98 ZGODOVINA ZA VSE 
vetišča sv. Jožefa (1938), cerkve na Rakeku 
(1936 - 1938), pa gradnjo NUK-a (1936 - 1941), 
Žal (1938 - 1939) in ureditev nabrežja Ljubljani- 
ce (1930 - 1932) s tržnicami (1940 - 1942). 
»Voljo do dela« priporočam zgodovinarjem 
meščanstva, ljubiteljem svežega, a nikakor ne 
»lahkotnega« branja o preteklosti ter seveda za- 
ljubljenim v Ljubljano. 
Aleksander Žižek 
SNAGA IN RED 
VZDRŽUJETA SVET 
Georges Vigarello: Čisto in umazano. Telesna 
higiena od srednjega veka naprej; Založba /*cf., 
Rdeča zbirka; Ljubljana 1999; 320 strani. 
Od prešernega vzajemnega pljuskanja, čofo- 
tanja in potenja v srednjeveških »kopelih«, kjer 
se je klientela obeh spolov še najmanj posveča- 
la telesni čistoči (pa toliko bolj sproščujoči dru- 
žabnosti), preko sramežljivega pokrivanja veči- 
ne telesne površine, »zatesnjevanja« por na koži 
ter selektivnega umivanja vidnih delov, »suhe 
higiene« z drgnjenjem, preoblačenjem perila in 
dišavljenjem do (vnovičnega) spoznanja o po- 
življajočem in zdravilnem učinku kopeli ter či- 
stoče v današnjem pomenu besede. Takšno je 
potovanje po zgodovini osebne (in javne) hi- 
giene, ki nam ga oriše Georges Vigarello. 
Seveda se za tem skriva mnogo več - zaveda- 
nje lastnega telesa in skrb zanj, prilagajanje vsa- 
kokratnim normam družbene sprejemljivosti je 
determinanta posameznikovega mesta v druž- 
bi. »Čisto« in »prav« sta vedno atributa, ki tudi v 
higienizaciji pripadata vladajočemu sloju. Uma- 
zanost je značilnost družbeno inferiornih. Či- 
stost navzven vseskozi obeta tudi notranjo či- 
stost (poštenje, delavnost) - čisti sloji (in ljud- 
stva v celoti) so seveda večvredni, postavljeni 
nad one, ki že s svojo »umazanostjo« (nespre- 
jemljivostjo) dajejo vtis divjosti in primitivizma. 
Prav tu se stakneta in prepleteta motiva obeh 
»vej« zgodovinopisja - klasične (zazrte navzven, 
v družbene prelomnice, tektonske premike »ra- 
zredov«) in »moderne« (usmerjene v manj bom- 
bastične pa dolgotrajnejše procese in nenazad- 
nje v posameznika in njegov odnos ter vlogo v 
prej omenjenih prelomnejših procesih). Šele ob 
upoštevanju obeh komponent realnosti/zgodo- 
vine (zunanje/širše in ponotranjene/»manj po- 
membne«) dobi ukvarjanje s tematiko, ki bi se 
pravovernemu zgodovinarju še pred leti zdela 
naravnost bogokletna, svoj smisel. Praktično 
vsem prelomnicam na področju higienizacije 
lahko najdemo protiutež (pa tudi izvor) v do- 
godkih in procesih družbenega razvoja - že 
omenjeno igrivost skupnih kopeli je upihnila 
črna smrt, telo pokrila in z grešnostjo stigmatizi- 
rala pa poznosrednjeveška zazrtost v krščanski 
»onstran«. Napudrane lasulje, čipke in razkošno 
perilo so iznajdba družbe, ki je uživala v bližini 
in življenju, strahu pred vodo in umivanjem pa 
se še ni otresla. Odkrivanje naravne (»rustikal- 
ne«) jedrosti, svežine in čistoče je otrok osvobo- 
ditve meščanstva in njegovega vzpona. Poslans- 
tvo vsakokratne elite je oblikovanje sistema 
»vrednot« - tudi v higienizaciji in medsebojnem 
obnašanju, in nenazadnje prosvetljevanje ne- 
privilegiranih. Plemstvo piše o napol podivja- 
nih, zamazanih in zanemarjenih kmetavzih, 
meščanstvo o podobnih prebivalcih zgodnjeka- 
pitalističnih mest. Vsem opisom je skupna ne- 
kakšna privoščljiva mrščavica in morbiden uži- 
tek pri popisovanju razmer, ki se tako boleče 
razlikujejo od »družbeno« sprejemljivih. 
Odslikavi evropske zgodovine čistoče sledi 
spremna študija Andreja Studna, ki predstavi tu- 
di trenutno stanje slovenskega raziskovanja 
zgodovine higienizacije, bralcu pa ponudi bo- 
gat izbor dodatnega branja - pač v skladu z za- 
snovo zbirke, ki temelji na predstavljanju (izda- 
janju) del, ki ne ponujajo končnih (zacementi- 
ranih) modrosti, temveč usmerjajo v nadaljnje 
iskanje in preučevanje obravnavane teme. 
Aleksander Žižek 
VSE, KAR STE 
VEDNO ŽELELI 
VEDETI O LISTINAH 
Božo Otorepec, Dragan Matic: Izbrane listine 
Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1320 - 1782; 
Gradiva in razprave št. 19; Zgodovinski arhiv 
Ljubljana 1998; 85 (1 - Fotografije) in 192 strani 
(2 - Transkripcije z regesti in komentarji). 
Pričujoča objava listin je zagledala luč sveta v 
jubilejnem 1998. letu, ko je ZAL proslavil svojo 
stoletnico. Praznovalo se je skozi vse leto, razen 
VSE ZA ZGODOVINO