Št 41." PoŠtno iekoči račun St. 24. Posamezna itcv. — 20 st&tink. V Gortoi, due 14. oktobra 1920. Letnlk III. Iihaja v Gorid vsak če- trtek opoiudne. Velja ra ctlo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na naročila brez doposlane na- ročnice se ne bomo ozirali. Posamezne številke stanejo v razpiodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Vetturini 9, aprava ul. Vetturini 9 Rokopisi se ne vračajo. Ne- frankirana pisma se ne spre- jemajo. Oglasi, katere jfe ueba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izdaja konsorcl] »OorlŠke Straže«. Odgovorni ured- nik: Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- nac v Qorlci, ulica Vet- turini štev. 9. „BocP moja, bod'mo]a, Ti bom lešnikov dal!"... Na vasi stoje fantje in so razburjcnl. Živahen razgovcr je nicer njimi. Ta se hu- duje in maha z rokami ter pravi svojim tovarišcni, da »ta in ta je taka in taka,« da jo ic videl ž njim, s tistirn: drugi sc zgraža, tretji jcmljc liudiča v usta, čefrtl se zaničliivo krohočc, drugi fantje pa io u- bercio po vasi naprej in pejö ubrano staro narodno pesen. Od daleč je razločno sli- šati še zadnje vrstice: »Jaz scni ncha! te ljubit, rxjdi. pojdi se solit!« — K.ai pa ie? Sprcgovoriti nain jc resno besetio v važncm vprašanju. ki živo zadeva naso narodno stvar. ln ta resna beseda veljä i>a&im slovenskim dekletom. Siccr smo enkrat o tcm že posvetili naširn deklctoin poseben uvodnik v našem listu, pa zdi sc. da je veliko flcklct niegove nanke zavr- glo kakor se zavrže list, ko se ga je pre- bralo. (In to ni prav). Kaj pa je? Zvcstoba na.šili dcklei do slovenskega »aroda je od nckdaj slovcla, in po tej zvc- stobi naj bi slovensko dekle tudi slovcln. dokler 1o obstojal svet, kakor to v prero- škem diihu poje naša pcsen: »Dokler človeški rod bivai, po zemlji hod', bode slovclo s 1 o v c n s k o dekle!< Ali naj sloves in ta slava slovenskili deklet izgine. in sicer pomcndrana in po- teptara cd njih lastnih no?:? Kaj pa je? Slovenski narod vidi na svoio veliko /jc naša materinščina. Tekoiu let se je vtilio- t.'ipil v njo kakor rned pšenico na njivi ple- vel; vtihotaplja se še vedno in onečišča zlato psenico. Ako ne pazimo, mogloT)i se zgoditi, da bodo nekoc naši potomei po- de.dovali Ijuliko, med nje le malo čiste pše- nicc. Zato je naša sveta dol/.nst, da pleve! porijemo iu naredimo z njim., kakör ie \ Sv. pistnu pisano: da ga sežgemo. Slovenci sine maihtn uanxl, v nepo- srednem stiku z velikimi, moenimi: na eni strani Italijan, na drugi Ncmec. V vsakda- njem občevanju nam ti vsiljujejo svoje blago. VAvstriji smo bili brezpravni: z veliko težavo smo si bili priborili sole, vpoštevanje našega jezka v uradih —- vsaj dtloma. Toda s tern se še nismo bili do- vclj zavarovali v svojem. dotn'u. Prisilje- ni hoditi s trebuhom za kruhom smo se vračali na svoj dom, natovorjeni s tujim blagom. Naši fantje in mož.ie so odhajali z doma. kot pošteni slovenski delavci v bo- sunske gozdove, ki so padali pod udarcl nemskega kapitala. In ko se ie delavec vr- nil, se je vrnil kot »giilcar«; z Vestfalske- ga nam je prinesel »štajnkuln«, naš »ajzn- ponar« se je »m'artral« pri delu na »štre- kali«, da je prislužil sebi in družini »gvatit« in »cerngo« za zimo. Vojak nam je pripe- ljal iz triletne službe poln »cub« »šuhov«, »mien« in »gverov«, na »ibngah« je delal »angrife« na naš mili jezik. Danes smo bolj ncgo kedaj prej brez- pravne raje. Ono troliico cnakopravnosti, ki smo si jo bili priborili, nam skušajo od- vzeti. Zaprli so nam sole, v uradih smo jim Slovenci s svojo sk venščino neljnbi gostjc prišlo je celo tako daleč, da nam hočejo v Trstu v privatnein zivlienju prepovedati našo govorico ter nam grozijo s poboji In požigi, ako se ne vklonimo. . > • C ¦. *¦*• Oblasti, ki so poklicane v našc; obrambo, nas ne marajo ščititi, navezani smo sami nase in na svojo lastno pomoč. Zato je treba, da smo čuječi in da strnemo svoje vrste v obrairtbct našega jezika. Tre- ba je nele, da zabranjujemo, da bi se vti- hotapljale sc nadalje tujke v našo sloven- pie vel, ki se nam je dose-daj v njej razko- satil. Vsak inteligent je dolžan, da pojas- nuje priprostemu ljudstvu, kaj je naše, kaj je tuje in da pod nobenim pogojem ne trpi v svoji blizini neslovcnskega israza. — (ivant, šuli, micna naj nam bodo poštena slovenska obleka, eevlji, kapa; brgeše, kalcete, facol naj nam bodcj hlače, uoK'avi- ce in nita. Slovenski duliovnik, ucitel.i in sploh vsak Slovenec: če čujes tujo spake- dranko, bodi neizprosen; neizprosno jo preganjaj in postavljaj na njeno mesto naš domaei izraz. Vse bolj imeniten je naš iz- riiz kot tuja pritepenka. Prcrado se godi, da popušča inteligent v vsakdanjem obče- vanju s priprostim ljudstvom in sam rabi besede, ki so nam v sramoto, namesto da bi ljudi podučil: »Tako in tako je pravilno slovenski«. Tujec, ki slueajno cujc take iz- ra7c, se nam opravičeno smeje, da se šo- pirimo s pavjim r^~;--" Zatorej nikakega popuščanja več! Danes, ko se nam zabra- »jujejo sole s slovenskim učnim jezikom, ko nam podijo slovenščino celo iz cerkve, ko se nam je vrinil že v vsako gorsko vas tujec, danes je nevarnost potujčenja toliko večja, kot ie bila kedaj prej. Tujci nam po- žigajo domove. Požigajmo torej tudi mi, toda ne tujih domov, marveč tuji plevel, ki se je razkošatil v našein slovenskem je- ziku. Tujke kopljejo našemu narodu grob", z vsako novo smo bližje propadn. Zave- dajmo se nevarnosti, dokler ie čas in — čistimo. V vsaki družbi naj se čuje izključ- uo le pristna slcvenska beseda. Poživimo društvtno delovaiije, izobrazujmo se! Bii- žajo se dolgi zimski večeri: vzemimo dob- re slovenske knjige v roke in čitajrno. Na ta nt:čin dnižimo prijetno s koristnim: do- bra slovenska knijga nam je v zabavo in tiUUk._______________________________ Več kirne! Travnik je podia ga živinoreji. Ako ponnKžimo in izboljšamo travnike, si za- gotovimo vecje dohodke od živiue. Vsi travniki pa ne vplivajo enako uspesno« na kmetijsko gospodarstvo. Travnikom, kl imajo posebno izdaten učinek, prištevamo umeine travnike in njivc, na katerih prf- delujuiio zeleno krmo. Oni dajajo mnogo pridelka, razun tega ])a puščajo v zemlji k'Cristne snovi, ki množe rodovitnost zein- ljišca in s teni tudi priclelck naslcdiijih rasilin. To so pravi vzorni travniki, ki pospešujejo najizdatnejše kmetijsko go- spodarstvo. Razumni kmetcvvalci bi mon.i- li prav posebno skrbeti za to, da si napra- vijo in razširijo take travnike in da jih pravilno oskrbuiejo. Kakor dobro vemo, ne dajajo stalni travniki navadno mnogi.1 pridelka. Zato so taki travniki samo v tistili pokrajinah na svfjemu mestu, ker niso zemljisča po svojl kakovesti in legi sposobna za pridelova- nie druge poljščine. Ako sc da kak stalen travnik praneniti v umeten ali začasen, ]e prav, da ga tako predelamo. saj vemo, da umttni travniki preživljajo lahko dvakrat toliko živiii€ kakor stalni, zlasti, ako po- rabljamo pridelek kot zeleno krmo. Vsak r:\zmmi kinetovaJcc naj torej skrbi za to, da si napravi, ozir-cma razširi uinetne travnike, sc\cda le tam, kjer so krajevne razmere teinu ugodnc. Mi razločujemo dve vrsti umetnili travnikov: umetne ali začasne travnike v to obdelniie cd 2 dö 6 let in zemljišča, na katerih v enem letn pridelujemo zeleno krmo. Začesni travniki so zopet razvrščeni v deteljišča, ki trajajo 2 do 4 leta in v 4 do 6 Ie trajajoče travnike, obsejane z različ- nimi krmskimi rastlinami. med kateriini je pa k veCjenm 30'-.'' metuljnic (detelje, gra- sice itd.). Za deteljisča uporabljamo navadno cisto seme lucerne (meteljke, medike) ali dotnace detelje. Toda, večkrat nam kaže primešati setvi tudi drugih krinskih rast- Mn ii. pr. laške ljulike. V tej zmeri naj bcide približno K0% detelje in 20% ljulike. Za one v travnike obdelane njive pa, ki trajajo nad 4leta. vzemimo popolno me- šanico krmskih semen, v katerih naj b:;de k vcejemu ena tretjina stročnic. Na take njive, na katerih hoccmo sa- mo v enem lelu pridelovati krmo. nasaie- mo oves. rž, jecnien, krmsko turšico, sirk, proso, krmsko zelje, krmski grah, grašico, gorčico itd. Te rastline sejemo navadno, ko smo že spravili prvi pridelek in jih po-< rabljanio vedno za zeleno krmo. Naj bo travnik, ki so ga hočemo na- praviti, kakoišenkoli, v prvi vrsti nam je gledati pesebno na to, da si izberemo pra- ya seinena. Kedar pa liočeino naseiati mc- šanice, je pae najbolje, da si jih napravi- mo SHini, kajti tiste mesanice, katere nam Ppngjajo navadno semenotržci. niso ved- nc zanesljive. Kedar kmetovalec izbira seme, naj pazi v prvi vrsti na to. da je čisto in kaJji- vo. Pri stročnicah (deteljah) mora bitti se- me brez vsake primesj predenice. Sploh pravimo. da je tako. seme čisto, v katerem so malodane vsa zrna cela in zdrava in je druge primesi. nanireč strtcga in plcsni- vega scmena, zemlie. peska, nlev itd. Ic iz- ginljivo malo. Množino semena, ki je no- trcl iijemo za :bseianje eotove površine. dobimo, ako ninozino cistotne odstotke l>csameznih semen z odstotki kaliivosti, ter delimo zmncžek s to. Ta znesek nam kaze. koliko uporabnc vrednosti je v vsa- ki posamzni vrsti semena in cim večja je ta upcrabna vrednost, tern inanj semena boderno potrebovali za setev. Sicer je pa upoštevati, da je pri lnešanicah na vsak nacin treba več semena, nego pri čistih setvah in sicer radi tega, ker niso v»se na- sejane rastline enako trpežne, marveč vrsi- haj€i nekaterc žc po drugem, ali tretjem le- tu, dočim oztrajajo druge, dokler se ohrani travnik, Upostevati je tudi, da čim več semen- skih vrst je v mesunici in čim ncugodnejse so zcmljiščnc razmere, tern vcč semena potrcl/ujcmo. Prcvidnost nam kaže. da v l.'kih slučajih dodamo raiši nekolik^' več semena. Kot splošno pravilo velja, da je setev dobra, ak;o porabljamo za njo 50 do 60 kg mešanice za vsak hektar. Toda, da se travnik dobro sponese, ni zadosti^ da znamo izbirati seme, treba tin di, da izberemo praw zemljišče in da je znamo dobro za to pripraviti. Travnik uspeva najbolje na takih zemljiščih, na katerih smo pridelavali po- prej vkepavine (tursico) in ki smo jih ob- delali in pognojili v jeseni, da je mogla zmrzal pospešiti rodovitnost zemlje. Kedar snio zemljo dobro pripravili v jeseni, ni treba za pomladansko setev no- benih drugih del. Najprej je posejati oves^ potem v dveh ali treh prenehljajih druge knnske rastlinc. 1^'cj je sejati streenice in drobna semena, potem druoa semena. Se- me stročnic zavlačimo v zemljo z njivsko vlačo, katero si pripravimo sami na ta na- Cin, da prepredemo zobe navadne lesene braue s trnjm. Druga semena pritisnemo v zemljo z valjarjem. Ako se setev liopolncma ne posreci, zasejemo pozneje prazne prosjtore, naj si tudi s sem.cnom me same vrste. Kedar sledi travuik ikbro pognojenim okopavinam, ni nam treba v prvem letu nie gnojiti, v drugem letu pa moramo po^ gnojiti travnik s superfosfati in kulijevDi' soljo tcr je gnoje rahlo zabranati. Prva leta bo jako ugajalo, ako pova- Ijamo spomladi travnike s težkim valjar- jem, da stisneino zemljo, ki se je po zimi vzdignila. Da se naglo razvijejo setve na zem- Ijižčili, na katerih pridelujemo v enem letu knnske rastline, treba, da iim obilno ono- jimo, potm smo gotevi tudi obilnega pri- dclka. Sicer je treba taka zemljišča globo- ko in skrbno obdelcvati. Da si naše kniietovalci priskrbe ze za priliodnjo pomlad dobil mešanice krniskih rastlin, naj pristopijc.i k Slovenskemu kmc- tijskemu društvu v (lorici. Via Contavalle 7, I. To društvo delujc kot zadruga. Kden delež znaša Lir 25.—, pristopnina 3 Lire. Kdor pošlje denar \yo pošti. naj doda še e- no Liro za postne stroške in vročitveno pristojbiiK. Ker ima1 društvo samo enega uradnika, naj zadružniki in tisti, ki se o- glasijo za pristop, prihajajo v druStven! urad. če jim ie Ie niogoče ob pondeljkih, cctrtih in srlfptolh, da najdejo istega v u- radu in njcniu ostane potrebni čas za raz- na drustvena tipravila pri uradih, za društvena pozvedovania in razne roti. Va- ertih ne bo manjkalo, ko sc razvije drust- veno delovanje. Vsak zadružinh d-rW tiskovino, no ka- Teri naroči svoie kmetiisko polrcbščinc. Cas predznnmbc ic določen do konca no- vembra. k SLOV. KMETIJSKO DRU$TVO reg. zadr. z m. i. v Oorici. (29. septembra 1920.) Dopisi. - Sv. Litclja ob Soči. »Narod.ua Ci- talnica-. pri Sv. Luciji je priredila v nede- lio. dne 10. t. ni.. v prostorih gostilne Mi- kuž veselico z bogatim vsporedom; poleg izvimega stiiidcjanskega nar::.Jnega igro- kaza iZakiad«. ki ga je spisal Ksaverij Andiejev, je bilo na vsporedu še jx^t pev- skili tock. Kljub slabemu vremenu je pose- tilo \oclico od blizu in daleč toliko občin- stva, da je bila prostrana dvorana natla- C-ena do zadhjega kotička. Kakili 600 ljudi je dobilo v nji prostora, par stotin pa se jili je moralo vrniti. Ako \:\ hotel ocenjevati prireditev po meriln. kakor se navadno jeinlje za enake prireditve na. deželi. moral bi hvaliti in sa- mo hvaliti. Vsa prireditev pa je imtla tako resen značaj in ie bila tako skrbno pri- pravljenä, da vzdrži tudi najstrožje merilo kritike.. Program, ki si ga jc postavila ei- talnica za ta dan, zahteva dcbrih moči in resnega učcnja. Biio je dovolj i enega i drugcga. Glavni del veselice jc tvoril igro- kaz »Zaklad«. Kakor rečeno, je bil skrbno naštudiran, posamezne vloge so bile v dc- brili rokah. lgralci se niso drz-ili knji/.nega jezika, marveč rabili po vceini domače narečje: vsled tega bi se bilo zdelo, kakor da je ccla igra vzeta iz življcnja v tiasili Oorali, da te niso tupatam specijalno kraniskc oblike drugače poučcvalc. Zato menim, da bl bili morali podoinačiti tudi ono kranjsko trctjo lnnožinskc oscbo v tretjo oscbo cduine kakor n. pr. »Stara nuiti je prišla« in ne »so prlšli«. Toda tc» jc malenkost. Videlo sc je. da je polagal režiser nmogo važnosti na to, da posamez- ni dialogi ne puščajo kakih mučnili pre- sledkov in da si igralci naravno vpadajo v bcscdilu. Pozabil je pa, da so ponekod preskdki v govern potrebni. To je n. pr. v slučajih, ko prihaja igralec iz enega cut- stva v drugo, ali ko izprcminja tcma svo- jemii gcvorn. .Drugače se poslu&iku zdl. kakor bi igralec komaj čakal, da zopct iz- jjrine. V posamezueni so bile vloge lepo zaokrožcne. Zlastl se mi zdi, da opraviee- no to trdim o Pehaeu, Burniku in IJpetii. Pehača je odlokovala se izborna ni.aska in dobra mimika. V četrtem dejanju pa bi bil moral priti njegov dusevni prcobrat tudi na zunaj bolj do izraza. Burnik se mi zdi, da je ma Ice, malce pretiraval. Vlcgo jc študiral na živem modeln in se ga ponekod preveč strogo drz'al. Sicer pa jc bil kljub < temu izboren. V Lipetu tiči precej komika. | Tudi o Rovanu se ne morem izraziti dru- gače kot pohvalnc. Tupatam je bil malo preoglat, kar pa bo odpravil, ko se malo bolj seznani z odrorn in njegovimi skriv- nostmi. Tudi ženske vleige so bile dobro pogojene. Doeim sta imeli Jcrica in Ma- rjeta le podrejenc vloge, ki sta jih vsesko- zi dobro izvedle, je Najdina vloga ena iz- med glavnili in precej težka. Toda Najda n je bila kos. Zlasti je ugajata v tretjem dejanju. Soraza pred c:JL>čin- stvom, vsled Cesar se je pač slišala njego- va vloga. manjkalo pa ji je izraza v kret- njah. tako da parkrat ni napravil na gle- 'dalca vtisa, da bi svojo v1oLO tudi dožlv- Ijal. Da je enkrat spravil Najdo s svojim neprihodom v zadrego, ue štejem njemu v zlo, pač pa vežiserju. Prepričan setn, da It j ob reprizi dober, kcr ima predpogojo '/a to. Z ostalimi malinii vlogami (Kajžar, Klepec, Jožc, Jurče.) scm bil zadovoljen. Da; ne pozabim brhkc Barbke. Urškc m Metke, ki so sicer imele maJo posla, pa so ga dobro opravile. Mogoče bi bile spravf- le lahko še malo vcč živahnosti v krcsni večer. tako da bi bilo z odra zVrgoleTo- kot iz lastovičjcga gnezda. Lepo bi se bile podalc tcnni prizoru pravc narodne noše — možke in žcnske, tctia če jih ni... Ne nvislim dirndl-kostumov. — Docim so se igralci znali po večini vživcti v igro. r>b- činstvo po veoini tcga ul znalo storiti. Tu- di cb najresnejšili, dobro izvedenih prizo- rili jc bilo cu(i smeha. — Islotako na viši- n3 jebil pcvski zbor. za kar gre cast pevo- vodji. Le zadnja točka po mojem ninenju ni spadala v okvir prircditve. Ne K'ledc na to, da jc nemSko blagr\ }e zabrisala vtis igre. Jaz bi bil za svojo osebo bolj zado- voljen, da bi bila popoinoma izcistala in da bi se bili zbori, ki so bili na programu za igro. dcjali pred igro. Vsled obsirnosil vsporeda bilo bi celo kazalo prirediti po- seben pevski koncert. — H koncu lahko brez skrbi napišein: Sv. Lucija prednjači. Ima izboren igralski in pevski materijal, ima na razpolago dvorano. Kje iniajo več ali pa vsaj toliko? In kar j€ še več vred- no: kje imajo več ali vsaj toliko poguma in dobre volie? — Oorlan. — Bodimo zavedni in dostedni. Iz tol- minskih hribov scm prišcl na postajo Sv. Lucija. Ko scm prcd blagajno v drcnju ča- kal, da i-ridem na vrsto, sem moral v svo- je ncnialo začudenjc in jezo gledati in po- shišati, kako sc innogi naši ljiidje poslužn- jeip Pri kupovanju voznih listkov italijan- ščinc in kako spakedrano izgovarjajo lcpa imena naSih postaj. Ko sem slednjie prisel na vrsto ter glasno zahtcval vcč listkov do raznih postaj. — spremljal scm nanireč proti domu svoje sorodnikc, ki so me ob- iskali. — me je doticni uradnik hotel z-t- frkuiti z neko opazko, glasno in odlo«^no sem zopet zahteval listkc v naSem jeziku, kar utihnil je in mi inolče naštcl b'stke z napisanim skupnim zneskom. Ljudje bozji, zakaj zanieujetc svojo mater in same scbe, zakaj se sramujete svojega jezika! Mnogi izmed vas so znali saino tiste tri lašku be- sed-e, s katerimi so se ponašali pred bla- gajno. Ne smešite se! Zavedajtc se vedno in nov^od, du Qte Slovenci in na domačih tleh. Cez dva dnij sem se zopet vrnil v tol- minskc bribe. Pred blagajno na goriški postaji nas je bila peščica, dva fanta Vi- pavca, ki sta šla v bribe k delu, par deklet in en nioški, vsi smo slovensko govorilU ti'di blagajničarka nas je dobro raznmcla ter nam lcpo povedala, da je malo drobi- ža, le dotični nioski, ki je prej in slej go- voril slovensko. se je pred blagajuo pona- šal z laščino kupivši si listek do Rilienber- ka, da ni bilo karbinirjev sem ga bil stre- scl za ušesa kot šolske^a paglavca. Pre- pričain sem, da bi bila tudi zavedna ri- henberska dekleta enako z njim obraču- nila. Na postaji, ko čakate vlaka, ki je vse prcj kot točen, in se zatekate v restavra- cijo, zahtevajte vedno okrepčilo v sloven- skem jeziku. Ni me hotel razumeti nata- kar, a ko sem mu še enkrat zatrobil v na- scm jeziku, me je lepo postregel. Bodimo vedno in povsod odločni in dosledni. Zasedli smo zdezniSki voz. Prcdnoje vlak odririil prišcl je v naš voz še en >>ofi- cirček« s svojo »moreto«. KmaJu so zače- la naša dekleta ž njima čeblati v lasčini. Upra§al sem se, černu? Res, Slovenci znamo več jezikov, kar je nam le v cast, vendar v sedaniih razmrrah na naši zem- lji nc posluzujmo se italijanscine. da nc bo- do v Italiji missili in pisali, da so ti kraji za 1 tali jo navduxeni, in da ne bodo ita- lijanski državniki prepričcvali o tern celo Wilsona. ki-je svetu zagotovljeno in naro- dom toliko zažcljcno s-unoodločbo vrgcl med staro šaro. Na našili tleh vedno In povsod spoznavajmo svojo narodnosr. Slo\"enski možje in fantje ne zaHte one lepe pesmi, ki sc glasi: Slovenec sem, Slo- veritc scm, tako je mati djala, ko mene dete pestovala. In ti slovenska mati in ti slovensko dekie pomni in dr/i se vedno, kar ti na sn_e polaga zelo pomenljiva pe- scm: Jaz nisem Taljanka, pa tudi ne bom. In potein naj razni Salandri, Nitiji in Gio- litiji tisočkrat ancktirajo našc kraje. naših 'sre pa in naših duž ne bodo anektirali. Vipavc v hribih. — Bukovo. Iz vseh krajcv slišimo, kako se obnalja po vojni zamrlo druzabnc življenje. Tudi j>ri nas naj bi s-e zopet oži- velo naše »Oospodarsko in bralno dru- štvo«. Za to bi bil ravno scdaj ugoden trenutck. ker se bližajo dolgi zimski veče- ri in ker so prišle hvala Bogu v našo žup- nijo neve duševne moči, predvsem naš novi, nam vsem priljubljeni župni iipravi- telj, č. g. Fr. Hliš. Že poprej je bil kot naš prvi sosed, clan imenc:vanega nasega dru- štva. Prepričani smo, da nam bo sedaj. ko ga imarno v svoii sredi, r;id priskocil na pomoč in nas blagohotno pftjpiral. Isto prieakujemo opravičcno tudi od nase no- ve učiteljice, gene. Zofije Kemperle, ki jo poznamo kct dobro beer plajiin. Obema j kličemo: »fX'brodosla!« Vi, mladcniCi hi mladenke, pa na noge in oživite nam naše prepotrebno društvo. — Kozaršče. Dne 4. t. m. so priredile tukaj solske deslice svojo veselico [M)d vnetim vodstvom Cecilije Munihar. Oder so deklice same zelo lep« okrasile. Na vs- poredu je bila igra »Biseri in cekini«, pe- tje narodnih pesmi in deklamacija poezij nasega Simona Gregorčiča. Dasi je bila ta nedolžna veselica tiha. samo za domače in otročja, nicraJa bi kljub temu vzdramiti vsakega mlačncža. Otroška skrb in mar- iiivost, niih sniclo resni nastop na odru je vse očaral. Deklamacije vspodbujevalnc vsebine, proizvajanc od iieučenega in pri- prostega oiroka, so scgale v dim duše. — Brczvestncž sc je bil lotil seiati koprive na ugodna tla razvalin in prekrScavati na- ša imena. Upamo, da je to brezuspešno, dokler bo naraŠčaj sadil in gojil cvetlico, katere seme je prejd od g. Obieščak. Po- Stenost in zavednost bo dičila vas in obla- godarila narod. — Vrtojba. Novega župana imamo, starega so vrgli v kojs. Bil je že skrajnf čas da so ga spravili, mnogo denarja Je jirihran.il nasi slavni vladi (pedpore i. t. d.) za to pa je dobil zasluzeno placilo. Ob- Ijubljal jc mnogo a napravil malo. Brazil se je kakor seveda vsak do zadniega zdihljaja, pa nič ni izdalo. UpaJ- mo tcrej od novega kaj vec skrbnosti in požrtvovalnosti za naso do tal ix>rušeno vasico, mislim, da je en-.t med prvimi kar jih je v Julijski Beračiji. Slisijo se zc raznj glascvi tudi o tern zadnjenu pa seveda vsem ljudem ni mogoče vstreči. Naša »Slovenska Citalnica« delujc že mnogo časa, počasi a gotovo. Urejuje knjižnico, nabavila si je že precej knjig. Boriii se mora z razninri težkočami (po- manjkanje prostorov i. t. d.): od prejsnje- ga društvenega premožcnja ni ostalo dru- gega kot razvaline. Obnovna dela naprcdujejo šc precej dobro. Tudi mi vstajamo počasi iz razva- lin, pa žalibog da skoro vse s pomočjo tu- jih podjetji. Kako pa ta podjetja delajo, znajo naši zidarji povedati. Ljudjc lahko- miseljni nc poniislijo na bodoenost, ampak samo, da je hisa nova. Cigava jc ali bode, neve nihee odgovora. Dobrega konca ta stvar nc bode imela, tako sodi vsak razu- men mož. — Vrtojbenski. — Renče. V nedeljo dne 3. t. in. je po kratki bolezni umrl mizar Jožef Čotar v ! najlepši moški dobi. Bil je vrl tovariš, iia- rodnjak, mnogoletni cerkveni in driištveni pcvec. Zato je njegova smrt nemilo zade^ la njcROve prijntelje in znance, ki so ga ^ pondcljek v mnogobrojnem stevilu spre- mili k "zadiijcnm pcčitku. Ob grobu mu ji l>evski zbor lepo zapel zadnji pozdrav, Hudo prizadeti družini naše sožalje. Sta- rosta rcnških misarjev g. Peter Palior je j s hvalevredno viicmo nabral pri domačinlli I precejšnjo svoto, ki jo je izročil pokojni- kovi vdovi. — Iz RenČ. (j. urednik! Prosim, pri- občite v svojem cenj. listu besedilo prilo- žene dopisnice,. da bo javnost videia, kako se po nepotrebnem smešimo in kake Seme smo. Dopisnica je bila dana ^r Renčah na pošto, ic-da, kakor je videti, ni d^segla u- drcsata. — Dopisnica slove: »Rcnce 23. Ve faco še ver ke gavemo fato vandenje domenika in lunidi in martedi bjanko. in ozi in grume mo nero. in ade*5o i fa vin in villi se tuto kontento ke niaja tanto ke vol e la matina škominja bevcr vin in tcrme- na la sera ke endeino dormer in v soibcito ne stojtc me čakat ne prideru bom prišla v pondeljek če bo stala boljši Jiantola zaka] dancs je v postli stoli slab:, nomirei^ta al- tro ki šalluclarve tuti seme.« — ¦ Brje. Skoro mesec dni l>ode, kar smo prircdiii v Brjah velikc veselico. Stavci in uredniki so takrat stavkali in po- ročilo je izcsta'o. Zato p?. tudi danes ne bodemo opisovali vcscllce: omenhno le, da je bila vdeležba prcogromna in da so pevska drnštva Sv. Križ, Žablje. Crniče, Vogrsko, dvoje dništev iz Rihcnberka ter ! demace pcla yes izborno. kar kaže, da se j je petje po vipavski dolini dvignilo vise, uego je bilo pred vojno. — »Županovo Mi- cikc« in »Napcieonov samovar« igrali so doinači igralci prav lcpo, žal da v tako ve- liki dvoiani zadaj stoječi premalo slišijo. I — Konccm veselice je gosp. Pajek iz Vel. 2abelj pokazal skrabico, ki je predstav- ljala ix>goreli Narodni dorn. v Trstu. Na- metali sc mu vdcležniki 3,30 lir, katere je poslal ncsrečnikom v Trst. Vstop je bil k veselici prost, vendar je bilo radcA'oIjnih darov toliko, da se o- brre ckreg 5C0-flir za nakup knjig za do- mačo knjižrico in piilično u liko v drugc koristne svrlie. Mladina in prirejevalci ve- selic vedo, da vdeležniki in posestniki ne darujt'jo ozir. plačajo vstopninc, da bi sc potem ta denar zapil in pognal, ampak je sto drugih koristnih potreb, katerim mora zavedna mladina zadoščati. V delu in po- žrtvo\ali!O?ti ie naša resitev! — Rihetnberk. Toliko siih^ nai>redo- vali( da jc nastal iz slovenskega pečara naše občine sedaj dvojezicen: italijanski iti slo\enski. Ker ni^ verjetno, on bi bila zav- kazala to kaka ital. oblast, odredil je ro najbrže scdanji gereut; ki ta pečat tako vestno rabi in se morda hoče s tern izka- fcati navzgor hvaležnega za imenovarije... V^d Rihemberk, čisto slovensko občino, Je to vsckako sromota! — Iz Sela na Vlpavskem. Dne 3. t. m. smo imeli pri nas zabavni večer. Bilo jc mnogo pcvabljenih in v resnici se jih je tudi mnogo odzvalo vabihi. Bili so od bli- zu in od daleč, celo iz Dornberga. Samo zal, da sc prišli šele proti 11. zvečer. — Štejem si v dolžnost opozoriti prireditelje za bodoenost na gotove nedostatke. Kar se lice vabljenia gostcv, je treba, da se vabijo z ozirom na kulturno delo samo ta- ki, ki sc znaio vesti kakor se spodobi pri prireditvi. Tu pa ni bilo reda, kcr so neka- teri pcgledali pregloboko v kozarec. Ve- sclicni prostor je bil lepo ok rasen, ali bfl je pravai parna koj)cl brez oken in skoroua brez vrat. Sedel sem blizu izlioda, ali kljub temu sem trpel grozno vsled vročine in acetilenskcga plina. Gostje so vstajali od miz ter povzročali nered in nervoznost., bilo pa ni nikogar, da bi jih bil pomiril. Pri šaljivi pošti je bilsam prepir in krik. Do- pisovalo se je v ncsramnih izrazili, kar Je vredno c«tre obsodbe. Mize so bile ozna- čene z imeni tu jih mest; mesta so bila pl- sana v tujem jeziku. Vprašam Vas, ^g. pri- rcditelji neprtbavnega veccra, ali ni lepSc Ljubljana, Ooriea, Maribor, Celovcc im.-1 mesto Pariz, Pola, Zara itd.? Petje je bi!o krasno, ali gostje niso daii mini ter s tern kratili drugim vžitek. Tudi tamburaškl zbor je vreden pchvale. Mizarjev sani^- spev jc bil lcpo izveden, ali veliko pretih. Deklamacija je bila pod vsako kritiko. Na predlog g. učitelja Stcpančiča se je nabra- lo za sklad »Edinosti« 138 L in na prcdiog g. M. za C. M. D. 75 L. Hvala nabirulki In darovalccm. Ocspodu pri mizi Trst, ki je vze[ tri dopisnice, ))a samo dvc plačal, naj- večja obsodba. Y narodne naniene so da-- rovali vsi, le pri mizi Trst bi se bilo lahko več dobile, kakor se je. — Kakor p-c.vsod, je bil tudi tu nepotreben pies. Garali so do treh z jut raj. Bilo je pravo podivjanje in od strani občinskih predsk'jnikov ni bilo le- po, da se je to dovolilo. Zverinsko in ne- sramno obnašanje ni za pred ljudi. Mož domov k sveji ženi in družini in ne na ple- sišče kakor mezgi in osli. Polifxni pregled. Po doscdanjih vestch stoji, ko to pise- mo, v ospredju zanimanja še vedno k o- r o š k i plebiscit, dasi je od glasova- nja preteklo žc tri dni in dasi jc plebiscit na komisija uradno objavila, da sc nazna- ni izid Ijudskega glasovanja prve dni teko- Cega tcdna. Ta z.akasniicv v objavi izida znači, da je število oddanih glasov za Ju- goslavijo in za Nemško AvstFijs) precel e- nako visoko in da je \"slcd tega potrebna skrajna rigjroz-nost v presc-ianju pravt!- nosti oddaniii glasovnic in od obeh strani nveljanih reklamacij. Italijanski in z njimi v isti sapi socijalistieni listi trdijo, da Je glasovanje za nas — neugodncu Vesti iz Ljubljane to icer še zanikajo. z gotovostfo pa nam ta hip še ni mogoče povedati, kaj je resnica. Gotovo je toliko, da je izid ple- biscita nele za Slovenijo, marveč za ctk» Jugoslavijo vtlike važnosti. Od njega Je zavisen razvoj reSevanja j a d r a dn s k e- g a v p r a š a n j a. Ni samo sovTaštvo proti vscniu, kar je slovanskega, da prina- sajo italijanski listi z očividnim zadošče- niem za nas neugodne vesti s Koroške. I- taliji gre za vse vec, kakor pa samo za it- sodo korcskih plebiscitnih con. V tern nas potrja fraucosko casopisje, ki trdi, da inte- rtsira izid koroskega glasovanja ne samo Jugoslavijk> in Avstrijo, marveč tudi ItaH- jo v njenih odnošajih do Jugoslavije in -- Ncmčije. Ako poglodamo na zcmJjevid, kako bi bile zarisanc meje Jugoslaviji v slučaju ncugodncga izida kcroškega plc- biscita, potem nam je kmalu Jasno, čennt ^o bili italijanski avtomobili tako marljivo na delu za Avstrijo. Prvi odmevi glasova- nja se bodo v slučaju tijegovega neugor|ne-, ga izida čuli na predstojeerh pcfgajanjih me-d olKJina prizadetima državama, ako se lo ne zgodi žc poprej. V tern sfučaju moraino potem pričnkovati nadaljnih kcmplikjclf v rešitvi jadranskega prcblema. Toda ^a enkrat počakaimo, da nam bo dethiitfvno znan izid glasovanja. Ph zadnjih vesteh bodo pričeFa poga- janja glede jadrn^kega vprašanja tekem priliodnjih dni in sicer v S. Paolo pri Ri- nm. Jugoslovensko časopisje razmotriva iialijanske zaliteve po strategični meji t. j. sedania demarkacijska črta. V svojih iz- v:«janjih prihaja do zaključka. da je ta zah- teva nesprejemljiva, ker bi bila öorenjska in ljubljanska okolica v tern slučaju odda- Ijena od italijanske meje komaj 20 km in vsled tega v obrnočju italijanske artfljerfje. Tudi se protivi odstopitvi dalmatinskslr c- tokov in uveljavljeuia Italije na dalmatfn- skem obrežju. Vse iralijansko prebfvalstvc- Dalmaeijo da tvori komaj tri otlstotkc vse- ga dalmatinskegn prebivalstva. Zato da ul la manjšira rikakor opravfčena n.idvlado- vati jugosloveuske večine. Po drugs strani pa javlja itali.ranskt casopisjc, da nnt.c Ita- Ifja nikakr.r žrtvrvatf svoje zmage in 6a SC' njene zaliteve minimum, Jtar mora zahtcvati. Nadaljna sporna točka je Reka kajti Jugoslavija bi bila prspravljena priznati to mesto k večjemu kot prosto dr- z.".vo pod upravo Zvcze narodcrv. Dasi je bilo sklenjeno na kcaiferenci v Rigi, da se ima med Rusijo in Poljsko skle- niti premirje, vendar se zdi po najnovejSih poročilih, da vojne med Poljakf in Rusi §e ne bo konec. Kajti poljsko uradno poroči- lo javlja, da so poljske čete zopet naprc- d-c\ale in zajele nekaj mož sovjetske ar- made. Domnevo, da mir sc ne bo sklenjen, pntrjujcjo tudi poročila iz ^vice, glasom katerih so Rusi odrcditi mobilizacijo na- daljnih treh letnikov. Cehoslovaška je odredila demobili- zacijo. Dcmiobilizacija je pričela že 2."t. in. in mora biti koncana do konca februarja prih. k(a. Za 26. t. m. je sklicana čehoslo-. vaska narodna sktipščina (nar. shromaž- denjf) na katerem se bo razpravljalc tudS o trgovskih pogodbah, sklenjenih z Jugo^ slavijo, Bolgarijo in Poljsko. Kakor smo poročali v zadnji stevitki, jc sklenila A v s t r i j a izvesti plebiscit, na katerem naj bi državljani se izjavii'u ali so za priklopitev k Nemčiji ali ne. Ta sklep je izzval v Franciji velik vihar. — Franccsko časopisje zahteva po vrsti, da se mora plebiscit prcprečiti, kcr znači kr- šcnje senžermenske pogodbe, po kateri ne; sine Avstrija storiti nikakega koraka, ki bi stremil po združitvi s kako. «Imgo dr- iavo. Županstva in zasebniki, dopl- sujte z vsemi državnlml uradi izključno v slovenščSni! Domače vesti» H- Knjiiževna novCst. Naznanjamo, da bo konccm tega tedna dotiskana v Narod- ni tiskarni nova knjiga, ki jo bodo goriški Slovenci gotovo z veseljem sprejeli. Fr, Starovaški je napisal igro v petih dejaiijih, za katero je vzel snov iz trgovskega živ- ljenja v n a š i h d o m a č i h k r a j i h. Pi- satelj pozna dobro naše trgcvske kroge, in prf pocdinili osebah v igri se nam zdi, • da vidiino mnoge ljube znance. Ako je že pred vojsko bila leposlovna knjiga v GotS ci in v Trstu precej redka pojava, je tem* bolj razveseljivo« da se množijo take knjl- ge v času, ko smo malonc cdrezani od o- stalega kulturncga jugoslov. sveta. Knjiga se bo dobivala v komisijski založbi knji- ga rne Kat. Tisk. Drustva v Gorici in bo ¦ stala približno 4 L. — Ker izide knjiga sa- • mo v cmejenem stevilu, se svetuje naro- i eiti jo že sedaj. Ob svojem času prinescino - obširno kritiko o tej knjlgi. — k. ¦r Rok za pHglašenje terjatev naprtfm bivši avstro-ogrski monarhiji jc podaljšan do 31. t. m. Kdor bi ne bil še prijrlasil svo- Jih terlatev aJi dolgov, ki jih ima: v Ncniški Avstriji ali v kaki driiffi državi, ki je na- stala na razvalinah stare Avstrije, naj tc- ?a roka ne zamudi. Vzorce za prijäve do- bi na z-upanstvih. -*- Biskup Mahnlč obotel. Kakor izve- m>o iz »Edinosti«, je biskup Mahnič v zad- njem času resno obolel in leži v Zagrebu. Bolezen je krenila tako na zlo, da se je ba- ti naihujscga. Ta vest nas je ffloboko uža- lila zlasti z ozironi na odličnc pozicijo, kl jo je biskup Mahnič zavzcmal zadnja letj v borbah našega naroda. »Edinost« in ž njo tudi mi zključujcmo: Svesti smo si, da govorinK) iz srca vsemu našemu narodu, izrazujoč nado, da nam -Bog vendar še o- hnini tejra odliencga moža. halijanski vojaki streljali na niirne Slovence in enega ubili. Iz Orprarja riant PiSeJo: Minulo iiedelio ob 8. uri zvečer je Drislo 16 italijanskih vojakov v gostilno LasiLe\t, v Bitežu pri Grgarjii. Tain so pili in se po svoje veselili. Pri obračunn z Kostihiičarjem so trdili, da oni so popili le Stiri pokalice in ne šest, kakor jim je go- stihiičar zaračunil ter se hudo zrepcnčilf. Slednji jc odgovoril, da jim daruie dvc po- Piti poKalici in jih opominjal, naj bodo mirni in naj zapustijo gostilno. Vojaki so to storili. a so se lynalu nato oborožcni s pušk-ami in z bodali vrnili se razvrstili prcd fcostifrio. v kateri se Je nahajalo več do- mačincv, in — meni nič, tebi nič — začell strel.jati proti hiši. Kroglje so švigale na desjm in na levo. V gostilni je nastalo stra- hovifo upitje na pomoč. Ljudje so skušall Pobegniti skozi okna. Skakali so z več metrov visoke hišne verande in sc pri tem znatno pcSko'dovali. Ali streljanje le nl ho- teJo ponehati. Pokalo je kakor v strdskifi Gkopih. Od kroglje zadet je obležal na lieu mesta mrtev 21-letni Sedevčič Alojzlj iz Orgarja. Krogija inu jc prestrelila žeiodec. Vec domačinov je ranienih, nekaj osuva- nih s piiškinlmi kopiti. Zenskam so vojaški zbes'nelci nastavljali bodala: na prsl in jim Loj?afi s smrtjo. — Kaj tekega Orcarci Se niso doživeli. — Drugi dan je vojaška sod- »a komisiia začela preiskovati in popraše- vati. kaj je dalo povod temu divjaStvu. Iz- povedbe domačinov so sojjiaSalc, da vo- lake ni nihčc izzival. Zato so vojoke raz- sajoče. ki so bili nastanjeni v Ravncli pri Orparju, arcilrnli in jih spravili v Gorico. —- l'streTjeneg-a mtedeniča so ob vcüki u- deležbi pokopali v torek zvečer. — KedaJ, kedai bo konec trpljenju, katerega mora Prcnasat'i naše nedolzno slovensko ljud- stvo pod sedanjo upravo! A tolaži nas za- "vest, da po trpljenju pride — ustajenje! : Vsem solskim vodstvom sloven- skih Ijtidskih so! zasedenega ozeinjja nn- znrmja odbor za spisovanje učnih knjig na razna vnrašanja glede uvcdbe starih pre- 'delanih Widrovih in Josin-Ganglovih uč- ¦ nin kniig, da bodo te knjige v najkrajšem ¦^asu potrjene, ker se je njihova potrditcv zakasnela vsled malcnkostnili popravkov, zarrtevanih c-d centralne^a urada v Rimu. Upa se, da bodo ta knjige dotiskaiic sr^cli ^escca novembra. Za sedaj je potrjcna in Pripravljena cdinolc V. Bandeljeva »Zgo- dovina Italije«. Maliinveliki katckizemizi ^eta koncem oktobra, Zffc-tibe in Ccrniv- ^eve racunice pa koncem novembra. Do- ^ej naj se po možnosti uporabljajo stare Janskc knjige, kelikor jih ima še vsaka §o- '^ v zaJoffi. — Daneu, tačasni predsednik. Bodo, bodo, bodo! Italijanske sole za- cenjajo. Nadepolna mladina italijanska sc ^ zbira. To je lepo in mi sc je iz srca ve- ^t'limo, ker privoščimo to svojim sosc- ^om. Kje bodo pa slovenske srednje So- ^? Govorili so, da bodo v Ajdovščini, '^a se b o vlada dogovorila za neko poslo- pje v Ajdc-vščini in da se bo to poslopje priredilo za slovenske srednje Sole. Ka] za to, če šol ni še^ sanio da bodo. Dovolj je obljubila. da sole bodo! Mi smo vedno trdili, da slovenske sole bodo in pri tern tudi ostanemo! Bodo, bodo, bodo I» še enkrat bodo! Povsem drugo vpraSa- iije pa je, kedaj bodo? To vprašanje se b o še-le rbravnavalo. V tem ni treba, da smo radovedni, ker je v mnogih rečeh bo- 1 je. da nismo radovcdiii. Toliko v pouk tf- siim. ki so lioteli več vedeti ko mi. Bcda državnih uradnikov postaja čim- dalje hujsa. Pogoji za preživljanje so od due do dne težji. Neznosna draginja je pre- vzela vse življenjske potrebščine. Državni vslužbenci — med temi profesorji srednjih šol — zaostajajo daleč za navadnimi de-j lijvci glede svojc place. Trkajo in trkajo^ a lepe bcsede nalete le na gluha ušesa. — Vspeh inia le roffoviljenje, nasilje, stavka. Ni pač čudno, če sc spcsobne moči prigla- šajo rajši k drugim poklicom in če sc urad- niSka mesta čcdalje bolj praznijo. -\- Postopanjje za proglašanje rartvim. V postopanju za proglašcnjc nirtvim velja kakor v drtiffcm sodnern pcstopanju tudi pravica ubogim. Kedor ne more torcj pla-1 čuti troškov postopanja kakor kdeke, prl- stojbine za oglas, za kuratorja, odnosno branitelja zaJvoma itd. naj si izprosi od žu- ponstva ubožni list, ki naj ga priloži pro5- nji. V takem slučaju plača troške erar. — Toliko na znanje prizadetim. * 20 odstotna doklada k izmenjayl av- stro-ogrskih kron v italijanske lire. Fi- nančno ravnateljstvo za Julijsko Benečijci jc razposlalo deželni finančni blagajni in davčnim uradom v Julijski Benečiji, izv- zemši podgrajski, idrski, postonjski, krški in vipavski, ter vsem carinskim uradom, oziroma ekspoziturain v Julijski Benečljl. izvzemši baškanovski, vrbeniški, malin- ski in logaški, naslednjo okrožnico: Z no- to od 4. oktobra t. I. st. 17894. div. C-8 jc naznanilo tukajšnje višje zakla'dno nad^ zorništvc finančnemu ravnateljstvu v Tr- stu, da se je napodlagi odloka zakladnega ministrstva dovolilo izplačcvanjc 20 od- stotne doklade k izmenjavi avstro-cigrskili kron v italijanske lire poscstnikom izgub- ljenih, ukradenih ali uničenih sprejemnic mod. B. kateri so vložili proSnjc do 30. junija t. 1. Zato se opozarjujo vsi Korihnc- novani uradi, izvzemši one, pri katerih se še ni izplačala doklada (Podgrad, Idrija, Logatec. Postojna, Krk, Vipava itd.) naj objavijo občinstvu tudi z naznajiili, ki naj se prilepijo v posameznih krajih svcjega upravnega ozemlja, da morajo osebe, kl so naznanile izgubitev ali tatvino prejem- nicc mod. 13, viožiti tozadeviio prosnjo te- kom meseca oktobra pri tukajšnjcm vi- Sjem zakladnem nadzorništvu; vr prošnjl mora biti navedeno: števila prejemnlce, naslov, svcia izmenjanih kron in urad, pri katerern se je denar izmenjal. Prošnje sc lahko pošiljajo naravnost ali pa potom u- radov. -}- Snirtna kosa. Umrl je g. Fr. Furla-^ ni, višji poStni kontrolor v p.t župan v Pr- Viičini, in deželni poslanec, v starosti 70 let. Služboval je v Gorici, Carigradu in v Kairu. Biljemed buditelji slovenskega na- rvda v naši deželi. Za Strkarja nabraJi učcnci in učcnke Ijudske Žole v Sv. Križu 70 L. Narodna mržnjja celo na grobovih. — Izvedeli smo iz zanesljivega vira, du g(v riški magistrat kratkomalo ne trpi, da bi kaka slovcnska stranka postavila na grob svojim dragim ranjkim spomcnik s slo- vcnskim napisom. Ce hoče imeti napis, mc-ra biti italijanski. Se-'li ne pravi to ža- liti človeka v njcgovih najsvetejših čut- stvih? Ni-li tako postopanje žalitev ranj- kih samili? V vsch vekih in pri vseh na- rodih je hila sveta pijetcta do mrtvili. — Grob je bil vsekdar svetišče, ob katerem se je vstüvilo sovraštvo in se zatrla vsaka mržnja. Izjcmo od te splošne kulturne zah- teve — dela le naš slavni magistrat! — -f Burja. V deželi se je pričela ctglašati prcdliodnica naSe zinie, burja. Pred nekaj dnevi je divjala po Gorah, kjer je napravi- la nekaj škode na drevju in otresla pozno sadje. V noči od pondeljka na torek pa je razsajala v Gcrici in okolici tako moČMio, da je prcvračala vozove in lomila drevje. Huda burja je razsajala tudi v Trstu. Men- da imajo prav proroki, ki nam prorokujejo za izredno gorko zimc in vročim poletjem oster zimski mra«. -}¦ Članoin čebelarskega društva na 7 nan je: Za 1. 1919. je bila določcna člana- rina na 2 L, za 1. 1920. pa na 3 L. Vsi člani, ki so pristopili k društvn tudi v t. 1., na.f blagovolijo plačati članarino za obe leti, da se društvo gmotno bolj okrepi. Clani, ki še tega niso storili, naj čim prei naredt- }c, da udobijo sladkor, če ne za jesensko pa vsai za pomladansko krmljenje čebel. Fran Golja., društveni blagajnik^ Zalošče, p. Dornberg. 4 Kuštrin & Marmolja, Gorica. — V svojo radost smo izvedeli, da se je odločil g. Mirkct Marmolja iz širom znaue tvrdke I. Marmolja v Mirnu pridružiti se tvrdki Anton Kuštrin, ter da bode vodil svojo stroko specerijskega, kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov odslej v Gorici pod gorenjim naslovom. Ker je užival g. M. Marmolja, kolikor nam znano, splošno zaupanje svojih strank v kupčiji na debek?, želimo imeuovanl tvrdki najboljši uspeh ter jo slavnemu ob- činstvu najtopleje priporočamo. —¦ VeC deželanov. Razno. Mllijonsko volilo C. M. družbi. U- mrli dr. Josip Georg., odvetnik v Smarjah pri Jclšah je zapustil glavni del svojeoa prcmožcnja Ciril Metodovi družbi, ki dobi iz volila za svoje prosvetne ustanove nad 1 milijon kron. Pokojnik si je s tem voli- lom postavil najlepši spcmenik. ; Velika železniška uezgoda na Fran- coskem. N-.i progi Paris-Mantcs se je do- godila ih\e 10. t. m. velika železniška ne- sreča, ki je zahtevala veliko človeških Ix- tev: 39 oseb je bilo mrtvih, nad 100 oseb pa ranjenih. Ncsreča se jc zgodila vsled treenja dvch vlakov na postaji Honilles. * Čena soll. Glasom odloka general- nega civilnega komisarijata sc določa s 1. oktobrom cena soli v prodaji na drobno sledccc: navadna knhinjska sol q 50 L; mleta sol q 70 L; rafinirana sol v vreči- cah in vrečah q 100 L; krmila sol q 15 L; sol za izdelovanje sladoleda q 25 L; sol za izdelovanje ledu q 10 L; navadna sol za soljenje rib q 15 L. Ažija v korist proda- jaleem se določa na 3.L pri q za navadno sol in na 4 L pri q za mleto in rafinirano sol. Zborovanje socijalistične parlamen- tanie skupine v Trstu. Pretečeni teden so zborovali v Trstu socijalistični poslancl iz Italije. Pred njihovim prihodom so pc<- 7ivljali fašisti meščanstvo na nekako pro- tidemonstraeijo in da naj okrasi poslopja z narodnimi trikolorami. Tudi so namera- vali zborovanje onemcigočiti s povzročit- vijo nemirov, toda se tega niso prav upa- li. Kdino njihovo junastvo je bilu, da so na magistratu siloma izobesili zastavo. * Velika železniška nesreča pri Be- netkah. Na železniškem mostu v lagunah pri Bcnctkah je trčil tržaški vlak v vlak. namenjen v Milan. Ncsreča se je zgodila vsled4ega, ker je milanski vlak moral ob- stati na laguuskem mostu, ko je strojevo- dja videl, da je proga s signalom zaprta. Kake četrt ure za njim pa jc odpeljal s ])o- Podlistek. Jezlkoslovcetn. —- S čebelično rnrljl- ^ostjo so sc lotili nekateri jezikr..slovci ,vekvažncga dcla in skušajo dognati pravl l2vor imenu Kobarid. Njihova mnenja ozi- tüTnn njihovc trditve se priobčujejo v »II- ^inosti < in »Straži«. 2e po tch malih do- heskih smo spoznali, da ne vlada med ]c- ^jkoslovei prava edinost, ker izključuje ^izkobrdo Kobjort, ki je zopet v nasprotju 35 Kabirodom. In vendar mora biti ena sa- lrw razlaga pravilna in edino prava. No- ^n jezikoslovec se ne uda svojemu na- L&i*otnikii, vsak skuša z utemeljenimi do- w/A i>remagati napačno mnenje svojega ^'"vari^a. Zato pa prcdlagamo slcdečc: U- ^unovi nasse posebno drušlvo z hnenom ^Kobarid«, ker se je ideja rodila v Koba- r'du. Namen drustvu bodi: končno veljav- l1^ dognati izvor vsem krajevnini inienom llajprej v kobariškcm sodnem okraju. po- l^n se lahko razširi dclovanje tega dru- **va tucli na druge sodne okraje nasegn ^scj...-ga ozemlja. Clani drnštva naj y»cio jezikoslovci in taki, ki mislijo, da so. ?a denarna sredstva skrbi plcs, ki ga dru- s ^"^"---------ESPRESS«) za jesensko saditev vdobe se v poljubuimn r zonadsiii v jskem vrluknofiv kGoižic-oie Novoporocenci! Bepunci! Oglejte si obnovljeno z?i!ogo rav- nokar došlega različnega pohištva pri AHTOM BREŠCAKU GORICA - Via CARDUGGI - GORICA Drašček Fanny, Gorica Via Raatello st. 1 trgovina 8 kolonijalnirn in mcšanim blagom d» drobno in na debclo. Dobra moka bi;la in koruzn*. fižol, joöraen itd. P.lago svežo. PriporoOa se za obilen obisk. — PoBtrežba dobra. — Gene zroerne. Rabljeno in novo pohišlvo (mobilja): postelnjaki, predelue in obla- čilne omare, mize, stolice itd. je na prodaj pri g. LEOPOLDU ZUCCHIATT1 Via S. Antonio St. 22 — Gorica. —-------— — Radi selitve prodam takoj veliko go- spodar&ko poslopje v Vipolžah, sesto- ječe iz hiše, lilevov, polja, vi^ogra- dov itd. Evgen Reja, Vipolže št. 6 p. Kozana. Kmečka banka reg. zadruga z omejeno zavezo v GORICI posluje Piazza De Amicis — prej Koren st 12 vsak dan dopoldne razun nedelj in praz- nikov. Sprejema hranilne vloge ter jib obrestuje po 4ü/j- Večje stalne vloge pa po dogo- voru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in menice pod ugodnimi pogoji. 0. BRU6GMÜER +J?2Si... ==: Proda)alne mrtvaiklh predmetov. ,, VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Laftlna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke m črevlji za mrlve, vsakovrstni žalni predmeti, sveče iz pra- %'ega voska; pajčalooi, venci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv obliajilo. VSAKO\KS1NE SUHE CVE7LICE. — i Cetia izven vseke konkurence :— Sprejemamo tvdi posebna naročsia. = Tvrdka = Kuštrin f.tu. b. >^& /ä Nunska ulica 10 — GORICA — Nunska ulica 1^ ^iiSiSt na.oroÜ „BELEMU ZAICU". VELIKA ZALOQA i mrtvaških rakev, nagrobnih vencev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnih vencev za ne- t veste, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike i n poroke, mrtvaških oblek. itd papirja in druglh potrebšČin za okrašenje rakev, zlatili črk voSčenih sveč itd. CENE BREZ KONKURENCE. Podružnica Ljublj. Kred. Bänke v Gorici, Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrestyje viol« na knjižice po 31- Do, na daljšo odpovcrf vezar\e vloge po dojovoru. Nat up in prodaja vsakovrstiiega tujega denarja. Nakazila v Jugosla^ija in inozemstvo po dnevnem kHrzu.