Gospodarske stvari. Govejski lilev. Stanovanje govedom je hlev, kder posebno dojne krave in pitavna živina večji del svojega časa prebije. Tudi teleta za plcme in mlada goveda in vozna živad stoji mnogo čaaa v hlevib. Zato je nujno treba, da je blev dovoljno prostoren, primerno visok ter preskrbljen 8 prikladnimi jaslami, rimami itd. Zastran prostornoati hleva daje se povprek sledeče povedati: za doraščeno goved arednje plohe mora biti prostor v hleva 130—170 centimetrov širok, za 1 —2 letno goved 1 met.; dolg pa z jaslami vred 2'/j do S^/ometra; proator za govedom ali bodnik bodi l:/2 do 2 met. žirok; potem takem ima celi hlev meriti od hodnika do jaselj, to pa s bodaikom ia jaslami vred, 4 do 5'/j metra. Vcs takšai hlev pa za dve vrati goved z glavaBii proti steai obraeaih mora biti 8 do 10 metrov dolg. Se večji mora biti, če goveda z glavami drago proti dragemu atpjijo. Tukaj treba, 1 meter za hodnik mej jaalama ia za dva hodaika kraj ateae po 1 meter, tako da mora biti celi blev dolg 10 do 11 metrov. Na dalje mora blev biti primerao visok, da zrak leži čist ostaja ia nezdravi pliai odbajajo, navadao 3'/s do 4 metre. Jasli aaj bodo 7« do */3 metra Bad tlami — za teleta ae ve malo aižje. Ako treba rime ali ,,lojtre" pritrditi, apuatijo se 30 do 40 centimetrov visoko aad jaslami. Tla morajo od jaaelj do hodaika biti aagaeae za 24 do 30 ceatimetrov, gaojničai žleb aaj visi pri vsakih 16 ceatimetrih za 4 ceatimetre Vbod ali dveri v hlev so aajbolje 2'/» metra visoke ia ls/4 do 2 metra široke. Kder puščajo mladej živiaici proato po hlevu hoditi, račuaijo aa tele 7 do 8, aa pol leta staro goved po 10 kvadrataih metrov prostora. V velikih gospodaratvih ia dobrih hlevih je proator za posamezae vrste živiačet Jepo razpredeljea. Za dober blev potrebea je hodaik, na kateri ae gaoj izpod živinoet kida ia potem aa gaojišče odpravlja. Ta hodaik bodi dovoljno širok, da hlapci ia deklo z molzaimi latvicami ia žebtari leži simotamo hodijo, gaoj kidajo, živiao aapajat, aapregat, past ali k biku goBijo. Na vsaki kraj bodaika ae priredi gaojBičai žleb, hodaik sam pa mora malo globljeje biti spuščea, da se na ajem vse leži opravlja; gaojničae žlebe moramo večkrat dobro sesaažiti. Godi ae to, kedar gaoj kidamo: žleba pokrijeta se z deskami, po njib se izkidaai gaoj potisBe iz hleva tavua, potem se v žleba vode aalije- in z brezovico seaaažita. Zravea hleva morajo biti še primerai prostori za krrno, parme, škedaji. Krme ne gre nad hlev aa pod metati, ee ai hlev obokaa; še meaje pa v hlevu aamem hranjevati, kajti krma ae aavzame blevnih sopaliovia je zdravju škodljiva. Kdor je vsakako priaiijea v hlevu aekaj krme aaložiti, ta jo aaj nialo pred polaganjem zreže. Hlev mora biti toliko svetel, da 8e zamore vae prav videti, kar se v ajem godi. V to svrho morajo v ateaah okaa biti. Okaa aaj se priredijo aredaje visoko ia aikoli ravao pred glavami goved. a aajmaaje 40 do 60 centimetrov aad glavami. Široka Baj bodo kakih 30 ceatimetrov in 20 ceatimetrov visoka. Zeleae aipe sb bolje od belih, ker avetlobo mil.šo delajo. Dobro atorimo, če jih tako napraviti damo. da se lehko zapirajo in odpirajo. Zaaaj morajo okaa imeti leseae obokaice ali dverce, ki se trdno zaprejo. Kedar slabo vreme to zahteva. Toleta aaj 8tojijo v aajbolj svetlih prostorih. Kajti avetlobe jako potrebujejo, da veaelo rastejo in dobro prospevajo. Gaojnišai žlebi zadi za govedi ae smejo biti pregloboki ali tako potegaeai, da žival čez nje noge postavi, kedar od jaselj aazaj atopi, tudi so pregloboki žlebi aevarai, ker se živiaa, kedar jo odvežemo ia na prosti zrak apnstimo, lehko spodtakae ia oaeareči. Dao hlevovo je Bajbolje iz ilovice aapraviti ter jo trduo steptati ia stlačiti. Naj se potem lepo poravaa, da bode gaojaica redao odtekala, a ae v jamah zastajala. Dao mora aekoliko proti gnojaičaem žlebu viaeti, veadar ne preveč. Kajti če preveč visi, pouzroči to kravi trat ali da tudi povrže. Svetovati je, da blev ai prevelik. Kdor ima veliko živiae, stori bolje, če jo porazdeli aa več blevov ali vsaj predalov. Preveliki hlevi ao po zimi rado mrzli ia če aastaae kužna bolezea, pobere aam vso živiao, ker je aimamo kam bitro prezapreti. Hlev aaj atoji aa malo uzvišeaera prostoru, da bode gaojiače aižje ia se tje gaojaica lehko odcejala. Dveri so aajbolje aa južai atraai, da ae piha krivec ali sever Baravaost v blev. Okaa 80 lehko proti jugu ia severu, da ai aolace celi dea v hlev oprto. Kder pa dveri ne moremo aa jažaej straai napraviti, naredimo jib na zapadaej. Gfruške povrtnice. 11. Graška Marija Luiza (Marie Loniae). Sad je take debeloati, kakor zeleaa Bergamaščanka, časih pa debelejši ia ima masleaovito meao. Trpi do koaca oktobra. Je izvrsten jeseBski sad, posebao aa pritličaih drevesib. vzrejeB. 12. Grušk a Raj eaka (Kolmarbirae). Sad podoben zeleai Bergamaščaaki, od ktere se pa po rodi lapiai razliknje. Tudi je proti receljau bolj tope podobe. Ima aajaježaejše, raztapljajoče sočao meao. Ta aad je prve vrste ia traja do meseca jaauarja. Je prikladaa za viaoka debla ia piramide pa le v toplib legah. 13. Graška krasaaa. (Craaaaae). Sad je Ba obeli koncih top, ploščaat, avitlozelea, rijast, dolgorecljat, precaj debel. Zori meaeca oktobra ia trpi do aovembra. Drevo je veliko ia rodovitao. Sad je prve vrste z masleaim mesom. Stori aa visoko deblo ia tudi aa kutiai cepljeaa. 14. GruškaVelikoaočaica. (Osterbirae.) Sad je lep, Bergamaščaaki podobea, avitlozelea. Raste le v topli ia dovbri zemlji. Na jeziku se raztopi, kakor puter. Ce atoji pa v slabi zemlji ima okus kakor repa. Drži ae do maja. Drevo je rodovitad pa aredaje velikosti. 15. GruakaHardeapoatova sladčica. (HardeBpoats-Leckerbiasea). Sad je velik, voglat, svitložolt. Meso prekomerno sočao. Je izvrstea aad, ki do decembra trpi. Na kutiao cepljeaa je rodovitao drevo. (Koaec pribodajič.) Premiranje konj bo letoa v Ljutomeru, Brežicah, Zavci ia Maribora. Za premije ima koajerejsko draatvo aa razpolagaaje 1900 fl. iz državae blagajaice, iz deželae 800 fl. iz okrajaih ia privatnih 1000 fl. torej vkup 3700 fl. Perutninsko društvo osaovali ao zaani nemaki Nagelovci v Mariboru pa se vidi, da jim je le bolj za aloveaake glaso mar pri bližnjih volitvah v državai zbor, kakor pa za kokoši. Nagelo uvidevši, da a ,,šulvereiaom" ae gre, a ,,paiieravereiaom" ae meaje, iztuhtal je ,,Gefliigelzucbtvereia", češ vae bo na te liiaaaiee letelo, ia celo aarodaa duhovačiaa ia učiteljatvo mu pomagalo. Nagele pa kokoai! Smesao! Mož pozabi, da mu atoji za petami ,,lisjak." Cena pšeaici je na Duaaji poskočila, govedom aredaje robe padla, viao velja v Mariboru aovo 65—75 fl. od leta 1883 pa je 80 d. vredao. Hmeljske sadike prodava g. EraestŠirca v Žavci. Pravijo, da so sadike iz Savinjske doliae posebno zdrave. Sejmi. 30. marcija: Kamca, Sevaica, sv. Marko pri Laškem, 31. marcija: sv. Križ pri Slatiai, 1. aprila: Lučaae (za drobaico), 2. apr.: Artiče, Konjice, Radgoaa, Gradec (koajaki sejem), Reicheaburg, Laško.