za enkratno objavo tnala din 2—. Znesek za male oglase se Plačuie takol pri naročilu, oziroma ga le vposlati v Pismu skupa) z naročilom ali oa po ooštni položnici na čekovni račuo št. 11.409 — Za vse pismena odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. KAM, KJE? GAMBRINOVA DVORANA Najlepši vrt v Mariboru. — Sveže Tscheligijevo pivo- — Prima pekrska vina. Prvovrstna meščanska kuhinja. — Sprejemajo se abonenti — 6225-1 Novovkletena kvalitetna, tu-okoliška, pekrska in ljutomerska vina IZBORNO NARAVNO OKREPČILO dobite v Ulici kneza Koclja 5 — čez ulico znaten popusti 6225 ' SLUŽBO DOBI MLAJŠEGA KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Indu-strija«.____________ 6239-2 i POSTRE2KINJO za predpoldne iščem takoj. Betnavska 25. 6230-2 BWH7T17TTI'4W Oddam dve ENOSOBNI STANOVANJI od 15. avgusta dalje. Nasipna 91, Pobrežje 5954—5 STANOVANJE soba in kuhinja, vse pod enim ključem, se odda 1. septembra. Koseskega 22. 6220-5 Eno- in 2-sobno STANOVANJE v Meliu se odda. Vprašati: Erjavčeva 10- 6217-5 POTNIKA za mesto Maribor, agilnega in podjetnega, iščo: Tvornica zdravstvene kave A. Jarc, Maribor-Košaki. 6227-2 KUHARICA samostojna, dobi takoj mesto- Ponudbe pod »Kuharica« se naj pošljejo na ogl. odd. »Večernika«. 6218-2 PLETILJE ŠIVILJO sprejme Traun. Slovenska 8. 6208-2 ŠIVILJA s kavcijo ali brez se sprejme za konfekcijsko delo. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod šifro »Stalno«. 6246-2 VAJENCI-(KE) UČENEC s 4 razredi srednje šole se sprejme pri tvrdki V. Weixl in sinova. 6080-4 KROJAŠKEGA VAJENCA iščem. Pristavec Anton, Maribor, Trubarjeva 9. 6232-4 VAJENEC se sprejme v manutakturno trgovino. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod šifro »Manufaktura«. 6219-4 . ^edisat /KOPALNA SOL 2A NOGE' I PROTI POTENJU,UTRUJENO1 I STI IN BOLEČEMU VNETJU' | NOG,TRPI KOŽI, KURJIM' | OČESOM IN OZEBLINAM* DIN 3.-, d.-*IN IR.- j "IdROGE Rt J A SOBO čisto, s celo oskrbo, najraje v Koroškem predmestju ali na Ruški cesti išče soliden železniški uslužbenec. Ponudbe na ogl. odd. Usta pod »15. avgust*- 6236-0 STANOVANJE IŠČE 4 članska družina išče komfortno 3-sobno sončno STANOVANJE (plin) z vsemi pritiklinami v I. ali II. okraju mesta s 1. septembrom. Ponudbe na ogl-odd. »Večernika« pod »Sončno.« 6198-6 PREHRANA 3 OSEBE sprejmem na hrano. Mlinska ulica 9-II. 6233-7 SOBO ODDA SOBO IŠČE Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Ve- čemika«. 6152—9 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Soba«. 6241-9 Spomnite se CMDt OPREMLJENO SOBO ;epo, v novi hiši. oddam gospodu s 15. avgustom. Smetanova 29, pritličje levo. 6244-8 MALA PRAZNA SOBA se odda za 150 din- Taborska ul. 16, 6221-8 VINOGRADNO POSESTVO v ugodni legi in v dobrem stanju v bližini Maribora kupim. Naslov v ogl. odd, »Večernika« 6240-11 PRODAM VINOGRAD in sadonosnik, ‘po\ ure od mesta. Vprašati: Lovec, Glav ni trg 4. 6223-11 najpopolnejše harmonike sveta M d !1 , GENERALNO ZASTOPSTVO SCHHEIDER ZAGBEB. NIKOUCEVA iO Prodaja v Mariboru m in sinova Jurčičeva 8 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska In keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 TRGOVINO z mešanim blagom, dobro uvedeno, ob prometni cesti, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mariborska okolica«. 6234-13 Continental TRGOVSKA HIŠA dobro uvedena, ob prometni cesti na prodaj. Ponudbe na oglasni odd. »Večernika« pod »Mariborska okolica.« 6093-11 KUPIMO HIŠO ali vilo v prvem, drugem ali četrtem okraju. Dve tretjini plačamo takoj, ostalo po dogovoru- Ponudbe z navedbo cene in naslova na upravo »Večernika« pod šifro »M. F.« 6237-11 na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor, Vetrinjska ul. 30 Ljubljana, Prešernova ul. 4 STROJI PISALNI STROJ rabljen kupim. Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 6032-14 NOVOI Mahmud Konjhodič NOVO! Sdiatki ftaktei u Hti/al<aj din 27m50 KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE Mar.bor, Aleksandrova cesta 13 — Telefon št 25-45 KLET ALI SKLADIŠČE sposobno za zalogo vina v mestu ali periferije išče dober plačnik. Istotako stavbeno parcelo ali novo zidano hišo.. Ponudbe poslati na ogl. odd- lista pod »Takoj«. 6228-11 POHIŠTVO-OPREMA ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam- Jerovškova ulica 44. 6245-17 ŽENSKI KOTIČEK MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketiš-u. Stolna 1. 11406-18 VOZILA OTROŠKI VOZIČEK pleten, moderen, malo rabljen se proda. Vprašati Vetrinjska ulica 9. 6235-22 Ugodno pTodam MOTORNO KOLO »Ziindapp« 200 ccm. Slovenska 36. 6231-22 ŽIVALI MAČKA — ANGORA bela, se je zgubila. Kdor ja najde, naj jo prinese v pekarno Genzger, Meljska, cesta, proti nagradi. 6224-24 IZGUBLJENO Izgubila se ie ROČNA TORBICA z legitimacijo in raznimi stvarmi 5. avgusta iz tezenskega kolodvora do Nasipne ulice- Pošten najditelj prejme nagrado. F. M., Maribor, Nasipna 43. 6242-27 ŽAGOV1NO dobavlja Vračko. Limbuš. 6194-28 KUPIM GOZD v Razvanju, Radvanju, Pekrah, Limbušu, Laznici ali Bistrici. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 6207-11 Alca želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 PRODAM BENC1NMOTOR 4 ks., 3 polovnjake pijače in 4 polovnjake vina- Ivan Ločičnik, Rošpoh pri Mariboru. 6229-22 OTROŠKI VOZIČEK pleten, eleganten, kupim. Dopisi na osi. odd. lista pod »Pleten«, 6216-22 B. M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 7'50 ccm. v 'odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju. 6238-22 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Kgeriev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 Veiernikovi prepričajte Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 23-67., — Poštni Čekovni račun štev 11 409.