GLAS SVOBODE. _Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč!__ Ste v. 41 Chicago, III. 7.'oktobra 1904. Leto III i Našim somišljenikom, naročnikom in odjemalcem na znanje. Kapitalisti, zakleti sovražniki ljudstva Imajo najboljie orožje proti ljudstvu v »vojih rokah. Knpit«ll»tom tlulijo prtinlce, ipovednlce, časniki, vojaltvo, policija Itd., da tem ložje odirajo ljudstvo, ki «e od zore do mrak« peha za kolCekom kruh«. Ka-pltallatl povsem dobro vedo, £e imajo Izborno orožje v svojih rokah, da lahko izsesavajo in odirajo ljudstvo, radi tega žrtvujejo ogromne svote za sredstva, s katerimi drle ljudstvo v gospodarski in politični sužnosti — v novodobnem tlatanstvu. Republikanska stranka je nabrala 10 milijonov tolarjev za volilno borbo. Demokratska stranka latotako razglasuje po svojih umazanih glasilih, da Ima že 7 milijonov tolarjev za volilno borbo. Ako si ogledamo ogromne žrtve kapitalistov za vzdržavanje krivično nadvlade nad ljudstvom, potem mora tudi ljudstvo priti do spoznanja, da je skrajni Čas, da se postavi v bran proti tem zajedalcem v človeški družbi. Ljudstvo, ki dela v tvornieah, rudo-1 topilnicah, premogokoplh Itd. za le nuhe v danainji človeikl družbi nin*T na razpolaganje prlžnlc, vojaitva. cerkev itd., da bi se branilo proti postav-nemu oropanju svojega zaslužka. Najboljie orožje, ktero Ima ljudstvo proti izmozgavanju, izsesavanju In modernemu mezdnemu suženstvu, je dobro časopisje, ki odprto biča danainje neznosne In gnile gospodarske In politične razmere ter tako vpliva na javno mnenje, ktero sku-iajo republikanski In demokratski Časniki ponarejati v prid kapitalistom — ljudskim krvosesom. ..Obračamo se do Vas, somišljeniki In naročniki! Ako hočete svojemu orožju — "01 Svobodi" dati boljšo ojstrlno, če hočete, da bode "01. Svobode" krepkejie odbijal napade ljudskih izkoriščevalcev na ljudske žepe, potem se mora povečati "01. Svobode". A kako naj storimo to? 8ami tega zvriiti ne moremo. Za povečanje lista Je potreben denar In zopet denarl . V to svrho Je potrebno, da vsak somišljenik po svojih skromnih močeh žrtvuje mali dar v povečanje lista, ki v resnici stoji na t?ranlku za ljudske pravice. Mi dobro vemo, da delavci ne morejo darovati tiaočakov, ne desetakov, ne tolarjev, ker so jih kapitalisti že oropali za O delov njih zaslužka. Ako želite, da se "01. 8vobode" tekom enega ali dveh mesecev poveča, potem darujte po svojih skromnih močeh za povečanje lista. Vsak še tako majhen dar bode hvaležno sprejet In bode pripomogel do zmage delavnemu ljudstvu, ki živi s svojimi Žulji In sragami leno gospodo, kl nima dru-zega z« to ljudstvo kot JsČe, vislice, puške in bajonete. Ako hočete svobodo ter nočete živeti v sužnosti; ako hočete Jednakost ter nočete pobirati drobtinice,' kl padajo raz mize bogatinov; ako hočete bratstvo tsr nočete vojn, v katerih narodi pobijajo drug druzega v škodo splošnemu napredku In kulturi, tedaj prispevajte za povečanje "01. Svobode". — V združenju Je moč! UPRAVNI&TVO. Vojaštvo. Najčrvstejša in naj krepke j ša opora kapitalizma je gotovo vojaštvo— puške, bajoneti in topovi. Ako vprašamo kapitaliste ali kacega zaščitnika današnjega družabnega reda, čemu potrebujemo dobro izvežbano armado, dobimo kratek odgovor: "Izurjeno vojaštvo rabimo v obrambo proti zunanjim sovražnikom."^ Ta odgovor je navadna kratka laž. Vsak {lovek, ki ima zdrave možgane, ve, da današnje države vzdržujejo velikanske, dobro oborožene armade le zbog domačega sovražnika — radi delavcev. Govorenje o zunanjem sovražniku je le plašč, s katerim se hoče prikriti resnico, pravi namen militarizma. Povsod nastopi takoj vojaštvo v Zvezi s policijo, če si ljudstvo išče svojih privic. Ako delavci zastav-kajo. takoj je vojaštvo pripravljeno braniti delodajalce in če je potrebno tudi strelja, da ščiti sveto, denarno bi sago kapitalistov. Ako ljudstvo na shodih zahteva svoje pravice, tedaj čaka vojaštvo z nabitimi puškami v vojašnicah, da plane pri najmanjšem povodu na neoboroženo ljudstvo. Veliki nastopi in parade vojaštva •»c nam dozdevajo nekako strašilo gospodujočih slojev, nekake grož-nie kraljev, cesarjev in knezov, v katerih se izraža ta le stavek: Glej ljudstvo to je :a tebe. ako ne bodel pokorno in posluhu) St .. ,. - ./-.J,. { i Ali li no to izvrstno sredstvo v: rokah zaščitnikov današnjega družabnega reda? Ali ni to sredstvo, podlo, umazano, katerega se poslužujejo le strahopetci, ki nimajo toliko poguma, da bi z uma svitlim mečem branili svoje, nazore in načela ? Eno tretinjo ljudstva oblečejo v pisane cunje, z raznimi našivi, da drži dve tretinji delavnega ljudstva k tlom, da zadavi vsak ljudski glas I k) svobodi takoj v krvi. Mej ljudstvom nabirajo vojake, ljudstvo plačuje ogromne davke za oskrtb vojaštva in to vojaštvo se uporabi proti ljudstvu, ako tako zahtevajo koristi višjih deset tisoč. To jc naloga vojaitva v današnji človeški družbi, v družbi, v kateri se vpošteva vrtine posameznega človeka ne po duševnih zmožnostih, temveč le po denarju, katerega poseduje. Kapitalisti v resnici niti ne branijo današnji gnjili družabni red, ker so prestrahopetni. V to svrho imajo proletarce v vojaškem jopiču, ki so pripravljeni na povelje zada-| viti in vdušiti vsak |K>jav ljudstva J |jo svobodi, jednakosti in bratstvu. l)a proletarci v vojaškem jopiču vestno in točno spolnujejo vsa povelja, da so v slučaji potrebe pripravljeni streljati tudi na svoje stariše, brate in sestre, skrbe merodajni krogi s tem, da so vojaštvu odloČili posebno vzgojo. * Mlademu vojaku se pripoveduje o ljubezni do domovine, «. spoštovanju kraljev, cesarjcv, kne- j zov, vojaških dostojanstvenikov, kakor o višjih napobbožjih bitjih, o disciplini, vojnem zakonu itd. Torej ni čudo, ako spremene nevpog-lljive značaj«.1 v hlapčevsko poslušne. Militarizem ju zlo, ki ovira proletariat na poti k svolxxli. ki jemlje ljudstvu najboljše moči ter stoji odprto v službi velekapitala, ki izrablja kneze, kralje, cesarje in ministre kot slamnate može, ki morajo plesati tako, kakor jim godejo veleka-| pitalisti. Temu zlu se ne tla drugače priti; I do živega kakor z neumorno agita- j jcijo pri mladih ljudeh. Dandanes je mladina večinoma vesela, ako obleče vojaški jopič, ker ne pozna škode, katero prouzroča militarizem, ki jc rakraua v človeški družbi. Podučit j mo svoje otroke o socializmu, o novodobni sužnosti, v kateri žive delavci, o škodi, katero prouz-ročava militarizem v človeški družbi, o poti in sredstvih, s katerimi si lahko priborimo svobodo. ' pokier so proletarci v vojaškem jopiču pripravljeni zadušiti v krvi vsak klic po svoliodi, toliko časa nam naš boj ne prinese zaželjene zmage. Naša končna *maga "i odvisna o«l barikad ali |x>ulični1i bojev. Ne sanjajmo o tem, ker to so prazne domišljije. Zmage na barikadah so dvomljive vrednosti, ker za takimi zmagami sledi navadno reakcija. Nauk Krista je zmagal brez barikad v močni rimski državi, ko je vojaštvo vsesalo v sebe nauke . Nazarenca. * To si vzemimo za vzgled1 Uči-. mo in liodrimo ljudstvo, pi sebnp mladino že v nt j nežnejši mladosti , Revolueijonirajmo dt'hove in dozi-: veli bodemo dan, ko bodo socialtsli-. čni nauki tako močno razširjeni mej ljudstvom, da puške ne IkxIo streljale, ne sablje sekale. Doživeli tiodemo dan vstajanja, . dan. ko bode ljudstvo v resnici sa-. mo določalo o svoji usodi. Josip Logaian. i . ___________ Sadovi kapitalizma. Poleg Chicage na preriji mej 39. cesto in Kedzie ave. so dobili dne 24. t. m. družino, ki je stanovala v cestnem jarku. Mož se je bavii s ■ pobiranjem cunj. A vsled kratke! > bolezni je prišel v tako revščino, da, 1 ni mogel plačevati stanarine, Na 1 prostem, v jarku je živela družina! 1 uže preko 4 tednov. To so sadovi 1 . i kapitalizma. Na eni strani milijoni i (tolarjev osredotočeni v rokah posa-' meznikov, na drugi' strani pa ne- j , skončna beda in glad. Daleč smo; ! prišli v republiki vrlih in svobodnih J mož I Kmalu bodemo. kar se rev- • j ščine tiče še nižje stali kakor v Ev- ropi, tko se ne bode ljudstvo še v • pravem času zdramilo ter dalo pri i volitvah obema kapitalističnima • strankama — demokratski in republikanski zasluženo brco. • ~ "' ................* ""...... 1 Razgled po svetu, j Iz ru$ko-japonskega bojišča. Rusi so zopet odbili sden napadi Japoncev na Port Arthur. Do se-\ daj se sodi, da je pri vseh napadih na Port Arthur padlo okoli 45 tisoč Japoncev. Vsled tega naraščal nezadovoljnost v Tokio. Neki list J svetuje generalu Nogiju, ki zapo-J veduje japonski ahuadi pred Port j Arthurom, naj zvrši "harakiri" — naj sam sebi prepara trebuh. j Po bitki pri Liaojanu ni prišlo do j večjih bojev v Mandžuriji, Obcf sovražni .armadi si stojiti v obližju Mukdena nasproti. Xa Japonskem so izdali vojaški zakon, ki pomnožuje armado za 200 tisoč mož. Bombastično napovedan odhod baltiškega brodovja na Daljni j Vztok je padel v vodo. Baltiško brodovje še vedno tiči v finskem zalivu in kdo ve, če bode sploh ke-daj cnlplulo na Daljni Vztok? Male praske mej japonskimi in ruskimi predstražami se vrše vsaki dan okolu Mukdena. Sploh se na občno sodi, da ne pride tu do večje bitke, ker se bode Kuropatkin naj-brže umaknil do prelaza Tie, kjer taborijo čete, ki so ravnokar došle iz Evrope na bojišče. Kitajski roparji so, poskusili porušiti železniško progo pri j>ostaji I Fanciatiim, kacih 150 milj južno j(>d llarbina. Ubili so jedno stražo ter le na lahko poškodovali progo. Ko je prišel večji oddelek vojaštva rta lice mesta, so jo roparji odku-! rili. Angleško. Angleži imajo že v žepu tibetan->ko pogodbo, ktero so po roparskem načinu z orožjem v roci izsilili ljudstvu, ki prebiva na velikanski gorski planjavi. Trgovina na Daljnem Vztoku peša vsled vojne. Nadalje se l»ojc Angleži, dj bi Japonci v slučaji zmage postali pre" velika pomorska sila, ki bi jim pri j kupčiji na Daljnem Vztoku delala | I preveč predglavice. Sedaj so za- f čeli pisati vsi večji angleški časniki! v prilog miru. dasi so vprav oni naščuvali Japonce za vojno, ker vedo, da bi Angleži kot posredovalci miru dosegli v kupčijskem oziru prav lepe vs|>ehe na Daljnem Vztoku. — Angleški velekapitalisti so pač najzvitejši novodobni roparji, ki vporabijo vsako ugodno priliko, da si zagotovijo masten plen. Italija. , General Garibaldi, ki ni od vseli vrlin svojega očeta druzega |*>de-doval kakor njegovo ime, že zopet sili v ospredje. V- imenu albanež-kega komiteja je Garibaldi izročil protest talijanskemu ministru inozemskih del, francoskemu in angleškemu poslancu, v katerem se odločno obsaja mednarodna uprava Macedonije. En prepis tega protesta je poslal tudi turški vladi. Seveda bode tudi ta protest romal v koš svetovne zgodovine. Nemčija. Agentje g. Ballina, glavnega ravnatelja hamburško-ameriške preko-morske črte love v Brlinu poljske in ruske izseljence. Ako izseljenec nima potnega lista ter se zaveže kupiti listek pri hamburško-ameriški črti, tedaj ga puste odpotovati slo-bodno v Ameriko. Ce pa naseljenec kje drugod kupi vozni listek, tedaj ga izroče agentje omenjene družbe si. pruski policiji, ki siromaka kot vojaškega beguna zopet izroči ruski gosposki. ^ Vsa pruska policija je v službi hamburško-ameriške črte in ruske-j ga carizma. Lepa trojica se je po-j bratila: Ruska nagajka, pruska po-1 i licija in hamburško-ameriška paro- j Ibrodna družba, koje glavni delni-j I čar je nemški idiot, Viljem II., ki! je poslal svojega adjutanta v J i obrambo cesarskih, denarnih koristi j v upravfiištvo omenjene družbe, i i Nemški patriotje bodo pa kljub ! sramoti, ktero je ta trojica utisnila! j Nemčiji, peli še v prihodnje: j "Deutschland, Deutschland iiber j Alles, tiber AUes in der Welt." V nemško jugozapadno Afriko j bode zopet v kratkem odšlo 500 tnož. precejšne število konj in gorskih'baterij. Seveda ne bodo ti; vojaki odšli v Afriko, da se bodoi i zabavali, temveč da bodo morili; II I črne Afriške rodove, kar imenujejo j kultu ronosci vseh narodov povspe-j sevanje evropske kulture. —.Pač J žalostna je ta evropska kultura,' ki }sc zrcali v morenju, ubijanju in ] oropanju mirnih črnih rodov. Rusija. ,1 Ruski delavci So slavili rojstvo J ruskega prestolonaslednika, Aleksi-tja po svoje, Policija jc zapovedala {v Bjelostoku, da se morajo prebivalci razsvetliti svoje hiše, ko se je jcarinji 1 »osrečilo iznenaditi svet, daj ije povila* sinčka. Se isti večer je |vzprizorilo kacih 300 delavcev de-(Jnionstracijo, kateri se je takoj pri-[Jdružilo občinstvo. Po vseh ulicah 'se je razlegal klic: "Doli s cari-«1110111." Občinstvo je vničevalo j tampijone in druge reči za razsvetli javo, s katerimi so hlapčevski* lu-skazovale svojo pasjo »danost I turizmu. Delavci so pa delili občinstvu letake revolucionarne vse-pine. Dva dni kasneje sta bila 11a j tnestu guverner in en general političnega orožništva, da bi podložni-kotn vtepla pokorščino v glavo, s "Doli s carizinom" je pozdravil iuski narod rojstvo carjeviča. Ta lic se bode ponavljal, dokler ruski iariMl ne bode zdrobil ruski despo-lizem, dokler ruskemu narodu ne bode sijalo solnce svobode Švica. j Na mednarodnem zborovanju vj Curihu proti kupčiji z dekleti, je en sam govornik povdarjal, da ima to /Jo svoje korenine v današnjih družabnih in gospodarskih, razmerah. Vsi drugi so povtlarjali, da je treba! odstraniti bordele, ali znižati njih t število, ali pa zasledovati energično gOS|xxiarje bordelov, Cčeni vladni zastopniki in drugi1 Učenjaki na zborovanju v Curihu mislijo ulačugarstvo odstraniti z malenkostnimi sredstvi. Ti gospodje nočejo razumeti, da v taki • sploh trgo*4 vino za jxxllago, tudi le|>o cvete ! kupčija s človeškim mesom. Dobri nasveti, katere so dali učenjaki in vladni zastopniki niso tako obsežni, hla bi odstranili prostitucijo, saj nas zgodovina prostitucije- o tem povsem dobro uči. — Prostitucija l>o-de padla še le z današnjo človeško družbo. Ameriške vesti. Umor radi koristolovstva. Grozna nesreča se je pripetila v šoli, v Pleasant Ridge, dvajset milj severno od Cincinnati-ja. Ko so za časa odmora odšli otroci na dvorišče, da bi se malce razvedrili, se je vdrl tlak poti njimi. 30 malih dcklic je izginilo v jami za odpadke. Prizor je bil grozen, posebno ker ni bilo orodja pri rokah, da bi se pomagalo vbogim deklicam. Slednjič se je vendar posrečilo učiteljicam in • ljudem, ki so prihiteli na lice mesta ' rešiti ponesrečena dekleta izvzemš' 9, katere so |x>tegnili mrtve iz jame. Mnogo rešenih deklic je v jako kri-. tičnem položaji, ker so si otrovale . čreva, ali pa imajo zlomljene roke, i ali noge. — Tako je povsod v naši ; nlavni ameriški, veliki republiki. . Vsaki dan zahteva moloh — kapita-i lizem nove žrtve. Danes na železnicah, jutri pri gradenju kacega po-. slopja, potem zopet v gledališču, ali pa tla kaki ladji. Vrlo ameriško ljudstvo pa povsem . topo gleda te mnogoumore, kakor . da bi se šlo za podgane ali miši. V začetku malo vpitja, ki kmalu po-I tihne ... in morjenje se zopet znova prične. Vendar. 1 Osrednji odbor "American Feder-. j ation of Labor'' je pripoznal stavko i tekstilnih delavcev v Fall River,; I! Mass., katerih je približno 25 tisoč.' . 1 Osrednji odbor je razposlal okrož- j I nico vsem delavskim unijam, v ka- j teri navaja vzroke za stavko. Okrož- (; nico je podpisal Samuel Gompers,, ! I predsednik zaveze, v kateri se za-. i jedno prosi za materijelno pomoč. Kapitalistom raste pogum. Vspeh. katerega , so dosegli me- > sarski kralji vsled nezmožnih in na- > zadnjaških voditeljev v stavki klav-- niških delavcev, daje pogum podjet-i nikom, da hočejo uničiti delavske >I strokovne organizacij«. Delavnice! II Pullman« in International Harvester I i ....... , ' - k Company, katere so podjetniki zaprli za kratek čas, bodo pričele kma-: lu z delom. Ali delavci, ki se zgla-šajo za delo, morajo jwdpisati sramotno in poniževalno pogodbo, v kateri izjavljajo, da niso v zvezi z nobeno delavsko strokovno organizacijo —1 unijo. Zajedno se jim naznanja, da so jim znižali zaslužek za 20 odstotkov ter povišali delavni čas za tri ure v tednu. Tako dak^ smo prišli v Giicagi. Tako se j>ostopa z delavci, ako j podjetniki vidijo malomarnost delavcev za njih lastne koristi. Kcdaj ! IkhIo delavci spoznali, da je le v I združenju moč??? Kotel rn/.letel. Parni kotel se je v Mammothovi tvomici za bombaž, kacih 25 milj oddaljeni od mesta Raleigh, N. C., razletel. Strojnica je popolnoma razdejana, več oseb ranjenih, 4 ose-l»e pa mrtve. Te vrste nesreče se istotako mno-že kakor nesreče na železnicah. Tvorničarji rabijo za službo pri parnih kotlih čestokrat ljudi, ki niso izurjeni v tem poslu, da prištedijo na plači." Navadno stare in izrabljene kotle do zadnjega rabijo, dokler necega lepega dne ne pošljejo brez voznih listkov nekoliko ljudi v ncliesa. I> zakaj bi ne? Saj pri ta-cem pošiljanju ljudi na drugi svet i zaslužijo še denar. Kotel je zavaro-jvan. tvornica tudi. Za denar, kte-j rega jim izplača zavarovalnica zgra-j dt- novo tvomieo in postavijo nove j kotle. Izrabljivattje se prične znova, dokler zopet kaka katastrofa ne po-j uči ljudstvo, da jc kapitalist ali tvor-; ničar ostal stali krvoses, ki hoče za-; služiti denar in če jc treba — preko 'mrtvih človeških trupel. Amerjški militarizem. Resnica je, da v nijedni državi na svetu ne narašča vojaško breme tako naglo in hitro kakor v Zdr. drž. Kaj sličnega bi ne prenesla nobena—evropejska država, ker bi prišla preje na kant. Kako velikanski so troški za militarizem v naši svobodni deželi, dokazujejo izdatki za mornarico Zdr. drž,: Leta 1897 ..........$ 34.147-732 . " 1899 .......... 63,942.194 •' 1900 .......... S5.953-078 " igo! .......... 60,506.978 " 1902 .......... 67,803.138: " 1903 .......... 82,618.024' '' HJ04 .......... 102,000.000 Za armado so troški istotako na-rastli. Vsled vojnega zakona bi se morala armada povišati o.l 25 tisoč na 100 tisoč mož. Ali tega števila ni armada nikdar dosegla, ker je vendar v ameriški republiki še precej pametnih mož, ki nočejo nositi puške. Leta 1893 so znašali troški za armado 46 milijonov tolaKev. Po končani špansko ameriški vb)m so pa znašali troški povprek na leto 137 milijonov tolarjev. Ako vpoštevamo troške za mor-narnico in armado, tedaj znesejo lepo svotico 240 milijonov tolarjev na leto. Ako k tej svoti še priračuni-mo 140 milijonov tolarjev na leto za vojaške pokojnine, tedaj ta svotica znese 380 milijonov tolarjev na leto. Ali izdatki — denar za vojaštvo še ni največje zlo. Skodonosnejši je razvoj vojaške sile, ker vzbuja duh militarizma, zajedno je pa^ iz-liorno sredstvo v rokah dotičnih proti ljudstvu, ki načelu jejo militarizmu. Ta ne zaželjeni sad je obrodila nesrečna vojna s Španijo. Vzdržavanje kolonij pa stori vse drugo. Demokratska stranka sicer trdi, da -je nasprotnica militarizma, a to le sedaj ker ni 11a krmilu. Kdor je nasprotnik militarizma bode v jeseni glasoval za socialiste, ker so le socialisti resni sovražniici militarizma. Stare delavce mislijo najbrle poslati v klavnico! Znani milijonar. "Človekoljub" > I Carnegie, lastnik največjih tvornic ! za jeklo, je dal razglasiti v svojih ! i tvornieah. da se ne sme v delo i sprejeti v nektere oddelke nikogar, i ki je star nad 35 let. V vse druge! i se pa ne sprejme nikogar v delo, ki je star nad 40 let. Temu predrznemu in nesramnemu oglasu je takoj sledila t dejstvi pensilvanska I železniška družba, ki je odpustila 11000 železničarjev, ki so prekora-; čili starost 35 let, zajedno pa obja-i vila. da odpusti vse. ki so stari nad , - .. . - .. 35 let- Delavci, ta dejstva govore odprto, da vas kapitalisti smatrajo za; navadno živino, ki.ni druzega vredna, kedar je nje moč izčrpana, da pogine lakote za plotom. Delavci, ali hočete čakati 1 vašim pristopom v socialistično organizacijo, da bodo kapitalisti izdelali zakon, da se vsacega delavca vbije v klavnici kakor ovco ali tele, ko je prekoračil starost 35 let??? Ako hočete to zabraniti, tedaj glasujte v jeseni za socialistično stranko, ki se edina bojuje za enake pravice vseh ljudi. Kdor vam priporoča republikansko ali demokratsko stranko, kar je vse eno, le da ima dvoje različna imena, je vaš nasprotnik in sovražnik, ker sta obe stranki kapitalistični stranki. Psi obedujejo kakor miljonarji. Se nijeden človek ni opazil, da ameriška denarna aristokracija vprizorujc duhovite zabave. Kar ameriški denarni aristokraciji primanjkuje 11a duhovitosti, to nadomešča 7. zasmehovanjem človeških čutil. Naša denarna aristokracija, ki smatra delavce za navadne pse, zapoveduje njih slugam in služkinjam. 'da strežejo psom in mačkam pri obedih in večerjali. Te dni je priredil I larrv Lelir, dvorjan milijonarjev in milijonark v Newport u, knežjo ol>ed desetim višjim psom. Psiček častite dame Lehr, ki Čuje na sladko ime "Mighty Atom", jc praznoval tretji roj-Unt dan. V to svrho so bili povabljeni še drugi presvetli psi na slavnostno pojedino, pri kateri je streglo pet služkinj. Miza je bila okin-Čana s cvetlicami ter obložena z naj-boljšimi jedili. Ali nI to.škandal, da se prireja psom Ixjgate pojedine, pri katerih strežejo ljudje, najvišja bitja na svatu? ».Sploh pa miJinio. du bi bilo za g, Harry Lehra najpriprav-nejše ime "pes'', ker stremi za pasjo družbo. Ako bi nas kdo vprašal, h kteremu pasjemu plemenu naj to prazno glavo prištevamo, tedaj bi svetovali naj se ga uvrsti mej opi-čarje. Ameriška kultura. .Vlinoli teden so obesili v Phila-, delphiji tri zločince, v Giicagi pa Lcwandovskija, ki je v pijanosti prerezal svoji soprogi z britvijo vrat. Vse formalitete so do pičice zvr-šili na zločincu, ki je prizna! umor. Nelieški žandarm, ki je pripravljal Lewankovskija za nastop pred nebeškim sodnikom, je storil mnogo več, kakor je sploh v navadi. Duhovnik ni ic spovedai in obhajal morilca, temveč mu je obesil okolu vrata dva rožna venca, dva škapu-lirja in veliko srebrno razpelo, da baje Lewandovskija ni toliko bolelo, ko so mu z vrvico zadrgnili vrat. Morilec je šel okrašen kakor višji cerkveni dostojanstvenik na vislice. S tem je bilo pravici zadoščeno, pravici barbarskih časov, ki obsoja norca — hudodelca in na duhu hol-nega zlikovca, ki jemlje ljudem življenje, ne da bi jih mogla zopet obuditi v življenju. Za časa srednjeveške inkvizicije so smatrali na duhu bolne za obsedence. Dandanes se jih pa imenuje zločince, ki so iz lastnega nagiba zvršili zločin. Mi se zgražamo, ako čitamo o sežiganju čarovnic v srednjem veku. Naši potomci se bodo pa zgražali nad barbarskimi časi, v katerih so umobolnim ljudem sekali glave ali jih pa obešali na vislice. 1 ELIZABETA M AKO V EC. | Dne 2. okt. 1.1. jo po dolgi in mučili bolezni umrl« gospodična Elizabeta M a ko vre v starosti 29 lot. Pokoj niča jp bila domu iz Brezovico pri Borovnici ter jV bivala 9 let v Ameriki. Ob mnogobrojnl udeležbi občinstvo se je vršil dne 4. okt. t. 1. lep civilen pogrpb. Lahka ji zemljioA.l Ni PRODAJ trgovina grocerija na jako ngod-; nem prostoru. Pojasnila daj.- Jo-l8ip Bartik, S88 Centre Ave btf* i 18 oeate Chicago. III. "Glas Svobode" [The voice op Liberty] Prvi svobodomiselni Ust sa slovenski < narod v Amerik'. "Glas Svobode" Izide vsaki petek M velja za AMERIKO: za celo leto................$1£0 xa pol leti* .................75c ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 5 KdUM »I the Pu»t Orrlo« il Chlengo, lil., » x-cuoil CI»»« MAltor. ' • ' Subscription |1.50 per year. Advertise men/t« on agreement. Naslov m dopise in pošiljatvo je •lodeei: 'UlitH Svobode' T'.IPOOP at. Pilsen Sta. Chicago, III. Dopisi. Klerikalna veda. "Die Holle" se imetntje list g. prof, liautza. katoliškega teologa in profesorja katoliško-teologične fakultete na akademiji v Mttnstro. Da nasi čitatelji spoznajo, kakšne neumnosti pišejo ljudje, ki sc ponosno imenujejo profesorje, da uvidijo, kam bi ti "učeni" profesorji privedli našo miadino, ako bi jo teologi učili prirodoslovnih ved, smo ponatisnili ta članek. Klerikalni ličen j ak piše doslovno: 'Ker sc zavedamo, o umrli v podedovanem grehu in pekel. Tudi s stališča znanstvenega taziskavanja se priporoča ta nauk. Vsi teologi priznavajo, da je pekel v obližju sredine zemlje, ali pa je z isto identičen. ■ stališča naravoslovne vede se Jahko priznava, da sc peklenski ogenj vzdržuje vsled večnega, jio-navljajoČega kemičnega procesa, ker vsled božje naredi* iz podzemeljskih snovi In kisleca nastanejo plini, ki zopet zginejo. Lahko si tudi predočttjemo peklenski ogenj navadno kol plin, ali morda kot zvezo raznih plinov, katere je bog vžgal brez kemičnega procesa. Naj že bode kakor hoče, peklenski ogenj je materijelni ogenj, katerega je zanetil '»"g « svojim dihlejem. Teologi priznavajo, da se hudič večkrat prikaže v kacem bitju, da sc polasti človeškega telesa. Hudiču ni dovoljeno, da bi vtisnil telesu, katerega se je polastil popolno človeško podolio: Prisiljen je dati vsaj nekateremu deju živinsko ]x»dobo. ali se pa prikaže kakor špik. Mej tem ko so angelji ustvarjeni iz eteričnih snovi, je hudič prisiljen posluževati se nečiste, umazane snovi. Hudič se je pokazal že v teh podobah: Volk. medved, bik, kozel, koza, lisica, maček, pes, miš, netopir, tič, petelin, sova zmaj. krota. kuščar, škorpijon, pajk. muha, musics, Kedar pa nastopi kot človek, se pa prikaže tako-le: Zamorec, kmet. njornar, duhovnik, gonjač osla, nališpana ženska.' Vsaka lieseda kritike bi bila tu odveč. Te neumnosti in znanstvene kkibasarije nas s|*>minjajo na hudiča Bitni, s katerim je Leo Taksil farbal papeža in vse kardinale. Take učenjake privoščimo klerikalcem. Iz Sowville, Wilkeson, Wash. Tu imamo Slovenca za delovodjo. Marsikdo bi mislil, da je boljše, ako človek v tujini »Ha. da ima rojaka za delovodjo kakor tujca. Kdor tako misli, se prokleto moti. Vsaj pri nas je tako. Ta naš slavni delovodja in rojak misli, ker je 'prišel v Ameriki do, lioljšega zaslužka kakor dnigi Slovenci. da je že nekak bog. preti ka term bodo drugi delavci padali na kolena ter ga molili ponižno. S svojim človeškim postopanjem je odgnal uže vse delavce, ima jib| le še kacih 5 in pol. Morda se tu di tem delavcem odpro še pravočasno oči ter domšljavemu človeku pokažejo hrbet. Seveda bode moral potem naduti delovodja prijeti sam za delo, ako bode hotel živeti. Škodilo mu pač ne ,bode 1 Joe PtOvč, linijski delavec. Iz Wilkesona. Wash. Sodr. urednik! Dovolite tudi meni nekoliko prostora v "Gl. Sv'.'1, da začrtam svoje misli o delavski organizaciji. Tudi pri nas so nekterj rojaki, seveda redke izjeme, ki nočejo uvideti, da nas kapitalistični krvosesi izkoriščajo izza najnežnejše mladc-niške (lobe"pa smrti. Nektcrim ne gre v glavo, da bi Vstopili v unijo, da bi s tem poboljšali in oja-čili današnji žalostni gospodarski položaji ki spreminja delavca v to-|x'ga sužnja kapitalistov. Drugi zojiet uprašajo svojo ženo, ki nima čestokrat pojma o organizaciji 'delavcev, o današnjih gnjilih in korumpiranih razmerah, če se smejo zapisati v delavsko strokovno organizacijo. Seveda navadno taka .Žena brani svojemu soprogu, da bi se vpisal v unijo, ker ne [K>zna vzrokov današnje bede. ne sredstev, s katerimi bi se naredilo konec zlu v človeški družbi. Ako bi ti delavci pomislili, da je največje izdajstvo svojih lastnih koristi, če delajo kot garjevci, tedaj sem prepričan, da bi vsi vstopili v unijo. , Pomislite rojaki! Vi delate po 10—1 j ur dnevno v zaduhlih jamah, kamor nikdar ne posije žarek sobica. Vasi delodajalci pa zapravljajo elenar |k> letoviščih, katerega ste zaslužili vf s težkim trudom v življenski nevarnosti. Ako primerjate vaše življcnske razmere z razmerami kapitalistov, tedaj pridete do zaključka, da je skrajni čas, da se te razthere spremene, da se naredi konec izmozgavanju in izkoriščanju. Ali kako hočete zabfaniti to? Pred vsem je potrelirto, da se združite v strokovnih organizacijah, da ne oslabite svojo gospodarsko moč, katero potrebujete v politični borbi proti svojim močnejšim, kapitalističnim sovražnikom. V jeseni, ko bodo volitve je vaša sveta dolžnost, da glasujete za socialistično stranko, ki se edino bori za osvob»xlitev delavcev iz gos]>o-darske in |X>litiČnc stižnosti. — Sloga jači. nesloga tlači. Svobodo,mislec. Iz Calumet, Mich. Calumet, Mich.. 1. okt. MJQ4- Zadnjo nedeljo — 25. septembra — si je naš kaplan, gospod Lukcc, med mašo privoščit nekaj besed, s katerimi se je gotovo "prikupil" tukajšnjim slovenskim fantom. Povedal nam je naravnost pred altar-jem, da nas je "žiher sram". * Pa zakaj? Zakaj bi nas moralo biti prav za prav "sram"? Saj — hvala bog« in dobremu krojaču — hlače imamo skrbno zaprte, ko hodimo |h> ulicah, in zatorej nas ne more liiti kar pri belem dnevu "sram", ."X 7 Aha, g. Luka jo je '>>grutital"! Sramota se nas '"drži" zato. ker nekteri hudomešneži so "premalo' plačali za "cerkveni liarač". Ne tako mi; g. Luka se je bridko zmotil. kajti na« ni zaradi tistega prav nič sram. Ves tukajšnji slovenski svet — in g. Lukcc tudi — ve. kakoršno nalogo smo si mi postavili v tako* zvauej "Zvezi slovenskih fantov Calumetu", namreč da preskrbimo novej cerkvi dostojne orgije. Ali ni to že lepa in dosti požrtvovalna naprava? I11 |>otcm se 11am še v cerkvi reče: "Kranjski fantje, sram vas bodi!" <1. Luka naj torej pazi, da se mu ne Ik> več tako grdo "zaletelo" pred oltarjem, kakor zadnjič. kajti vsaka stvar ima svoje meje. I11 dalje je dobro pripomniti,.ako 1 naš I.ukec še ne ve, da tista "šesta cerkvena zapoved", katero je skoval lani neki jolietski far v znani brošuri, sc ni prmwmoHna in tudi nikdar fir bode. Zatorej je "cerkveni harač" še zmiraj prostovoljen, to je: plača, koliko kdo hoče. Seveda, v prvej vrsti morajo skrbeti, malo več ko dru&i, tisti ljudje, kateri hočejo ]K> vsej sili imeti gizdavo cerkev, kakor je n. pr. naša ,v Ca-liunctu. Toliko v izjasnilo našemu Lukcu. Ker je že lako daleč prišlo, tla je vera, že navadni "bussities", naj še tudi ta "bussities" — kakor drugi— opravlja pošteno in pravično, sicer bode vas, tonzuranci, vse drugače— sram ... M—. Osebna varrtost VChlcagi. Na severozapadni strani se dan za dnevom vrše roparski napadi iu umori. Posebno v obližju Humboldt parka cvete roparska obrt. Naša slavna policija, ki nastopa vedno pogumno proti neoborože-nim stavkajočim delavcem, je dokazala. da je nezmožna skrbeti za javno varnost. Meščani, ki žive na severozapadni »trani. sa osnovali narodno stražo, da se ubranijo ponavljajočih roparskih napadov. Najbrže bode ta narodna straža tudi vsacega roparja, ki ji pride v pest, linčala na lici mesta. Daleč smo prišli v Gucagl. Vračamo se zo|»ct nazaj v prvotne čase naseljevanja, ko se je roparska svojat raznih vrst klatila ob jezerih. Lepe tisočake nas stane vsako leto naša slavna jiolicija, ki pa ni za drugo tukaj, da za časa stavk ščiti liogate f>odjetnikc. Ali ne bilo umestno, da se policijo razpusti, ko morajo meščani sami s puško v roki po noči skrbeti za javno varnost. Vsaj bi imeli nekaj tisočakov 11a razpolago. ktere bi lahko mesto uporabilo za koristonosnejše naprave, kakor je pa policija. Uboga Anglija! Statistika dokazuje, da v Angliji boleha največ ljudi radi bolezni, ki so nastale vsled neprebavnosti. Vzrok temu je v jiepravilnosti pri zavživanju hrane. Tudi ljudje v Zdr. drž. se malo razlikujejo od Angležev. Ta preteča nevarnost gotovo kliče |h> zdravilih. Mrzla hrana in mrzla pijača sta v zvezi s slabim zdravjem, a ne i>o|x)]noma olt obličju. Za bledolične ljudi, sosebno matere in dekleta je to zdravilo velikanske vrednosti. To vino se dobiva v »vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Trincru 71/; So. Ashland Ave,, Pilsen Station. Chicago. 111._ Društvene vesti. DruStvo "Slavlja" fit. 1. S. N. P. J. v Chlcagu, 111., Ima evoje redne mo- nočni? Heje vsako drugo nodeljo v mesecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 \V. I5th St., Chicago, 111. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P, J. v Steel, O. ima svojo rodne mesečni' sejo vsako prvo nedeljo v meseca v prostorih bratu »I o h 11 R o b o 1 n v Hteel, <).. DrnStvo "Naprej" fit. 6-S. N. P. J. v Clovelandu, O., Ima svoje redne me-ROčne seje vsaki prvi četrtek v mesci v prostorih brata J. Medena sveCer ob 8 url. . Anton Benedlk, tajnik, 1778 St. Clair St. Drufitvo "Bratstvo" »t C S. N, P. J. v Morgan, Pa., Ima svojo redne mesečne seje vsako Petrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-člfia na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druStru vabi Odbor. Društvo "Bratoljub" fit. 7. 8. N. P. J. v Clarldge, Pa, Ima svojo rodne mo-seine seje v: ako prvo nedeljo v mesecu. Se ml. IJrnlkl se vabijo v drufitvo. Drjttvo "Delavec" fit. 8. S. N. P. J. v So. Chlcauo. 111., Imn svoje redne mosefno seje vsako prvo nedeljo v mesecu v dručtvenlh prostorih na ! 019 Green Ilay Ave. Društvo sv. Petra In Pavla. ,1. S. K. .1. poživlja tem potom vso svojo člune, du so rodno vduležujejo sej dne i« veacega meseca v društvenih prostorih 1207 R Santa Fe Ave.. PUEBLO, COI/). Bratsko druitvo "Sokol" J. S. K. J. Ima vsako tretjo nedeljo ▼ mesecu Bvoje redne mcseCne seje v društvenih prostorih na 316 Northern Ave. Kdor vstopi v drufitvo do dne 31. dee. t. 1., no plaCa vstopnine. Drufttven! zdravnik Je dr. Chr. Argyr, 1210 Berwlnd Ave. 7,a mnogobrojnl vstop se prlpo-roCa Odbor. NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u! __» I prilnbjeneniu unijisknmu krojaču 772 So. Halstod na vogalu W. lUth Pluoe ki risti iu jiopravlja tudi ženske in molke obleke. Gospod Tyl je Slovan ter dobro znan mej Slovene! vslrd svojega ličnega in tr-poznega dela ter nizkih cen. Zalivala. Za obilne doka«! srčnega sočutja mej Imlezriijo in ob smrti nuše iskreno ljubljene, nejxizabne sestre, oziroma svakinje. gospodione Lize Miikovec kakor /j» ninogobrojno spremstvo pmlrage pokojnih k «ad-njemu počitku, izrekamo tem -potom vsem sorodnikom, prijateljem in znaiicHni našo naj-jsrčnejš«' zalivalo. S«* |x»elwj jm iskrena zahvala vsem east i -tim darovateljem indamvatel-jieam prekrasnih votjeev. Žalujoči ostali. Obleko, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, nnjtrpelnejše jesenske in zimsk«* obleke za delavnik in praznik, jKivršniki in zimske snknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Nase cene oblekam so: * 5.00- * 2100 " zim. Hiiknjaiii s4.00« $24.00 Jfašu zalog" je liajUdi^ii in najniodernejwi na Irgu. N'se je izdelano p) iiujliovejkMn krojn. < Vne sivjako nizke. V znloui imamo tu-di obleke za dt-cke in otroke. Najslarcjša-nnijfka t%V«ik». ^11) Vitlih SrifM Telefon Panal liftft Edina vinarna. ki toči najlioljšo kalifornijska in imjKirtirana vina. Kdor pije nase vino. Inli. du so ui nikdar v svojem življenju pokusi! buljiti kapljico. \'si dobro došlil SLIKA PREDSTAVIJA uro /a dame. Pokrovi so pretegnjenl z zlatom Gold (lied, jameeni m 20 let. Kole-sovje na nizpolagoElRln ali Waltham. Zdaj samo 812.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za liožično darilc«. Jacob Stonich N!) K. M udi son St. ('Iiirago, III. T'eniu pustiš od nevednih zoIk>-zdravnikov izilirnti svoje, mogoče so jMipolnoma zdravo /obo? Pusti si jih zaliti s zlatom uli srebrom. kar ti za vselej dobro in jki j najnižji ceni napravi i Dr. B. K. Simoiiek Zoliozj[aji[iiL ."»4-4 IILI K ISLAND A V K. ( HI( A(J0, ILL. Telefon Morgan 4Hil. Vspeh v življenju. Nikdo ni močnejši nego je njegov želodec. Človek jc lahko duhovit kot Tayllerand in ima talent kot Kdisoti. ali če pa njegov želodec ne more prelwvljati hrane, bo njegovo življenje brezvspešno. Ojači si želiKlec, da Ikis lahko jedci vse. Tfxla zato pa moraš jemati Severovo želodčno grenčico. Ta znamenita grenčica bo odstranila nečiste snovi, |«>s|K-šila naravno izdelovanje želodčnih kislin in uravnala ves prebavni sistem. Ni samo začasna,, umetna ponioč prcbavljanju, temveč tudi zanesljivo znanstveno zdravilo, ki ho za vedno ozdravilo bojni želodec. Cefta 50 ct. - in Si.oo. \ Kjer dva zdravnika nista mogla pomoči. Moj brat je s|xMiiladi obolel. Poklicali j« smo zdravnike, toda ti mu niso mogli |x>-magati. Jaz sem mu tedaj nasveloval \*a>o /elotlčno grtnčico. Kakor hitro je |H»rabil jedno steklenico, je bil zdrav. S spoštovanjem J. Dubsky, Stanton,Neb. Jih hoče eno dvanajstino. Poskusil sem Vašo želodčno 'grenčico in spoznal, da mi zelo olajša bolečine v prsih. Vsled tega jih hočem kupiti eno dvanajstino. John Zawiszewski,' ,V> Mc Henry Street, / Chicago, Illinois. i Kako spati. i j Ali se katerikrat mečeš celo noč l«) po-|M)stelji in ni; moreš zaspati? Tvoji razdraženi živci »o krivi, da ne moreš spati. Ozdravi si nervoznost r tem, da rabiš J Severov nervoton. I /.o|K-t Ikiš lahko užival sladko spanje I kakor v otroških letih. To ni zdravilo, j ki omami, temveč znanstven živčni lek. I Cena $1.00. Ženska lepota. ženska slabotnost in bolezen ji škbdujeti in jo oropati nje lepote prej kakor kaj druzega. \'saka ženska bi imela rabiti Severov ženski, regulator. ()d*trani namreč bolečine ler zabrani vse nevarnosti in nesreče, ki sc tako pogosto prigode pri rojstvu, (ena Si.00. Mišični revmatizem sicer napada samo mišice, toda je lahko zelo hud in pogosti napadi lahko vodijo v kronični revmatizem. Severov revmatični lek je jedino zanesljivo zdravilo. Prennga strujj kisline, ki se'uabira v mehurju in očisti ves sistem. Vzeto il Throop Si.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Piank Pbt»i5, 568 Troop Str., Chicago, III. Blagajnik: FbaXK Kl.oih č.vu, l.M»17 Ewing Ave., South. Chicago, III. t Das. Baoovixac. P.O.Box 193 La Salle, 111. Nadzor-. ,j0HN VekšCaj. 674 W. 21st PI., Chicago, III, Vikl: ( Aston Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. . i Jos. Duller, 41b Washburn Ave., Chicago, 111. Porotni Mabtin Potokar, 5(>4 S. Centre Ave., Chicago, 111. odbor: | Mohor Mladič, (117 S. Centre Ave., Chicago, 111. „ . .... t John Verščaj, «74 W. 21st PI., Chicago, 111. Bolniški J Jo8 dull1JH) 416 Wuflhburn Ave., Chicago, III. o*11*"1 j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, HI. VSE DOPISE naj blogovolo društveni zastopniki pošiljati naL tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Novo društvo "Edinost" št. 12. v Murray, Utah, sprejeto v S. N-P. J cd noto dne 1. oktobra t. I. Imena udov: Mihael Zugel it. 354; Ivan Miuitch št. 355; Ivan Grahek št. 35fi; Josip Rebolj Sto7; Frank Simcich it. 358; John R. Gmhek it. 859; Matija Tercel] št. 360; Mb-tija Kolar it. 361; Vincenc Tkalec it. 362; Andy Eltz št. 363; Frank Hoffman št. 364; Josip Schneller št. 805; Ivan Vuksinich št. 866. Drnštvo šteje 13 udov. Novo drnštvo "Edinost" št. 13, v Wheling Creek, Ohio, sprejeto v S. N. P. Jednotodne 1. okt. t. 1. Imena udov: Ivan Kovnčio al. 334: Frank Spcndal št. 335; Josip Vidmar *t. Ml'.; Ivan Pirmun it. 337; Frank Paaiič št. 338; Josip StraiiB št. 339; John Kenig it. 340; Tv«n Bchamr št Loni« Trhlen št. «-12: Leopold Kranjc It. 343; Frank Strun« št. 344: Josip Prijatelj Š«. J45: Ivan Lausa it. 346; Ivan Princ št. 347: Frank Straus št. «48: Matija Jakho st. 849; Josip Longar št. 350; Tomaž Kerštain št. 351; Ivan Corne st. Ivan Markns št. '153. Društvo šteje 20 udov. MARTIN KONDA I. r., tajnik. ' Ako hočeš imeti fine Blike, idi k fotografu LIEBICH u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. Naš zastopnik Frank Petrlč o-i biskuje sedaj rojake po Mlcbiganu in Minnesoti. Njemu lahko po-i polnoma zau pate v vseh zade-I vah glede. ««Qlas Svobode". Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj je največja in naj- popolnejša. Ni lah- ^^V, jS-si 1; .^fSl ko ust režemo vsace-m u nezadovoljne/u, ker prodajamo nove - I * jmnsk« in zimske tX';.-„")'- sk \ ltmM,i ' JV obleke LJ i WiMfV' po $6.00 WW do $20. Ms Nove /imske suknje po #5.00 do #20. Jugo-zapadni vagal Blue Island Avenue in IB. ceste, J K lil NEK In MAYEit. lastnika. kje se dobi najboljša, najtrpe/iiejša in najcenejša obleka? KjeMSa 305-307 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste! Naš« zaloga jesenskih in zimskih oblek, pbrrinikov in zimskih sukenj je dovršena. Za predmete r nasi zalogi jamčimo, da so toliko vredni koli. kor zahtevamo za nje. Ako predmet ali obleka ne odgovarja ceni. za katero šmn jo pr »dali, tedaj vrnemo denar. M OZKE OBLEKE raznih vrst od........- $6.00 do $15.00 MOŽ K F S C K NJE •« « .........Š5.0« " $30.00 Popolna zaloga *rajr, perila, klobukov In rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod, najboljšega kroja in najnižjih cen po $1.05 52.50 $3.50 in $5.00 Obiščite nas in prepričajte se. 3B5—361 Blue Island k na vogalu 14. ceste. RAZNO. Zakaj vera peša. V Šenčurju pri Kranju Ao gotovo i dovolj "pobožni" župljani, kar kažejo vsakokratne volitve. V nedeljo je bila tam napovedana gasilska slavnost z biagoslbvljeujem gasilskega doma. Vse- se je vršilo lepo in dostojno do blagoslovi jen j a. Ko pa bi bil moral priti župnik Kukl blagoslovit gasilski dom, se je zadrt nad odposlanci, da nima časa. Ob 4. aH 5. v nedeljo popoldne nima ta župnik za cerkveni obred časa! Naj-bržc je imel le "težke" noge ali pa je moral še kako puranovo bedrce od kosila obrati. Neyolja nail toliko župnikovo zanikrnostjo jc v celi' župniji splošna, kar seveda utrjuje vero. — Farji se vedno in povsod smatrajo za nekaka višja bitja! Kupčija z lurško voflo. Pred kratkim so prišle v neko ljubljansko trgovino tri kmetske že-nicc, katerim sc je od daleč poznalo, ka žive v taki revščini, da imajo komaj to, kar je za življenje neizogibno potrebno. Vendar je imela vsaka v svojem cekarju po l4 l'tra 'ur" ške vode. Ženice so povedale, da so morale za to brozgo plačati vsaka po jo kracarjev. Luka Smolnikar prodaja torej ničverdno vodo liter po 80 krajcarjev, dražje kot se dobi najboljše namizno vino. Le že tako odere ubožne ženske, kako šele človeka, ki kaj premore. To je vendar skrajna brci vestnost in očitno sleparstvo. Smolnikar je lani prodal okroglo 14,000 ltr. lurške vode, kar 11111 je .ieslo .2.2.400 K dobička— Ali ni to največja lojx>vščina, če kdo vero izrablja za špekulacijske namene, da dere kar očitno nevedno ljudstvo? Ljubljanski škof hotelir. Skof Anton Honaveutura ni zadovoljen z oštarijo. ki jo ima v Ljubljani na ime svojega brata, in zato se hoče jxwvetiti hotelirstvu. Škof je kupil Fischcrjev hotel v Kamniku. Kdo mu je |>osodil za to potrebni denar, nam ni znano, a na posodo ga je moral vzeti, ker s svojimi dolndki vsled ogromnih dolgov, ki jih ima, ne zmore take kupčije. Želimo škofu, da bi imel kot hotelier v Kamniku prav obilo dohodkov in da bi sc z njimi ranžiral. Ako nas hoče slušati, mu svetujemo: Kancekirja firsko naj nastavi za Hotcldirektorja. Mož se bo s servi* jeto na roki in s svinčnikom za 11-šesem izborno reprezentiral in vsakdo 1k> rekel: to je rojen natakar. Kot "piccolo" bi bil posebno graben dr. Lampe, kaplan llukwitz iz Mokronoga bi bil izvrsten "csszeug-putzcr", Miško Hrvat pa naj hi imel nadzorstvo nad ženskimi posli. S takimi močmi bi imel škof gotovo mnogo dobička. Ustavljena preiskava. . "Slov. Narod" z dne i-» sept. t. 1. poroča, da je ustavljena preiskava proti ljubljanskemu policijskemu načelniku Francu Podgoršku, o katerem smo svoječasno poročali, da se je proti njemu uvedla s<«kia preiskava, ker jc bil baje v nekaki zvezi z lastnico samostanske hiše v Zvo-narjevih ulicah, ••Qliha v kup štriha". V lepi družbi je bil goriški nadškof na Otlici. Navzočih je bilo 17 duhovnikov, med njimi tudi hrabri bojevniki za sveto katoliško stvar Kromar iz Sturij, Kosec iz Kamcnj, ' Plesuičar z bikvij. Osvald iz Idrije, Kodrič z Trnovega, krona tej družbi je pa bil župnik z Voj-skega. Gnjezda. listi far, ki je pred kratkim peljal v hlev nevesto (ker, je bila v blagoslovljenem stanu) k j izpraševanju ter je morala pri tem J kravo za rep držati f—"Cdiha vkup štriha 1" Listu v podporo. John Kaiser...........11.00. TELIM A VESELICA. Slovensko žeusko podporno dru. j štvo "Ilirija" priredi v nedeljo, dne oktobra t. I, popolndne in zvečer veliko veselico v "Narodni dvorani" 5H7 So. Centre Ave, Chicago. Veselica se prične točno ob 2 |m>-poludne. Predstavljala se jnde e-, nodejanska veseloigra 'Ptttifaika ;' pevske točke liode izvajal del-pevski zlK»r "Orel", Zvečer ImhIc ples iii vinska trgatev. Na veselici bode svirala občeznana godba nn lok "Ljubljana". Vstopnina stane 25 centov, K mnogobrojni vdelelbi vabi I najuljndneje, ^lbor. Oddani glasovi za socialistično-stranko v Zdr. drl. Leta 1888................ 2.000 " 1892................ 21,000 " 1896................ 36,000 " 191»................28V000 " 1004................i1????? Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "Butoonu" vedno sveže najfinejše pijace-'Villas lieer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razjiolago. Vsnee-mu v .zabavo Bluzi dobro urejeno kegljišče in igralnn miza. (pool table). Solidna postrežba /agotovljemr Za obilen obisk bo'vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Avo. blizo 19 ulice Chicaoo, III. * mite oft C. G. FOUCEK ft 586 Cenlie Ave. oa vogalu 18. ul, JgJ^, Najboljša i-eHko HlovaiiNka lekarna v Clkagu 1 V nji so nahaja tudi pošta, kjer jo mogoče po- * šiljati novce po vsi Amerki in v Evrojx). I'rodaja znamk inspnje-manje priporočenih pisem. Odprto podnevi in ponoči.— Brzojavni urad na vso strani. Ekapresni urad, poš|lj.ijose kov-čegl in drugo na vso strani Zed. držav. V.lekuriii ordintrajo naalednji zdmMitfetT Dr. Mnrtin Ivec, vsak večer od 6. do7. ure: Dr Stulik od 10. do 12. dopoldne in od 7.-1». zvečer: Dr. Kolur, Dr, .Roth, Dr. Cbvutnl, in Ur. Čuiiat. Ako ste 1 Kilni, stopite v mojo lokamo in pomagalo se Vam bode. ZA ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, bo dobo samo pri Slovencu John Golob 203 Bridge ST. JOLIET, ILL. f^OO moi potrebuje za Riyjner-jovo pivo iti Bourbon Wis-ky piti, fineBinodko kaditi in se veseliti. Razpošilja staro lieloin staro črno vino po f>0 centov, ter star grape brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. KALIFORNIJSKO VINO naprodaj. Pridelek furmeHill Oirt Wineyartl. Dobro orno in belo vino po 35 do 45 centov galon; Btaro bo-lo ali črno vino 50 centov galon; risliug Me. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati za posodo. Drožnik po fsi.ar. do $2.75 gal.-slivovic po $3 gal. Pri večjem naročilu dam popust. V umogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKSHFi Box 77 Crockett, Cal. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. m cmitii Uradne ure: Urad 631 Center Ave: do 9. zjutraj od 10-12 dopoldne in od L do 2. in od 2-4 popoldne od S.-6. popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. t jo du jo največja nesreča v A- a yvwl IIV^CI /e li. Ako je človek bolan itcMiiore delati, in če no dela nemore zaslužiti nili toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čein pa more svojim, dragim, kateri ho ostali v rftarem kraju pomagati ? Kadar |o ido^ ek holpn — nion' we zdravili. Nujliujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskusenem zdravniku toži, namesto da so takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga čo gotova in popolnoma ozdraviti. Zatoro|nlre/. da Vas o>cluto pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo VaSo bolezen pismeno npiHcte. Citajtc! Nekoliko najnovejših zalival skaterlmi se naSi rojaki zah-vulujcjo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pn huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu iu iiejscm mogu hodit. Imel sem 3 zdruv nike in nif mi neso mogli po-Kevniatisem in Potem aeobrnem na Vas dr. ^ . ii01miiI bolezen želodca Collins in poslali ste mi a krat zdrsi- g JJJJ '»»"»I o/.dravleua. vila in zdaj sem popolnem« zdrav. ' f^V? ^^ Toraj se Vam srčno zahvalim zat..^tt 0/.111 anjt na. ^KA vel k o dobroto. Usein Slovenci 1110- . jim rojaki l»nn govoru da ste VI S^^fL 1,ur bolSi zdravnik u celi Ameriki in jm zpJp \-5r- T da sle zdravnik wpe»vevt*le In V«n. vff ^B ^Jl^^L. ostiineni hvaleSen dokler bom na ^dAffLA^ svetu Uvel. Malk Strnil, " ^fSS^pggjy Malk t' ust in Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Mana Skupek, Hox 17, ' vejdit da sem ozdravel in da se po- Hm f<7, SouiMN, Mihn. polnoma čutim zdruv. Kosem zu- J1ow»stWiI», Pa. fel Va5a zdravila rabiti, takoj sem zdravcl. Vsakem od mojeh rojakov iu prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem najveCjein dobrotniku. Auton Ktanifel, Prof.CoUinai.iHH^i popolno oz-olewli: lvukor boloMli na plučuli, pršili, želodcu, črevah, jetrali, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznoHt v glavi, kušelj, mrzliea, prehlajenje, revmatizem,prelivunje krvi, otekle noge ali telo. vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje Ins, tifus, lešaj, teren je iz uši-š ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v usesih, ženske notranje bolesti, nepravilno nrebavanje žtdoiiea kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. C'ollinw je iwlini ka-tori popolnoma ozdravi Busieo in sitilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri mozkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi 1'i of. C*o11Iiim naj si dede i oi;\V YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma 1 ozdravite i t bolezen '.ovo nijfilar več ne povrne. >'- . ... - - Izza temnih dni. . ____j— (Sličice iz Življenja raznih papežev.) Ni čuda, da so se te jvinjarske'pokore premenile v očitna svinj arstva in da so se dostikrat spcčale ma-uere s stojimi sinovi, očetje i hčerami, bratje s sestrami Vsled tega sta posvetna in cerkvena oblast kmalu ©»Iločno nastopili proti tej ostudni sekti, ali v mnogih "Krajih so bili duhovniki, ki se za dotKHC "Ma* nifO »moiili in so dovolili, da so sc tc strašne orgije uga-Rjalc v cerkvah. Čim je ttmrl papež Gregor IX., je cesar takoj prenehal ? vojno proti Rimu v dokaz, da se je bojeval jnmo proti političnim prizadevanjem papeža Gregorja, 7k pa proti cerkvi sami. Kardinali, ki se večinoma itak niso strinjali z Gregorjevo politiko, so izvolili i. novembra 1241 papežem miroljubnega Celestina IV., ki S* pa že 17 dni po volit vi umrl. Zdaj je med kardinali nastal razpor, kdo da naj postane papež. Vsak bi se bil rad—polastil papeške krone. Rimljane je to silno razburilo. Kardinali so se naroda bali in ker bi bili radi Rimljane naščuvali proti cesarju, češ, on da je kriv, da ni papeža, so skrivaj zapustili Rim in se razkropili po svojih gradovih. S tem so protizročili, da je cerkev ostala «k<*« dve let: brez papeža. Rimljani so se res vjeli v past, ki so jim jo nastavili premeteni kardinali in so začeli vojno proti cesarju. Med tem pa so se nekateri kardinali, ki so se naselili v Agnaniju. polastili vodstva cerkve m delali — lejie dobičke. Ves kristjanski svet jc bil nejevoljen zaradi silne lakomnosti teh kardinalov, tako hi je cesar končno začel odločno nastopati in je dal opustošiti vsa posestva teh cerkvenih knezov. Zdaj so kardinali hitro odnehali, kajti ljubili so »knar čez vse, in dne 14. junija 1343 so izvolili Ino- več prijatelj cesarjev." Friderik II. je želel skleniti mir s cerkvijo in se jo dolgo pogajal z novim papežem, a pravega uspeha ni mogel doseči. Jeseni 1243. je papež šel v Rim. Rad ni šel, kajti Rimljanom ni zaupal. In res, komaj e bil prišel v Rim, napadlo ga jc celo krdelo trgovcev, ki so prejšnjemu papežu posodili 40.000 cekinov iu so »daj tirjali svoj denar. Razsajali so v Lteranu tako, da se papež ni upal iz svoje solie, in niso prei nehali, '•lokler jim papež ni dolga plačal. Mirovna pogajanja meti papežem so se končala «cle potem, ko je cesar poskusil zavzeti Viterbo. a je bil odbit tako, da je moral oblejfanje opustiti. Nove »rmade ni mogel dobiti, ker ni imel sredstev. V tem položaju se je udal in je sprejel papeževe mirovne poboje. Obljubil je obnoviti papeževo državo in pripo-jenati, da ima papež nad vsemi vladarji neomejeno du-liovsko oblast. Cesar je storil velikansko napako, ko i ic sprejel te pogoje, papež pa je dal pogodbo v nešte-I vilnih izvodih prepisati in razdeliti i>o Rimu, češ, glejte, kako se je moral ponižati sicer tako močni vladar. Ko je cesar videl, da je papež delal ovire, da bi se na podl&gi tc splošne pogodbe jasno določile različne po-samičnosti, sc jc branil obnoviti papeževo državo. Papežu sploh ni bilo na tem, da bi se s cesarjem po-razumel. Njegov zvijačni namen je bil, zavlačevati celo stvar toliko časa, da zamore S posebnim koncilom cesarja zadeti v srce, zavlačeval je pa stvar, ker se koncil ni mogel vršiti v Italiji. Sploh se je papež v prepiru s cesarjem izkazal kot silno prekanjen' in širokovesten nasprotnik. Inocencij je imel jasen na-črt, kako poskusi cesarja uničiti. Najprej je imenoval deset novih kardinalov, da bi imel v kardinalskem kolegiju večjo zaslombo, Ker Rimljanom ni zaupal in se jc bal cesarja, se je umaknil v trdnjavo Civita Ca-styllana. Od tod je celih 17 dni imel cesarja za rtorca, pogajal se je ž njim zaradi mira, dasi ga za nobeno ceno ni liolel skleniti, ob enem pa poklical na pomoč genoveško brodovje. Dne 27. junija 1244 je prišlo to brodovje v Civita vecchia in naslednjo noč je papež »bežal. Oblekel se je za viteza in ponoči odjezdil z nekaterimi prijatelji in služliniki v Civita Vecchia. Dan pozneje je prišlo še pet kardinalov in s temi se je papež odpeljal na genoveškili ladjatTpmied tem ko so drugi kardinali po kopnm šli proti Genovi. Vožnja po morju je bila težavna, vrh tega pa se je papež hal, da pade v roke cesarski mornarici. Dne 7. julija je prišel papež v Genovo. Veselja pijani kardinali so r Indie klicali: l'šli smo kakor ptič iz zanjke; zaujka se jc strgala in ml smo svobodni. Ta papežev ubog je bil mojsterski čin, s katerim si je v velikem boju proti cesarju zagotovil zmago. Cesar je veljal zdaj četudi pro krivici kot krut preganjalec sv. Očeta, prekanjeni papež pa ™ nedolžno žrtev in mučenika. Cesarjev ugled je močno padel. Cesar je v posebnem manifestu pojasnil vso stvar, a kaj, ko je toliko tisoč duhovnikov po vseh deželah ščuvalo proti njemu. Cesar jc bil zapleten v novo vojno s cerkvijo in ta jc bila še težja, kajti Gregor IX. je bil sicer strasten in ljut sovražnik, a pošten, Inocencij IX. pa je bil hudoben in je rabil vedno nepoštena sredstva. Papež se je mudil nekaj časa blizu Genove, potem se je odpravil v Lvon. To veliko in bogato mesto je sicer stalo pod avtoriteto cesarjevo ali je bilo sicer svobodno in neodvisno. Papež je želel, da bi dobil zavetišče v kaki večji državi, ali Angleška, Francija in Aragonska so mu odločno prepovedale, da bi stopil na njih ozemlje. Sicer so ti kralji bili sovražniki cesarja alt bali so se, tla bodo papež in njegovi spremljevalci vso deželo izmolzli in ljudstvo naščuvali. Papež je moral ostati v Lvonn in je I. 1245 razpisal sjilošen koncil. Papeževemu pozivu se je odzvalo samo 140 prelalov. Največ jih je bilo iz Francije in ze Španske, iz Nemčij? ni bilo skoro nolienega. Tudi cesar je bil pokltcan. a ne v zakoniti obliki. Cesar ni prišel. Ta nezakonito koncil je kar na kratko obnovil ekskomuni-kacijo cesarja Friderika in je cesarja proglasil odstavljenim. Ta sklep koncilov je pokazaj, s kako nepoštenimi sredstvi se je boril papež. Cesarja namreč papež nalašč ni povabil v zakoniti obliki, tudi dokaza po pričah ni dopustil, niti zadostnega zagovora; kar na kratko je 140 francoskih in španskih popov proglasilo i rimsko-nemškega cesarja za odstavljenega, KORISTI PRI NAKUPOVANJU v naši veliki prodajalni zapaute takoj, ako pregledate naSo bogato zalogo jesenskega in zimskega perila najrazličnejše verste in cene. — Mi vam ponujamo najnovejSe in najmodnejŠe blago ter vas opozarjamo na na naSo reelne trgovino. — Vaša dolžnost je, da obilčete našo zalogo novih jesenskih oblek* pred no kupife kje drugod, Gotovo je to toliko v vašo kakor v našo kori*t. Kar potrebujete za kupiti — pridite in poglejte. Mi Vam prepuščamo sodbo......... .......... JOHN" KHEMESEC, prodajalec. Lepo barivne novosti—fantastično barvano volneno blago v raznih barvah prodajamo za flPn specielno ceno vatel........uJu 45 palcev široko "mclrose" blago najboljše za srajce in obleko, v raznih barvali ali črno, HQ« stane vatel le.......... — JUU 46 palcex' Uro ko popolnoma vol-nato blago — v raznih barvah in črno, sploh najboljše blago, ki se dobi za denar DHp vatel le ..................UUl 50 pcdcei' široko ivlnato blago za obleko, srajce, jopiče —. črne, višnjeve ali rujave barve, vredno najmanj $1.50 stane (JJl flR vatel k ..............m GU Teska svila — 44 palcev široka v raznih barvah in črna, QQn stane vatel le..............UUU Svila sa moderce — raznih barv iu črna, vatel Ženske obleke iz volnenega blagu — zadnja jesenska moda — jopič na gube spredaj in zadej — srajca z gubami — vse dobro izdelano po najnovejšem d>Q JO kroju, stane le........ IDO AO Posebna razprodaja blus — Bluze za ženske izdelane iz raznega blaga in po različnem /roju —• iz "brilliantine" in "albatros" blaga, francozke flanele — v raznih barvah (jjfj ^jj Moiko perilo prodajamo po znižanji cenah. — Možke srajce in spodnje hlače QQn mesto 50c. le..............fluu Moike srajce in spodnje hlale napol volna višnjeve ali bledo-rdečkaste barve, razne i Qn mere le...................401 Moške srajce in spodnje JtlaČe — iz čisti volne, razne $1 OR mere, le ...............u)I,uO Moike povrine srajce — iz rujave ali sive flanele gubami na prsih in gumbami iz bisernice mesto $1.50 (JjJji tyffifacefo&o. MlfU-sa BUK /SLAMO AVE. Kako se počutite? No tako Izborno, kakor pred par leti. Dozdeva se mi, d« imate slabejii tok, dn vaše mišico niso tako močne, kakor nekdaj, da izgledate starejši, kot ste v resnici, Važe obličje je velo. Vso to dokazuje, da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka za vsdržavanje telesa. Trinerjevo zdravilno grenko vino j« edino zdravilo, ki vam more pomagati. To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za prebavljanje v zdravem stanu. Ozdravi vsaki želodec • Zdravi ljudje, ki si žele obraniti svoje zdravje, bodo prepričali se. da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje čudežno v želodcu. Daje dober tek in je v resnici uajlioljSe zdravilo za želodec. Markets Kozel Tyndall. S. Dakota. Se dobi v lekarnah in dobrih gostilnah Jon. Trlner, lili) H. Ashland Ave. Plhten Station Chicago, III. Tfinrjevo zdravilno grenko vjtio je dru Hiinskozdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno. Jakob Košič, Mammott, Pa. » Kednr koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za želedec, rabite Trinerjevo an-geljsko krepčalo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vina. Nolienn stvar ni boljša, ako se občutite slabe po leti. «gjr Največja sloveuNka tvrdka, EMIL RAHMAN. na 580S Centre Ave., Chicago, IU. 7 CL X s. X 3- U g, M i 'x ' ? i j? a 1 3. J ** ■ "7 s I0HN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Izvrstno žganje in finesuiodke na razpolago. i MATIJA ERKLAVEC, \ * 433 W. 17th St. Chicago, III. i I edini slov. krojač v Chieagi,; * se priporoča rojakom v i zde-1 f lovnnje nove in popravljanje J stare obleke, katera izgle-' * dala kakor nova. Vse po : $ zmerno nizkih cenah. Nazdar rojaki! Sloveucem in drugim" bratom Slovanom priporočam svoj lep« urejeni '»SALOON". Točim vedno sveie pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN P0T0KAR, 5fi4 S. Centre Ave Chicago. Ill Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Košrltka. TO Najbolji izmed vseh je Wilke-za- nesljivi fotograf ——^——^— 391-393 Blue Island Ave, na vogalu 14th Pl, Zenitvanske in slike v skupinah so na&e posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka vnUuovUena leta 1883. Ob nedeljah odprto od ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas ^ * ^ A kadar hočete odpreti saloon Wl Wl Hi ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše izboru« plro je po eviopsko kuhano, teko, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nilnute časti priti osebno do nos, pišite ali telefonirajte nam, la kar liodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno ,delano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. T.I. Cn.L «.7 BREWING Cl. ^ & """ 'S"nJ IOBV ESTILOI Podpisani bi nsojum naznanjati p. u. občinstva, da sem prevzel I "Saloon" rojaka Jak. Martineiea v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake tiajuljndnejše, vsled cesar u fam, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v ob-I če zagobivljam, da bodo vsak čas postrežem točno z izvrstuimi I smodkauii, svežo pivo, raznimi likerji, ''Port vin i". Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, prijatelj obiskujte me v prostih uraL vzivalibodi te vsaj čisti zrak. I Na zdarl o - o FRANK kOENIO. o^- o Summit, HI UMHMBU^HaHBBBBHHMS^H