Veliki intervju Simon Slokan Pokal Občine Vodice Mama na 'bolniški' Bilo je fletno Mednarodni likovni natečaj 2 C £ O S \ O .C CD C § sr C "D O Vsebina Živeti na podeželju je prednost. Tega se zavem pravzaprav vsakič, ko se vozim proti domu iz slovenske prestolnice. Skočiti v Ljubljano v gledališče ali si ogledati kakšno zanimivost je gotovo lahko razburljivo, tudi potrebno za širitev znanja. Čeprav, kot smo nedavno videli, gledališče pride tudi k nam. Resda morda nimamo najsodobnejše tehnologije in ne najmodernejše dvorane, jo pa znamo napolniti do zadnjega kotička. Zadnjič ste na igri Svetovalnica v Kulturnem domu Vodice dokazali, da ste odlična publika. Uživali so celo igralci sami. Verjamem, da tudi zaradi dobre energije, ki je vela proti odru. Ko sem stopila v dvorano, sem bila zelo pozitivno presenečena. Vsi ste bili kot eno. Niste se delili glede na politično stranko ali vas ali starost ali društvo. Ob eksplozijah smeha ste skupaj valovili kot morje. Živeti na podeželju je prednost. Samo pomislite, koliko imate okoli sebe zemlje, ki jo lahko vsak čas obdelate. V mestih lahko mnogi samo sanjajo o vrtičku, kaj šele vrtu. Je pa res, da država, ki bi morala spodbujati domačo samooskrbo, delo še obdavči. Delo kmeta je res težko, pridelek pa prenizko vrednoten. Zadnje čase imam občutek, da je delo nasploh nekam čudno vrednoteno. Medtem ko se od nekaterih pričakuje, da bodo delali skoraj zastonj, se drugim plačuje vsaka minuta. A če ostanemo pri zemlji; varujte jo. Doma pridelana hrana se ne more vrednotiti samo skozi denar. Kdor ima priložnost uživati kakovostno, preverjeno hrano, je lahko velik srečnež. Dandanes niti naravnim izdelkom v trgovini ne morete zaupati. Zakaj je živeti na podeželju še prednost? Ker si ljudje, čeprav je precej vaških govoric in čenč, vedno priskočijo na pomoč, ko je to potrebno. Tudi jaz si želim, da bi bil Kopitarjev glas del vašega življenja. Da bi se v njem odražalo, kaj vse doživljate, kaj si želite, ali mislite, da je življenje v teh krajih prednost. In ali zakaj mislite, da tak lokalni časopis lahko pomaga pri boljši povezanosti vseh tu živečih. Srčno si želim, da bi bilo tako. Ustvarjajte ga z menoj. Monika Kubelj Hišni imenik 3 Cenik 4 Literarni kotiček 5 Vodiški teleskop 6-9 Veliki intervju 10-11 Osrednji članek 12-14 Svet skozi teleobjektiv 15 Občinska uprava poroča 16-17 Društveni utrip 18-23 Ni ga čez dober nasvet 24-25 Glas mladih 26-29 Otroški kotiček 30-31 Kronika 32 Obvestila / Zahvale / Pisma 33-35 Kažipot 36 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462./ Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice/ Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Monika Kubelj - Lektor: Igor Malahovsky - Oblikovanje: Janez Hočevar - Fotografije: Rok Štupar in ostali - Tisk: Kubelj, d.o.o. - Datum natisa: marec 2011 - Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice - elektronski naslov: kopitar. vodice@siol.net ali monika.kubelj@gmail.com. Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si. Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do desetega v mesecu. Hišni imenik Občina Vodice Sprejemna pisarna: vsak delovni dan od 8. do 17. ure. E: sprejemna@vodice.si, T: 01 833 26 10. Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, v sredo od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 15. Uro, T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10. Upravna enota UE Ljubljana, sektor za upravne notranje zadeve, Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure: ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro. Ob petkih pa med 8. in 13. uro. Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: M: 051 622 282. Medobčinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice, T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95. E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice Njihov poslovalni čas je od 7. do 17. ure. T: 01 83 24 9 92. Lahko pa se na vzgojiteljice obrnete tudi na M: vodice@vrtec-vodice.si. Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 832 3366, M: masa.uran@lj-siska.sik.si Delovni čas: PON: med 12 in 18h TOR: med 12 in 18h SRE: med 13. 30 in 19. 30h PET: med 12 in 18h. Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice—Bukovica); vsako soboto, od 9. do 12. ure. ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Pošta Vodice Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure. Ob sobotah so odprti 8. do 12. ure. T: 01 834 51 70. Zemeljski plin - Petrol d.d. Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 uro (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič. T: 01 47 14 490, M: 041 577 813). Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsak četrtek med 7.00 in 9.00 uro (revirna gozdarka Nina Iveta), M: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijskega svetovalca za področje občine Vodice, Primoža Ločniškarja, so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice; ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). M: 041 310 182. Informacijska pisarna Elektro Ljubljana, d.d. Domžale, Podrečje 48, T: 01 230 47 00, F: 01 230 47 01; Delovni čas: od ponedeljka do petka med 7.30 in 14.30, ob sredah med 7.30 in 16.30. Dežurna terenska služba: M: 041 645 035. Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč T: 080 10 00. Dimnikarska služba Dimnikarstvo, Uroš Verač s.p. M: 041 529 563 Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 13. do 19. ure, ostale dni od 8. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Ob sobotah so odprti od 8. do 12. ure. T: 01 832 43 20. Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. do 9. uro. T: 01 833 22 36. Pomoč na domu Več informacij o pomoči na domu dobite med uradnimi urami, to je prvo in tretjo sredo v mesecu, od 16. do 17. ure v sejni sobi Občine Vodice. Izvajalec storitve je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. T: 01 244 31 05. Splošna ambulanta Dr. Dragan Grujičic' T: 01 832 40 88. Delovni čas: PON in SRE od 13. do 17.30 TOR, ČET in PET od 7. do 12.30. ure. Zobozdravstvena ordinacija Leopoldina Kranjec dr. dent. med. , T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON 12. - 17. 30 TOR 7. - 13 SRE 12. - 17.30 ČET 7. - 13. PET 7. - 11. 30 ure Tea Bon dr. dent. me d., T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON 12. - 18. TOR 8. - 13.30 SRE 12. - 18. ČET 8. - 13. PET 7. - 12. ure Zavetišče za živali Občina Vodice ima z zavetiščem na Horjulu podpisano pogodbo o sodelovanju. Če želite pomagati prostoži-večim živalim in ne veste na koga se obrniti, poskusite tule: info@zavetisce-horjul.net ali 051 30 44 35 (Polona). £ CD Cenik oglasov v Kopitarjevem glasu za leto 2011 Spoštovani podjetnik, podjetnica in vsi, ki bi radi bili vidni na straneh našega lokalnega časopisa. Imeli ste priložnost prelistati prve številke prenovljenega Kopitarjevega glasu. Če ga iz kakršnega razloga niste prejeli, ga seveda še lahko dobite na Občini Vodice ali pa se obrnite na Pošto Vodice. Obveščamo vas, da je občinski svet na tretji seji sprejel nov cenik oglasnega prostora v tem lokalnem časopisu. Če menite, da je dovolj zanimiv za vašo predstavitev in bi želeli v njem oglaševati, objavljamo cenik in pogoje sodelovanja. 1/1 stran 200 € V2 strani 120 € % strani 70 € 1/8 stran 50 € 1/1 zadnja, ekskluzivna stran 300 € Za večkratno (najmanj 3 krat) oglaševanje (po pogodbi) se oglaševalcu lahko prizna do 20 odstotkov popusta ali polstranska reportaža. Za enoletno oglaševanje (po pogodbi) se oglaševalcu lahko prizna do 25 odstotkov popusta ali enostranska reportaža. Lepo vas pozdravlja Uredništvo Kopitarjevega glasu Informacije dobite po mailu monika.kubelj@gmail.com. .O § CD o £ Sudoku S pomočjo že vpisanih številk zapolnite lik tako, da bodo v vsaki vodoravni vrsti ter navpični koloni in v vsakem kvadratku vpisane VSE številke od 1 do 9. To pomeni, da se v omenjenih sektorjih nobena številka ne ponovi! 8 3 9 3 2 4 6 7 9 8 1 6 9 4 7 2 6 7 3 4 1 4 2 7 9 8 3 8 5 8 4 9 8 7 1 2 5 4 6 1 5 7 3 4 6 7 8 3 4 9 4 7 3 9 1 4 6 2 o ATERINSKE ni materinski dan dan očetov? Tako lahko za dan zabav, m ^Mfci Zakaj ni materinski dan še praznik vse družine? Tako lahko bi bil izbran za slikanje, spomine! Vseeno - zame je ta dan najvažnejši na svetu, saj mi za blagor je poslan ob mami in očetu! C & co C 3 Najbolj pomembna zame sta, ni važnejše osebe! Oba spoštujem iz srca in ljubim bolj kot sebe! Naj bo ta praznik za vse nas veselje le in sreča, ljubezen v nas pa naj ves čas vezi vseh trdnost veča! Maruša Stopar 6. a cd iu -V v "v .S Ob prihajajočem materinskem dnevu Mama na »bolniški« Ko zboli moški, se svet ustavi. Nujno potrebuje domače medicinsko osebje, nenehno pozornost in nešteto besed, s katerimi ga pomilujemo. Načrt zdravljenja ima pripravljen ob prvi bolečini v grlu. Jž Ko pri nas zboli gospod oče, je zdravljenje jasno in načrtovano. Recimo, da gre za navaden prehlad. Teče iz nosu, boli grlo, boli glava. Gospod se ob prvih znakih zvali v posteljo, v spalnici, da ne bo pomote! V dnevni sobi bi otroški hrup škodoval njegovi prehlajeni glavi. Njegova teorija prehlada je tri dni potenja pod odejo in si ozdravljen. Seveda je moškega treba okrepiti z domačo govejo juho, vsako uro liter vročega čaja, da se njegovo telo lahko spoti. Ja, vsekakor je tako zdravljen prehlad v treh dneh mimo. Kako pa je, ko zboli mama? Že teden prej čutim, kako me praska po grlu, vsako jutro neprijetna bolečina v grlu in poln nos. Nekako se vlečem skozi teden in napade glavobola krotim z zmernimi analgetiki. Ko vse to preraste v resnejše težave, ko mi že lije iz nosu in me boli vse telo, se »filam« z vitamini, dodatki, analgetiki ... a zraven še kuham, pospravljam, vozim otroke v vrtec in šolo - pa čeprav se zjutraj komaj sestavim. Počitka ni, vlečem se kot sluzasta zmes, iz tedna v teden bolj slabotna. Čaj in vitamine si pripravljam sama, mimogrede, če imam čas. »Bolniška« na drugačen način Ves teden me je glavobol opozarjal, da se nekaj kuha. Spet sem ga napadala s tabletami in upala, da je za vse krivo vreme. V četrtek me je povozilo. Že v službi strašen glavobol, ki se je doma nadaljeval. V petek sem otroke komaj spravila v vrtec, verjetno sem se puncama zasmilila, ker sem tako milo prosilai/Prosim, oblecita se, prosim, obujta se, samo danes, prosim ...!« Verjetno se jima je zdelo malce nenavadno, da imamo tako mirno jutro - ja, mama ne more kričati! Dopoldan sem ležala na kavču in v mislih načrtovala, kaj bom skuhala, da bo hitro neboleče in nasitno Hvala bogu je šel po otroke gospod oče. Ko so prišli domov, so me našli na kavču, obloženo z robčki, čajem, medom, sirupom, smrekovimi vršički . Od vsakega sem dobila kratek pozdrav, potem pa so vsi že sedeli za mizo in čakali ... halo?! »Mamica, a bomo kaj jedli?« ... je vprašala najstarejša. Ja, seveda, takoj, saj nisem bolna, samo tako za zabavo malo poležavam na kavču! Polna ihte sem premetavala lonce in jim jezno stresla na krožnike špagete in tunino omako. Ulegla sem se nazaj na kavč in skovala načrt. Zvečer sem moje drage sklicala na družinski sestanek. Povedala sem, da je moj prehlad napredoval do te mere, da potrebujem tridnevno potenje v postelji v spalnici. Možu so oči skočile iz jamic, starejša hči je nekaj momljala, mali dve pa vojne napovedi nista razumeli. Oče mojih otrok je previdno in počasi vprašal, če sem prepričana, da je moj prehlad tako hud. A sem že s pogledom povedala, da je vprašanje nepotrebno. Uf, sobota bo moja! Ves dan bom v pižami, v postelji z dobro knjigo, glasbo ali pa bom visela na Facebooku. Moji predragi mi bodo skuhali kosilo, mi stregli spredaj in zadaj. S temi lepimi mislimi sem zaspala... Sobota, ura 7 :15 zjutraj (še ptiči so spali) Iz otroške sobe se sliši: »Mamica......ma- mica....maaamiiicaaaaaa!« Jaz sem tiho, saj sem na bolniški, a ne?! Moj predragi se naredi, da trdno spi, a iz druge sobe punci vztrajata. Ko sta že čisto obupani, njun oče dojame, da sem z bolniško mislila resno. Ko odnese svojo še vedno seksi ritko iz spalnice, si privoščim vse razkošje velike postelje. Mmm, ravno zadremam, ko zaslišim: »Kaj naj jima pa oblečem?« »Ja, kopalke pa rokavčke!« se zaderem. Predvidevam, da so se oblekli, upam, da v dolge hlače, ker je bil deževen in hladen dan. Spet se razkomotim in zadremam ... Sredi najlepšega dremuckanja spet pride mož: »Lubi, a paštete nimamo?« »Ne vem, poglej v hladilnik!« »Ja, saj sem!« »In?« » Ja, ni je ...« »O, moj bog! Pogledaš v hladilnik, ugotoviš, da ni paštete, in potem prehodiš 15 stopnic, da vprašaš bolno ženo, če imamo pašteto. Ja, verjetno jo imam v kopalnici med vložki še kaj za rezervo!« Skušam ostati mirna, usedem se, ga pogledam v prelepe čokoladne oči in mu mirno povem, da je njegova žena na tridnevnem potenju v postelji, da sprejema samo zajtrk, kosilo, večerjo in vsako uro liter čaja. Da ne želi, da jo kdo moti, razen če gori hiša! Z dolgim nosom se je pobral. Jaz pa sem spet zadremala. Prebudi me strašen hrup od spodaj . poslušam. Mali dve se prepirata, gospod oče se nekaj dere, najstnica tudi . nora hiša! Kar naenkrat vse utihne. Mislim, da jedo, ker so tiho ... to pa je le takrat, kadar jedo. Mmmm, diši po carskem pražencu, šmornu po domače. Se bo kdo spomnil na bolno mamo in ga prinesel? Ne, ga je takoj zmanjkalo, ker ga je oči premalo naredil. Aha, kaj pa čaj? Čaja pa nimamo. Aha, kaj pa . oh, se bom pa postila, tudi to je del zdravljenja. Okrog treh popoldan slišim ropot posod, loncev, skled. Predvidevam, da se kuha kosilo. .. Ne, ne, babica je prinesla kosilo, ker se ji je zet zasmilil. Revež, sam s tremi otroki, žena pa poležava, namesto da bi kuhala! Lačna kot volk čakam, če se bodo morda le spomnili name. Nič ... Pokličem dostavo pic in naročim največjo pico vseh okusov in ledeni čaj. Čez dobre pol ure slišim moža, ki se pod oknom pregovarja z revežem, ki je pripeljal mojo pico. »Poslušajte, to je pomota, pri nas ni nihče naročil pice, mi smo ravno pojedli kosilo!« Ko ubogi človek le pride do besede, reče: »Mislim, da je pico naročila vaša gospa!« BOINGGGGGG ... umirala sem od smeha, kako ga je zadelo, kako je prebledel, ko se je spomnil, da je pozabil na svojo »staro«! Pograbil je pico, plačal in me našel, kako se valjam od smeha. »Ja, ljubi moj, lačna sem bila!« Pojedla sem dva kosa pice, ostalo pa skrbno shranila za naslednji obrok. Saj bi pri taki negi v nekaj dneh umrla od lakote! Zaključek moje bolniške je bil pred predvidenim datumom. Mama enostavno ne more ležati in pričakovati, da ji bo kdo stregel. Moški so nerodni, pa naj rečejo v bran kar hočejo. Če jim stvar, ki jo iščejo, ne skoči naravnost v glavo, je ne bodo našli. Logično razmišljanje je za domačo uporabo preveč zahtevno. Morda se nekoč lotim ustvarjanja žepnega priročnika za moške, ki naj bi izgledal takole: Vprašanje: Kako obleči otroka, če je zunaj 10 stopinj Celzija, piha močan veter in dežuje? a) v trenirko in topel pulover, b) v kratke hlače in majico brez rokavov, c) v kopalni plašč. Izberite odgovor a! Mogoče bo pa še uspešnica! Natalija Rus Tretja redna seja občinskega sveta Tretja redna seja vodiškega občinskega sveta je pokazala že nekoliko več napredka v sodelovanju med svetniki, čeprav so bila, kar je razumljivo, mnenja pri nekaterih vprašanjih še vedno različna. Razprava svetnikov se je nekaj časa ustavila na vprašanju vsebine dnevnega reda, na koncu pa je bilo sprejetega marsikaj. Takoj na začetku je ob županovi predložitvi dnevnega reda Mojca Ločniškar poudarila, da 4. točka ne bi smela biti na dnevnem redu. Sprejem spremembe poslovnika OS je po njeni interpretaciji predpisov nezakonit. Svetnike je tudi vprašala, zakaj se mora tako pomemben akt, kot je poslovnik, sprejemati po hitrem postopku. Peta in sedma točka, kjer sta bili na dnevni red uvrščeni sklep o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter sklep o imenovanju uredniškega odbora občinskega glasila, pa bi Mojca uvrstila pod 11. točko, torej pod pobude in predloge. Svetnik Anton Kokalj je bil mnenja, da podlaga za sprejem cenika oglasov v Kopitarjevem glasu ni najbolj ustrezna in posledično predlagal županu, naj pripravi finančno konstrukcijo poslovanja Kopitarjevega glasu v preteklosti in predlog za naprej. Takoj za njim se je oglasil soime-njak Anton Kosec in poudaril, da o predlaganih zadeva na dnevnem redu vendarle lahko odločajo. Vsebina 5. in 7. točke ostaja ista, prav tako je bil prepričan, da bi se moral sprejeti cenik. Se je pa strinjal s Kokaljem glede finančnega poročila vodiškega lokalnega časopisa. Z dnevnim redom 3. seje se je strinjala tudi Aleksandra Velkavrh, spodbudila svetnike, naj o vsebini odločajo, prav tako tudi o ceniku. Bolj na začetku seje je še svetnik Brane Podboršek V januarski številki KG je pri poročanju s seje občinskega sveta prišlo do napačnega zapisa. Pravilno je namreč takole: Proti odloku o pet članski komisiji so glasovali trije svetniki Nove Slovenije (Mojca Ločniškar, Anton Kokalj in Tomaž Gyergyek), vseh ostalih 12 svetnikov pa je bilo za in odlok je bil tako sprejet. iDICE opozoril, da predpisi veljajo šele po objavi, obenem pa se strinjal z Ločniškarjevo glede umika 4. točke z dnevnega reda. Ker je Kokalj na seji omenil politikantstvo in ozko politiko nekaterih skupin, je Kosec takoj stopil za govorniški oder in zavrnil te očitke. Svoj zaključek je dodal še župan Aco Šuštar, ki je vse skupaj opozoril, če tega ne bodo sprejeli, se lahko zgodi, da se bodo stvari vlekle še zelo dolgo. Tako na koncu 4. točke niso umaknili in razprava je stekla naprej. Nekaj besed je bilo izrečenih tudi na račun 2. seje občinskega sveta, kar je bila tudi druga točka dnevnega reda. Maksimilijan Alfirev je spet dokazal, da ima odličen spomin in zahteval popravek zapisnika 2. seje, župan pa je pojasnil, zakaj je na 2. seji umaknil eno točko in se za to opravičil. Opravičil pa se je tudi Kokalj, ker je narobe interpretiral poslovnik OS. Tretjo točko, spremembo poslovnika OS, so sprejeli, preoblikovali pa so besedilo tako, da je bilo takoj jasno, da sprememba stopi v veljavo takoj po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice. Ko so prišli do 4. točke glede spremembe odloka o delovnih telesih, sta Ločniškarjeva in Kokalj vztrajala pri svojem, Kosec pa je svetnike pozval k sprejetju. V komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja svetniki iz stranke Nova Slovenija niso želeli nikogar imenovati, Kosec je imenoval Jožefa Rozmana, Aleksandra Velkovrh je imenovala Toneta Logarja, svetnik Podboršek se je odločil za Miha Berganta, svetniki stranke SDS so predlagali Petra Podgorška, stranko SD pa bo zastopala Mirjana Grgic. Svetniki so spremenili tudi odlok o občinskem glasilu in sicer tako, da OS imenuje uredniški odbor, ki ga sestavljajo odgovorni urednik, pomočnik odgovornega urednika ter po en član uredništva na predlog vsake stranke. Za namestnika je bil tako imenovan France Kmetič, v uredniški odbor pa Cveto Vrbovšek, Mojca Ločniškar, Natalija Rus in Alenka Jereb. Sledilo je sprejetje novega cenika oglasov v Kopitarjevem glasu. Na koncu pa so sprejeli tudi pristop občine v Združenje občin Slove-nije-ZOS, kjer so Vodice enkrat že bile. In sklep o imenovanju kandidatov za sodnike porotnike: to so Srečko Merčun, Sonja Puh in Rado Čuk. Monika Kubelj .S -o O Jž Jž Nekoč miličniki, danes policisti Kako pa je bilo nekoč? Leta 1976 je bil v Vodicah varnostni okoliš oddelka Šentvid postaje milice Šiška. Okoli leta 1980 pa so KS Vodice, KS Bukovica-Šinkov Turn in KS Smlednik zahtevali, da se ustanovi oddelek milice v Vodicah. Upokojeni policist oziroma bivši miličnik Franci Durič je v Vodicah delal kot vodja varnostnega oddelka, od leta 80 pa kot komandir oddelka milice V kletnih prostorih hiše kjer je stanoval so bili tudi službeni prostori milice. Po sistematizaciji bi moralo biti na oddelku največ 12 delovnih mest in komandir, vendar jih nikoli ni bilo toliko. V pomoč so prihajali kadeti iz Tacna, ki so opravljali redno prakso in iz Letalske enote milice iz Brnika in so opravljali obvezni del izobraževanja. V nujnih primerih pa so prišli na pomoč tudi rezervni miličniki. Njihovo prevozno sredstvo pa je bilo službeno vozilo fiat 750 (fič-ko) in moped Tomos APN4. Nočna dežurna, nedeljska in praznična patrulja je bila skupna z Medvodami in Šentvidom. Dnevna služba je potekala po razporedu, nočne, nedeljske in praznične pa so usklajevali z oddelkom milice Šentvid in Medvode. Kadar pa na zvezi ni bilo patrulje ali je bila zasedena je nalogo opravil sam. Razlika med policistom in miličnikom Marsikaj se je spremenilo. Kot pravi Durič, je bila njihova naloga in upa, da je to še danes, da varujejo življenja ljudi in njihovo premoženje. Veliko več so bili prisotni na terenu, med ljudmi, jim pomagali in svetovali ter jim dajali občutek varnosti. »Vprašajte danes ljudi ali si kdo upa leči k počitku pa da ni zaklenil vhodnih vrat ali avtomobila na dvorišču.« je povedal. Telefoni so bili zelo redki, bilo je kar nekaj primerov, da smo opravili prevoz ponesrečenca ali bolnika v bolnico med njimi tudi porodnico v porodnišnico. Šli so po veterinarja za bolno žival, sredi noči. Pomagali smo pri gašenju požarov, reševanju živine in ljudi, iskanju pogrešanih gobarjev in sprehajalcev. Kazniva dejanja nekoč Po pripovedovanju Franca so bile najpogostejše kraje - tatvine lesa iz gozda, pridelkov z njiv in vrtov ter ostala kazniva dejanja. S pomočjo ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati in sodelovati so v glavnem hitro in učinkovito rešili večino teh kaznivih dejanj. Ena pa mu je še posebej ostala v spominu. »Kot sem povedal je bilo v tistih časih veliko kraje z njiv in vrtov. Za vsa ta dejanja smo sumili Rome, ki so vsako leto taborili v bližnjem gozdu in nabirali zelišča za prodajo znani farmacevtski tovarni. Ob vsaki prijavi posameznega kaznivega dejanja smo najprej odšli v njihov tabor in preverili, če so oni storilci, a nikoli pri njih nismo našli ničesar. Zato sem šokiran, ker sem pred nekaj meseci dobil podatek, kdo je takrat kradel vso to zelenjavo na račun Romov.« Tu je bila nekoč v Vodicah policijska postaja. Prometna varnost Pred tremi desetletji je bilo prometa veliko manj kot danes, a so miličniki ravno tako izvajali kontrole prometa in meritve hitrosti. Po besedah Duriča so meritve opravljali na tistih območjih, kjer so beležili največ prometnih nesreč. Veliko pozornost so prometu namenili ob praznikih, dopustih. Bili so zadolženi za kontrolo prevoza eksplozivnih snovi, vnetljivih snovi. V tistih časih je bil telefon še pravo razkošje, zato so večkrat opravili prevoz bolnika v bolnico, porodnišnico, tudi sredi noči so šli iskat veterinarja, če je bila kje žival bolna... »Tudi sredi noči sem vstal in pomagal, pa mi ni na misel hodilo, koliko ur sem že bil službi, to se takrat ni štelo,« je povedal Durič. »Policist je bil nekoč večja avtoriteta, marsikomu se je že ob pogledu na uniformo ohladila kri, pa pri tem ni bila nikoli potrebna represija in nasilje. Demokracija je pokazala svoje, ljudje se zavedajo le svojih pravic dolžnosti pa ne.« Kaj pa droge.? Kot pravi Franci se z drogami niso veliko srečevali, spominja se, da so sredi 'brniške gmajne' našli kombi poln hašiša. In ob zunanji strani letališke ograje so našli sedem sadik konoplje. V njihovi pristojnosti je bilo tudi varovanje uradnih oseb, političnih osebnosti kot so bili Kardelj, Tito, Dolanc. Ko je eminentna gospoda šla recimo na lov v naše kraje. Vandalizem Vandalizem je star in vsem znan. Najpogostejši storilci so odraščajoči mladoletniki, ki si želijo pozornosti, ravno tako grafitarji, ki si želijo le tega, da bi jih nekdo opazil. Njihova dejanja so družbi škodljiva, o tem pa ne razmišljajo. Razbite svetilke, poštni nabiralniki, avtobusna postajališča, prometni znaki, spomeniki na pokopališčih ... vse to stane družbo veliko denarja. Storilci so bili hitro znani, a za razliko od danes so morali nastalo škodo poravnati kar starši sami. Franc ima veliko spominov na tisti čas, pravi, da je ponosen na svoj bivši kolektiv in hvaležen vsem občanom, ki so tako ali drugače pomagali, da je bilo njihovo delo uspešno. Zaupali so si, to pa se je obrestovalo v letu 1991, ko je bilo še kako potrebno za dobro vseh nas. Skupaj z rezervisti so pokazali najvišjo možno zavest in domoljubje, saj so s svojimi življenji varovali življenja ljudi in njihovo premoženje ob agresiji Jugoslovanske armade na Slovenijo. Danes, kot pravi Franci se za delo policista ne bi več odločil, če pa bi lahko postal miličnik, pa brez oklevanja. Natalija Rus JI ,o tn c o Ji CD .C Po statističnih podatkih smo občani Vodic na območju Ljubljane med najbolj varnimi občinami. V lanskem letu so policisti obravnavali 166 kaznivih dejanj, od tega kar 77 tatvin goriva na bencinskem servisu. Vodenje medvoških policistov je v letu 2009 prevzel komandir Simon Slokan. V policiji dela od leta 1999, ko je končal srednjo policijsko šolo. Leta 2004 je končal študij na Fakulteti za varnostne vede, leta 2006 pa tudi magisterij na Fakulteti za državne in evropske študije. Kot policist je služboval na policijski postaji Gornja Radgona in Ljubljana Vič, nazadnje pa je opravljal dela in naloge po- močnika komandirja na Policijski postaji Ljubljana Šiška. Med občani se širijo govorice in strah, da po tem, ko smo v Vodicah ostali brez policijske postaje ta peša še v Medvodah. Koliko je resnice na tem in za kaj sploh gre? Policijska postaja Vodice je spadala pod oddelek Šiška, prav tako medvoška policija. Od 1. 10. 2008 pa so Medvode policijska postaja. To, da postaje v Medvodah ni 24 ur na dan, je narobe. Sprememba je namreč ta, da je dežurni policist v pisarni na voljo od sedme ure zjutraj in do tretje popoldan. Kaj pa po tretji uri, ko ni nikogar? In zakaj? Ugotovili smo, da je imel popoldanski dežurni policist izredno malo obiska oziroma ljudi, ki so potrebovali pomoč na postaji, zato smo tega policista raje poslali na teren, saj je tam potreben veliko več kot v pisarni. Koliko je torej vseh policistov na postaji Medvode? Na policijski postaji Medvode nas je 24. To pomeni, da se trenutno ukvarjata dva policista s prepovedano drogo, trije policisti kriminalisti se ukvarjajo z raziskovanjem kaznivih dejanj, trije s preventivo in ostali policisti, ki delujejo na različnih drugih področjih. Torej je strah, da ne bi bili dosegljivi v vsakem trenutku, ko bi vas občani potrebovali, odveč? Res je. V občini Vodice smo velikokrat. Želimo si, da bi bili tam še več, zato upamo, da nam v tem letu uspe to, kar se z občino že dogovarjamo. Da bi v Vodicah imeli svojo pisarno, v kateri bi bil nekaj ur na teden prisoten naš policist. To bi bilo v pomoč predvsem starejšim občanom in tistim, ki težje pridejo do nas v Medvode. Če vas torej nekdo nujno potrebuje, boste v zelo kratkem času na kraju, čeprav v pisarni na policijski postaji Medvode v popoldanskem času ni nikogar? Seveda, dežurni policisti so prisotni ob vsakem času ali v med-voškem ali vodiškem okolišu. Povedali ste, da je po statističnih podatkih naša občina med najbolj varnimi. Priznam, da sem pričakovala drugačne podatke in številke. Kakšna je torej statistika? Lansko leto, torej v letu 2010 smo obravnavali 166 kaznivih dejanj. Od tega je bilo sedem kaznivih dejanj zoper življenje in telo, (pretepi, prepiri ...) Vsi so bili brez hujših telesnih poškodb. Imeli smo 40 obravnav kršitev zoper gospodarstvo (goljufije, neplačevanje, itd ...) in 100 kaznivih dejanj zoper premoženje (tatvine, kraje). Od tega je bilo kar 77 tatvin goriva na bencinski črpalki. Obravnavali pa smo tudi 11 kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine (neplačevanje preživnin ...) in še nekaj drugih manjših kaznivih dejanj. Skupaj raziskanih primerov, če govorimo v odstotkih, je 61,5. Glede na vse večje število prebivalcev me je številka presenetila. To pomeni, da v občini ni veliko kriminala? Tako je. Celotna policijska postaja je v lanskem letu obravnavala 1000 kaznivih dejanj, od tega niti ena petina deleža niso Vodice. Se vam je katero kriminalno dejanje posebej vtisnilo v spomin? Morda to, da je bilo na območju Skaručne, Repenj, Polja v 14 dneh kar 10 vlomov v hiše. Storilce so našli in prijeli. Kot najhujša pa je bila nesreča motoristov s smrtnim izidom. Vse, predvsem pa starše, skrbi uporaba in posedovanje drog v naši občini. Je skrb upravičena? Lansko leto smo obravnavali 39 prekrškov posedovanja droge za lastno rabo. Od tega je bilo okrog pet obravnav v Vodicah, šlo je za konopljo. Po teh podatkih sodeč smo lahko mirni? Zaseg prepovedanih drog je posledica aktivnosti policista, samoiniciativnosti, policist mora delati veliko, biti mora v pravem trenutku na pravem mestu ... Če mi ugotavljamo, da nimamo trdih drog, pomeni da delamo dobro, čeprav je na splošno število uživalcev enako. Konec leta 2009, začetek leta 2010 smo tri preprodajalce drog zaprli in od takrat je drogo na vašem območju še težje dobiti. Prometnih nesreč je iz leta v leto več, tudi občani opažamo, da je neprilagojena hitrost postala vsakodnevna težava, predvsem na območjih, kjer so v promet vključeni tudi otroci. Premalo vas opazimo, da bi merili hitrost. Zakaj? Kar se tiče umirjanja prometa in merjenja hitrost ima policija določeno strategijo. V 30 odstotkih izvajamo meritve hitrosti na krajih, kjer pogosto prihaja do prometnih nesreč, v ostalih 30 odstotkih tam, kjer menimo, da je neprilagojene hitrosti več in 20 odstotkov tam, kjer menimo, da bi lahko prihajalo do nesreč. V ostalih 10 odstotkih pa meritve hitrosti opravljamo na pobudo občanov. Torej v primeru, da vozniki ne vozijo po predpisih v vašem kraju, to sporočite na našo postajo ali pošljete elektronsko sporočilo in mi stanje preverimo. Pa ste že dobili katero od teh pobud? Le eno na območju Skaručne v letu 2009. Kakšni so vaši cilji, načrti v prihodnje za občino Vodice? Obdržati na splošno statistične kazalce na enaki ravni in pridobiti policijsko pisarno. Koliko možnosti imamo, da bi še kdaj imeli policijsko postajo v Vodicah? Glede na problematiko in okolje sem mnenja, da ni potrebna v takšnem okviru in da bo veliko doprinesla že tudi policijska pisarna. So patrulje vsak dan, vsako noč na območju Vodice? Policisti delo opravljajo po naprej določenem razporedu dela. Njihovo delo pa se prilagaja glede na dogodke, aktivnosti na posameznem območju in času, tako, da policiste vsakodnevno v različnih časovnih okvirjih usmerjamo tudi na območje Vodic. Natalija Rus ■S ,o tn c o .1 CD .C 12 Pokal Občine Vodice Bil je čudovit februarski torek. Smučarji bodo rekli, da za kvalitetno smuko še pretopel. Za tiste pa, ki smo se 8. februarja odpravili na Krvavec, da bi spremljali in spodbujali Vodičane v veleslalomu, izjemno lepo doživetje. V veleslalomu je tekmovalo 59 prebivalcev naše občine, tudi župan Aco Šuštar. Vsi so bili dobri, absolutno najhitrejši čas pa so dosegli Tomaž Vrhovnik, Matija Bergant in Matjaž Hribar, vsi trije iz ŠD Strahovica. cd C O 'ČT CD V prvi vrsti je potrebno poudariti, da dogodka ne bi bilo, če ga ne bi pripravila Kraljevski klub Vodice in Občina Vodice. Z dobro voljo in finančnimi sredstvi. Tudi letos je bil tradicionalni športni dogodek dokaz, da smo v Vodicah veselega, športnega in družabnega duha. Od hitrih do najhitrejših Že spodaj, pri spodnji postaji ka-binske žičnice Krvavec, je zgodaj zjutraj Vodiška godba poskrbela za veselo dobrodošlico. Na stojnici je Nina Rahne delila štartne številke, kupončke za malico in karte s popustom za tekmovalce. Večina tekmovalcev se je na vrh Krvavca odpeljala že okoli osme ure zjutraj. Sledilo je ogrevanje in nekaj poskusnih spustov. Tudi letos so izpeljali tekmo skupin in sicer z manjšo spremembo, skupina je morala imeti najmanj dve ženski in pet moških. Letos je bilo sestavljenih sedem: Strahovica, Polje, McLow, Victoria club, Prva rezerva KKV, Godba 1 in Godba 2. Vsak njihov čas se je sešteval za skupino in osebni rezultat v svoji kategoriji. Odstop posameznika se je skupini prištel kot dve minuti. Začetek tekme je bil ob deseti uri. Start posameznika je šel od najmlajše/ga do najstarejše/ga. Tako je bilo vsaj mišljeno. Prvo štartno številko je imela Tija Vrhovnik. Zadnjo pa Grega Ovijač. Leon Merčun in Jože Erce sta skrbela, da so bili začetki in konci posameznega spusta natančno izmerjeni in zabeleženi. Vesela sem bila, da sem lahko nekaj malega DEKLICE 99-92 13 Mesto Št. št. Priimek Ime Skupina čas 1 2 RAHNE LIZA STRAHOVICA 00:B0,S8 2 4 OVIJAČ ANJA POLJE 0031,17 B B KIMOVEC LEA POLJE 0032,62 4 1 VRHOVNIK TIJA PRVE REZERVE KKV 00:BS,10 S S NERED URSA GODBA 2 0038,07 MLADINKE 86-72 Mesto Št. št. Priimek Ime Skupina čas 1 10 ZALETEL NATALIJA STRAHOVICA 00:28,7S 2 8 KRANJEC MIRA PRVE REZERVE KKV 0031,70 B 9 MERSE JANJA GODBA 1 0031,91 4 7 NASTRAN JOŽI VICTORIA CLUB 00:BB,87 S 6 ZAJC SPELA GODBA 2 00:B6,2B MLADE ČLANICE 68-59 Mesto Št. št. Priimek Ime Skupina čas 1 14 ČERNIVEC LILI MCLOW 00:BB,87 2 11 ERCE DANI VICTORIA CLUB 0034,77 B 1B KOVŠE NATASA MCLOW 0034,96 4 12 STARE EMA GODBA 1 00:4037 DEČKI 04-95 Mesto Št. št. Priimek Ime Skupina čas 1 2B JERAJ ZIGA VICTORIA CLUB 00:29,27 2 18 JAGODIC KRISTJAN GODBA 2 00:B2,1S B 24 ZEBOVEC DAVOR PRVE REZERVE KKV 00:B2,S8 4 2S PETERLIN LUKA GODBA 1 00:B2,7S S 20 BRANK ANDRAZ PRVE REZERVE KKV 00:B6,S1 6 19 JERAJ BLAZ GODBA 2 00:41,42 7 22 SKUBIC LUKA PRVE REZERVE KKV 00:41,48 8 S8 OVIJAČ GAŠPER 00:41,69 9 17 KIMOVEC TILEN VICTORIA CLUB(REZ) 00:42,S9 10 21 ROZMAN ANDREJ GODBA 2 00:47,04 11 1S NASTRAN MITJA VICTORIA CLUB 00:48,28 12 S9 OVIJAČ GREGA 00:49,40 MLADINCI 91 -81 Mesto Št. št. Priimek Ime Skupina čas 1 B1 BERGANT MATIJA STRAHOVICA(REZ) 00:26,9S 2 28 KIMOVEC MATIC POLJE 00:27,92 B BB BABNIK ANŽE POLJE 00:28,48 4 26 STARE LUKA MCLOW 0030,20 S B2 PIRC ALEŠ GODBA 1 00:B2,SS 6 27 SKUBIC PETER PRVE REZERVE KKV 00:B2,7B ČLANI 78-71 1 Mesto Št. št. Priimek Ime Skupina čas 1 42 VRHOVNIK TOMAZ STRAHOVICA 00:2S,2B 2 B6 HRIBAR MATJAZ STRAHOVICA 00:27,00 B B8 VRHOVNIK ROK STRAHOVICA 00:27,S0 4 4B ŠIJANEC JANEZ STRAHOVICA 00:28,06 S 47 REPNIK DAMJAN STRAHOVICA 00:28,9B 6 40 JAGODIC DAMJAN VICTORIA CLUB 00:29,19 7 B9 OVIJAČ JAKA POLJE 00:29,S8 8 B4 HRIBAR BOŠTJAN STRAHOVICA(REZ) 00:29,61 9 B7 ERCE JOZE PRVE REZERVE KKV 00:B0,9B 10 48 PETERLIN BOŠTJAN GODBA 1 00:B1,S2 11 BS NASTRAN ANDREJ VICTORIA CLUB 0032,87 12 4S PETERLIN MARKO GODBA 1 00:BB,14 1B 41 FILEKI LUKA VICTORIA CLUB(REZ) 0034,88 14 46 JERAJ JULIJ VICTORIA CLUB 01:0S,0B 1S 44 JAGODIC IGOR GODBA 1 02:00,00 VETERANI 69-59 Mesto Št. št. Priimek Ime Skupina čas 1 S2 ŠUŠTAR ACO MCLOW 00:28,8B 2 S7 CERNIVEC ROMAN MCLOW 00:29,0S B S4 OVIJAC PRIMOZ POLJE 00:29,76 4 SB OPEC MILAN MCLOW 00:29,98 S 49 KIMOVEC BORUT VICTORIA CLUB 00:B0,BS 6 S6 KIMOVEC MARJAN POLJE 00:B0,4B 7 SS STARE JURE MCLOW 0030,84 8 S0 JERAJ TONE GODBA 2 003931 9 S1 ROŽIC JANI VICTORIA CLUB(REZ) 0039,94 pomagala Leonu pri vpisovanju rezultatov. Čas namreč hitro teče in potrebno je biti res zbran. V kategoriji deklice je prvo mesto zasedla Liza Rahne, pri mladinkah je bila najhitrejša Natalija Zaletel, pri mladih članicah pa Lili Černi-vec. V skupini dečki si je prvo mesto prismučal Žiga Jeraj, pri mladincih Matija Bergant, pri članih pa seveda Tomaž Vrhovnik, kar pravijo, da ni bilo presenečenje. Ostala je še skupina veteranov, kjer je na najvišji stopnički stal Aco Šuštar, vodiški župan in sicer strasten smučar že od mladih let. Zanimivo je tudi pokukati, kdo je bil najboljši v svoji ekipi. V Straho-vici, ki je dosegla skupni čas 3:16, je bil seveda najboljši Tomaž Vrhovnik. Polje se je lahko pohvalilo s skupnim časom 3:30, najhitrejši čas pa sta si delila Matic Kimovec in Anže Babnik. Ekipa McLow si je prislužila skupni čas 3:38, najhitreje pa sta vozila Roman Černi-vec in Aco Šuštar. Skupni čas članov ekipe Victoria Club je bil 3:59, najhitrejša v svoji ekipi pa sta bila Damjan Jagodic in Žiga Jeraj. Prva rezerva KKV imela skupni čas 4:01, njihov najhitrejši član je bil Jože Erce, pri Godbi 1 sta bila najhitrejša Boštjan Peterlin in Janja Merše, pri Godbi 2 pa Kristjan Jagodic. Skupni čas Godbe 1 je bil 5:22, Godbe 2 pa 5:54. Pokale in priznanja najboljšim je podelil župan, sledilo pa je druženje na brunarici Sonček. Vsem prisotnim je dan polepšalo še petje MPZ Biser in igranje Godbe Vodice. Monika Kubelj Qj C O 'cf Sf Pesmi MPZ Biser so prisluhnili tudi r^ drugi. V kategoriji dečki so medaljo dobili Kristjan Jagodic, Žiga Jeraj in Davor Žebovec. Godba Vodice je pripravila glasbeno dobrodošlico. Bilo je živahno pri brunarici Sonček. Po jutranjem mrazu seje kmalu pokazalo toplo sonce. 4 Apč ■ M r c Srečo Merčun-Na zaledeneli jezerski gladini Tole fotografijo je prispeval Srečo Merčun iz Šinkovega Turna. Tematski naslov fotografije je v sozvočju z letnim časom. Prispevajte svoje fotografije, delite z nami svoje stvaritve. Pošiljajte slike, ki so povezane z našo občino ali pa take z nevtralno tematiko. Vljudno vabljeni! 16 >8 § O C -o O >8 o ^ o § 2 Ü C Podpis pogodbe za obnovo osnovne šole Četrtek 3. februarja je bil za nekatere prav poseben dan. V prostorih šolske zbornice nas je sprejela gospa ravnateljica s sodelavci. Iz Kopra so prispeli predstavniki podjetja Makro 5 Gradnje in skupaj z županom Občine Vodice, člani projektnega biroja Arhe iz Ljubljane in člani Komisije za izvedbo javnega naročila ter izbiro izvajalca, sedli za skupno mizo z namenom podpisati pogodbo za potresno ojačitev in nadzidavo 2. nadstropja osnovne šole Vodice. da tudi izvajalca, so usmerjeni v uspešno dokončanje del do začetka novega šolskega leta. V postopku je tudi že priprava javnega naročila za notranjo opremo vseh novih prostorov, ki bodo pomenili zelo veliko pridobitev tako v smislu standarda kot zadostnih površin za primerno izvajanje osnovnošolskega pouka, saj je demografski trend v naši občini usmerjen navzgor in so nove učilnice nujno potrebne že v šolskem letu 2011/12. Ker bo vsaj del območja ob osnovni šoli predstavljal tudi gradbišče, se v imenu vseh udeležencev zahvaljujem vsem, ki boste upoštevali vsa navodila za varno uporabo šolskega objekta. Čeprav bodo dela potekala v notranjosti zgradbe in v času pouka le v gornjem nadstropju, je zaradi velike frekventnosti prek celega dneva potrebna velika mera strpnosti, obzirnosti in razsodnosti. Rado Čuk - višji svetovalec I Ker so bili vsi detajli v pogodbi predhodno usklajeni, je bil podpis le krona večmesečnim naporom za pripravo ustrezne dokumentacije in izbiro najugodnejšega izvajalca. Kot je bilo razbrati iz županovega pisma v prejšnji številki glasila se je s popolno vlogo na razpis javilo 9 gradbenih podjetij. Izbran je bil tisti, ki se je izkazal z najnižjo ceno (471.754,96 EUR) in podal vse ustrezne reference. Delo bo potekalo v treh glavnih fazah. Prva naj bi se odvila med zimskimi počitnicami. Ta termin je silno pomemben in potreben zaradi hrupa ob vrtanju več sto sidrišč za tlačno ploščo nad celotno prvo etažo, ki bo povečala statično nosilnost objekta. V mesecih do poletja bodo potekala vsa dela, ki so potrebna za izgradnjo treh učilnic, avle, knjižnice in kabineta na 500 m2. Tretje pomembno in zahtevno obdobje pa je vezano na poletne počitnice, ko bo izvedena protipotresna ojačitev šolskega objekta v kleti, pritličju in prvem nadstropju. Vsi napori naročnika in upamo, mm ofte PoPust a S popustom na okna A J M,1 pridobite še več toplote! ¿arjdi vl&ama car energeJitov. poslaio lopfota v domovih m?i1 no tffii^a '.TednutB Kei m ok™ najlanjti elafnem 1 sliirfiu H': nku/i rt|ihL11 k rj. r^vu:: lopkltrtd t? r: H/r rj ij i! Z vijmlImiu bflurtjtjtsku irarinrti OkLM i AJM pa kil iko prtvurtujst» i i pombi energije tudi do 361 letmi vstopni* i JwMül M-"' Nepovratne finančne spodbude Ekološki sklad RS je 31. 12. 2010 v Uradnem listu RS in na svoji spletni strani objavil nov javni poziv za finančne spodbude ukrepom, ki vodijo k povečanju rabe obnovljivih virov energije in večji energetski učinkovitosti v gospodinjstvih oziroma stanovanjskih stavbah. Javni poziv je zelo podoben lanskemu, ki se je zaključil s koncem leta 2010. Največja novost spodbud v letu 2011 je, da država finančno ne spodbuja več zamenjave zastarelih oken oziroma stavbnega pohištva na objektih zgrajenih pred 1. 1. 2003 z novim iz PVC in kovinskih profilov, pač pa je spodbud deležno le še za zunanje stavbno pohištvo izdelano iz lesa. Kot razlog za to odločitev Eko sklad navaja predvsem dejstvo, da je bil osnovni namen, ki ga je želel doseči z dosedanjim spodbujanjem vgradnje PVC oken (dvig energetske učinkovitosti oken na trgu in znižanje cen kakovostnih oken iz umetnih materialov), dosežen. Obenem je spodbujanje le energetsko učinkovitih oken iz lesa skladno tudi z nacionalno politiko lesa. Podrobneje je odločitev Eko sklada o spodbujanju le lesenih oken razloženo na spletni povezavi: http://www.ekosklad. si/pdf/Sporocila/Sporocilo_za_ medije_lesena_okna.pdf Država prek Eko sklada v letu 2011 torej spodbuja naslednje ukrepe: A - vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema B - vgradnjo sodobne kurilne naprave na lesno biomaso C - vgradnjo toplotne črpalke D - vgradnjo centralnega ogrevanja v primeru priključitve objekta na daljinsko ogrevanje na OVE E - zamenjavo zastarelega zunanjega stavbnega pohištva s sodobnim iz lesa F - namestitev toplotne zaščite fasade G - namestitev toplotne izolacije strehe oz. stropa proti neogreva-nemu podstrešju H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanju I - gradnja ali nakup nizkoener-gijske oz. pasivne stanovanjske stavbe J - nakup stanovanja v pasivni večstanovanjski stavbi. Za kandidiranje na razpisu je pomembno, da v času oddaje vloge na ta javni poziv, ukrep še ni izveden! Podrobnosti javnega poziva in celotna razpisna dokumentacija je občanom na voljo na spletni strani Eko sklada (http://www.ekosklad. si/), za tiste, ki nimajo dostopa do interneta pa je nekaj izvodov dokumentacije na voljo tudi na sedežu občine Vodice. Dodatne informacije v zvezi s samim razpisom so na voljo na Eko skladu, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana in vsak delavnik med 8. in 12. uro na telefonskih številkah: 01/241 48 61/72/28 in 68. Priporočamo, da se pred načrtovanim izvajanjem ukrepov, ki so predmet razpisa, o tehničnih podrobnostih razpisa in strokovnih nasvetih glede učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, oglasite v najbližji energetsko svetovalni pisarni Ensvet. Energetski svetovalec je občanom za neodvisne strokovne nasvete, ki vam bodo pomagali, da boste za svoj vložen denar na področju energetike dobili največ, na voljo brezplačno tudi v Vodicah. Za obisk svetovalca se je potrebno prijaviti v občinski sprejemni pisarni na tel. 01/833 26 10. Matjaž Eržen Energetski svetovalec Ensvet 17 I !? 5 >53 O ^ O § S -S C -O O S3 jo v £ Občni zbor Lovske družine Vodice Občni zbor Lovske družine Vodice je potekal v soboto 29. 1. 2011 ob 17. uri v lovskem domu Selo pri Vodicah. Na povabilo predsednika Lovske družine Vodice se je občnega zbora udeležil tudi župan Občine Vodice Aco Šuštar. Lovci so županu Acu Šuštarju pokazali tudi, kako izgleda lovski ropot. Ob dobrodošlici, ki jo je bil deležen, je prisluhnil poročevalcem in bil tudi presenečen nad delom lovske družine. V kratkem nagovoru je bilo čutiti iskreno zadovoljstvo župana nad delom lovske družine. Izrazil je zadovoljstvo, ko je v vrstah zelene bratovščine opazil tudi tri lovke, četrte pa ni bilo na občnem zboru. Hkrati so potekale tudi volitve v organe Lovske družine Vodice. Vodenje je bilo ponovno zaupano Edvardu Dušanu Bohincu, ki lovsko družino vodi od leta 1984. Ob zaključku občnega zbora, ko se je župan odpravljal še na gasilski občni zbor v Šinkov Turn, so mu člani Lovske družine Vodice priredili lovski ropot, katerega je vodil novoizvoljeni predsednik Lovske družine Vodice. Župan Aco Šuštar je bil nad lovskim ropotom navdušen. Upam, da bo sodelovanje med lovsko družino in občino potekalo v dobrem sodelovanju, kakršnega je imela lovska družina že v času župano-vanja gospoda Antona Kokalja. Lovski zdravo! Edvard Dušan Bohinc Starešina LD Vodice Vj S3 £ o o a V petek, 21. januarja smo se člani Prostovoljnega gasilskega društva Vodice zbrali na občnem zboru društva. Predsednik Bogomir Novak je občni zbor otvoril, pozdravil župana, predstavnike GZ Vodice, ostale povabljene goste in domače člane. Z enominutnim molkom smo najprej počastili spomin na umrlega člana Jožeta Burgarja. Po potrditvi dnevnega reda in izvolitvi delovnega predsedstva so sledila poročila za preteklo leto in sicer poročilo predsednika, poveljnika, gospodarja, blagajnika, mladinske komisije in komisije za članice. Ker razprav na podana poročila ni bilo, je delovni predsednik besedo predal gostom. Letošnji načrti Prvi nas je nagovoril župan Aco Šuštar. Sprva je vse navzoče pozdravil, pohvalil dobro sodelovanje z občino ter predvsem odlično delo v društvu. Povedal je, da je proračun občine realiziran in da so sredstva omejena. Financiranje gasilskih društev bo letos potekalo tako, da bodo sredstva nakazana na GZ Vodice in od tod naprej na sama društva, saj je tako enostavneje. Na koncu nam je zaželel veliko uspehov in dobrega nadaljnjega sodelovanja z občino, šolo in ostalimi društvi. Naslednji je spregovoril povelj- nik GZ Vodice. Tudi on je pohvalil delo društva. Razložil nam je, da se je v letu 2010 začela spreminjati zakonodaja v gasilstvu in da se bo tja do leta 2015 uredilo tudi z delodajalci glede izhoda med delovnim časom za operativne gasilce. Poudaril je pomembnost zdravniškega pregleda za operativnega člana, ki stane 200€ na posameznika, kar znese kar lepo letno vsoto za društvo. Dogovori za kritje teh stroškov tečejo v smeri, da bi te stroške pokrilo ministrstvo za zdravje in tako razbremenilo prostovoljna društva. Posebej je izpostavil pomembnost izobraževanja gasilcev. V naši gasilski zvezi imamo različne napovedane in nenapovedane vaje po občini, saj le tako lahko zagotovimo, da je (bo) intervencija uspešna, saj člani društev tako spoznavajo teren v občini. Na koncu se nam je lepo zahvalil za pomoč pri razlitju cisterne na avtocesti in pri neurju, ki je septembra prizadelo tudi naše kraje. Priznanja in uspešno delo Predstavniki ostalih povabljenih društev so se nam zahvalili za sodelovanje, pohvalili uspešno delo v društvu in nam zaželeli dobro nadaljnje delo in čim manj intervencij. Sledilo je poročilo nadzornega odbora in verifika-cijske komisije za tem pa nam je predsednik društva podal plan dela za leto 2011. Predstavnik GZ Vodice je podelil priznanja GZ Slovenije in GZ Vodice članom, ki so si ta priznanja prislužili z vestnim delom v preteklih letih, predsednik društva pa priznanja za dolgoletno delo v društvu. Potrdili smo še delegate za občni zbor GZ Vodice in predlagano višino članstva za leto 2011. S tem je bil naš občni zbor zaključen sledila je le še malica in prijetno druženje. Slab teden kasneje pa smo v društvu pripravili zbor mladih za našo mladino, ki je potekal v ravno takem zaporedju kot občni zbor članov. Zbralo se nas je kar lepo število in sicer 29 otrok in 4 mentorji. Predsednica je podala poročilo za leto 2010, ki je bilo kar obsežno: pripravili smo veleslalom na Žimančih njivah, udeležili smo se vseh tekmovanj tako tekmovanja mladine v Polju, krosa in kviza v Repnjah. Ekipe, ki so zasedle prva in druga mesta so se uvrstile na regijska tekmovanja. Sodelovali smo pri čistilni akciji, maši na Šmarni gori v čast sv. Florjanu in na predavanju o prvi pomoči. Naredili smo še načrt za leto, ki je pred nami in zbor mladih zaključili z željo, da bi nas bilo letos še več ter da bomo vsaj tako uspešni aktivni in kot v preteklem letu. Tajnica PGD Vodice Jerneja Čebulj C £ 20 VJ 'iS o -C £ co O co C -i—. £ -i—. >10 24* Memorial Janeza Seršena in občinski veleslalom za leto 2011 Zanimivost za začetek - utrinek iz kronike SD Strahovica: pisalo se je leto 1965; tega leta smo na Krvavcu imeli prvo društveno tekmo v veleslalomu. Sledilo je obdobje med letoma 1972 in 1984, ko smo imeli 13 tekem - takrat še pod imenom Memorial Viktorja Kristana. Od preranega Janezovega slovesa pa imamo od leta 1985 naprej memorial, ki ga poznamo pod sedanjim imenom. Vmes jih je žal nekaj tudi odpadlo -krive so bile predvsem suhe zime, umetnega snega na Krvavcu pa takrat tudi še ni bilo. Tako smo prišli do letošnjega me-moriala, že 24. po vrsti. Na prvo februarsko nedeljo je na Krvavcu bila že skoraj pomlad, pa kljub temu je bilo snega za dobro smuko še vedno dovolj. Kot vsako leto smo se v veleslalomu pomerili med seboj - bilo nas je 50, proga »na žeton«, na uradnem ogledu proge smo tisti bolj počasni takoj ugotovili, da je kar prekratka, da bi pokazali vse kar znamo... Natalija in Rok najhitrejša Preživeli smo lep sončen dan, se v Vodicah ustavili na Janezovem grobu in se v mislih in priložnostnih verzih vrnili v preteklost. Pred društvenim domom na Selu smo razglasili rezultate - najhitrejša letos sta bila Natalija Zaletel in Rok Vrhovnik. Rezultate memoriala, prebrane verze z Janezovega groba in fotografije si lahko ogledate na društveni spletni strani: www. strahovica.si. Dva dni kasneje, na dan kulture, smo na Krvavcu odpeljali še občinsko prvenstvo v veleslalomu. V Strahovico je odšla prestižna ekipna zmaga, najboljša časa v ženskih in moških kategorijah, 4 prva mesta, nekaj »stopničk« in še par odličnih uvrstitev. Zime imajo nekateri že dovolj, mi in mnogi otroci bi pa konec februarja imeli še en smučarski tečaj. Ob branju teh vrstic bomo že vedeli, kaj nam je za konec sezone pripravila letošnja zima. Jure Marenče SD Strahovica C o Redni letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Bukovica-Utik je bil tudi letos dobro obiskan. Različni člani so podali poročilo, še prej pa so se vsi prisotni z minuto molka v mislih poslovili od preminule Tatjane Novak, dolgoletne gasilke. Zbora se je udeležilo 59 članov in članic ter 12 gostov. Po otvoritvi in pozdravnem govoru predsednika društva Marka Štuparja, je sledila izvolitev organov občnega zbora, ki ji je predsedoval Franc Štupar. Prvi je svoje poročilo podal predsednik društva, iz katerega je bilo razvidno, da so bili gasilci tega društva zelo dejavni. Natančneje je opisal vse akcije in intervencije, ki so jih speljali v letu 2010 in teh ni bilo malo. V začetku lanskega leta so ob slovesni počastitvi 70.-letnice društva prevzeli novo gasilsko vozilo. S pripravami je bilo dela precej. Poleg tega so spomladi prebarvali brunarico, obnovili stopnice in uredili okolico na vad-bišču. Aprila so se številni gasilci, udeležili čistilne akcije. Natančneje 53. »Na tekmovalnem področju smo bili aktivni po svojih močeh in zmožnostih,« je pojasnil predsednik. Člani tega društva so bili prisotni tudi na vseh paradah in pogrebnih slovesnostih, dobro pa so sodelovali tudi z vsemi sosednjimi gasilskimi društvi. Da so gasilci prvi, ki priskočijo ljudem na pomoč, so gotovo spet dokazali v septembrskih poplavah. Marko Štupar je ugotovil, da je za njimi eno najbolj delavnih let. »Rad bi se zahvalil vsem aktivnim članicam in članom društva,« je še dodal. Podobno je storil tudi poveljnik Štefan Romšak, le da je vse akcije natančno opisal in datiral. Dragica Sodnik je podala poročilo v imenu komisije za delo s članicami PGD Bukovica-Utik, pri čemer je predvsem poudarila dobro medsebojno sodelovanje in velik pomen gasilk v društvih. »Humano, nesebično in požrtvovalno delo številnih članov gasilske organizacije je tista osnova, na kateri razvijamo, krepimo in ustvarjamo tople človeške od- nose,« je začel Klemen Merčun, predsednik mladinske komisije v društvu. Na kratko je naštel dejavnosti v letu 2010: 15. kros v Repnjah, gasilsko tekmovanje GZ Vodice maja lani, regijsko tekmovanje v krosu v Medvodah in kviz v Repnjah, ki je bil lani oktobra. Še bolj razveseljivo pa je bilo verjetno poročilo nadzornega odbora. Jože Kropar je pojasnil, da ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, pozdravili pa so tudi vestno delo blagajničarke Simone Vrhovnik. Na koncu so prisotne na kratko pozdravili predstavniki drugih občinskih gasilskih društev, za vse intervencije je članom čestital tudi župan Aco Šuštar. Sledila je tradicionalna podelitev priznanj, kjer gre morda izpostaviti priznanje Antonu Šetini za 60. letno delo. Monika Kubelj C £ O C u IT o § C -i—. £ O o .o DQ Ik Že šesto srečanje štirih društev upokojencev, Vodice, Bukovi-ce-Šinkov turn, Komende in Cerkelj je družil smeh, pesem in zabava. Odločila sem se, da bom iskrena. Ker je tretje življenjsko obdobje še nekaj let pred mano se, priznam, z upokojenci ne ukvarjam. To ne pomeni, da se ne zanimam za njihove dejavnosti, vem le, da imajo društvo, da so zelo dejavni, kaj več pa me do zdaj ni zanimalo. Že odkar pomnim, se ukvarjam z novinarstvom in sem vajena, da pišem in snemam tudi o stvareh, o katerih ne vem veliko, me ne zanimajo, a služba je služba. Tako sem dobila nalogo, da se udeležim srečanja štirih društev upokojencev v dvorani Utik. Ker smo ves dan z družino smučali in me je utrujenost okoli pol šeste ure že močno načela, sem se le s težavo odpravila v dvorano Utik. Že pol ure pred začetkom so bila parkirna mesta zasedena, v dvorani pa polno ljudi. Pogled se je ustavil na novih čudovitih zavesah v dvorani Utik, s katerimi je ta dobila nek nov zanos, neko novo vlogo, gledališče. Ker sem imela ob osmi uri še eno službeno dolžnost, sem upala, da se bo začelo ob uri, kot je bilo dogovorjeno, torej ob 18. uri. Od pogledovanja na uro... Vsa naveličana sem čakala konec. Minute do začetka je krajšal lajnar, nato pa oder zasedel Tone Logar iz DU Vodice, ki se je odrezal kot napovedovalec in voditelj. Napovedal je Zdravljico, ki jo je zapel mešani pevski zbor DU Komenda, pod vodstvom Nace-ta Gorjanca. Kot se spodobi smo vsi v dvorani vstali in s tem izkazali spoštovanje himni naše male države. Sledila je recitacija Malči Leskovec, ki je kot profesionalka odrecitirala Prešernovo pesem Hčere svet. Na oder so ponovno prinesli pesem upokojenci društva Komenda. Še dobro se ni polegla pa je že začela skupina Korenine. Navdušena nad njihovimi inštrumenti sem kar vstala, da bi jih ja bolje videla. Inštrumente iz korenin je izdelal Tone Škarja. Zvoki znanih pesmi Na Roblek in Prelepa Gorenjska so bili neverjetni. Voditelj pa je že napovedal najmlajše iz podružnične šole v Utiku, ki so zaplesali nekaj folklornih plesov. ..do navdušenja Pogledovala sem na uro, ki je tokrat prehitro tekla. Tako zelo sem namreč uživala v družbi tretje generacije, da sem prosila čas, naj tako ne divja. Ob dramski skupini DU Cerklje, ki je odigrala skeč z naslovom Most sem se tako smejala, da sem bila deležna kar nekaj čudnih pogledov. Skeč so odigrali tako popolno, kot bi se a! D a 13 i1! d' t S I Pesem so prinesli upokojenci društva Komenda. za trenutek preselili v prestižno gledališče z najboljšimi igralci. Živahni upokojenci Prepričana, da bo sledila plesna predstava z malčki iz vrtca ali šole saj je na programu pisalo Plesoče žabice. To so bile dame, upokojenke iz vodiških društev upokojencev, ki so s plesno predstavo stopnjevale uživanje - tako moje kot vseh ostalih v polni dvorani. Bravo, le to lahko rečem! Po živahni plesno obarvani Golici je sledila še živahna folklorna predstava DU Cerklje. V skeču DU Šinkov Turn smo spoznali kakšen je pošten lopov, sledil pa je ven-ček vinskih pesmi pod vodstvom Francke Rozman. Da ne bo pomote, niso bile samo pesmi, bila je do potankosti režirana predstava in največ smeha so zagotovo prinesle ženske, ki so s kuhinjskim 'orodjem' pobirale može v vaški gostilni. Sledile so Vaške igre DU Komenda pod vodstvom Valterja Horvata, ki so obudile spomine na mladini danes neznane igre. Za zadnjo točko pa še pesmi DU Bukovica Šinkov Turn pod vodstvom Cveta Vrbovška. Na koncu je predsednica DU Bukovica Šinkov-Turn pozdravila vse navzoče, povabljene in sodelujoče. Na oder je povabila tudi župana gospoda Aca Šuštarja, ki je potrdil, da je bil večer več kot odličen. Vsem društvom upokojencev je zaželel še naprej tako uspešno delo. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas in res je, v Utik so se z avtodomom pripeljali celo iz Štajerske. Čeprav ne pišem zato, da bi sodila, pa vendarle bom. Društvo upokojencev, tretja generacija je lahko zgled mladim, kako se lahko zabavaš tudi, če imaš v rojstnem listu letnico malce starejšo. Spodbuda za nas, malo mlajše, da se življenje ne konča, ko postaneš upokojenec, ampak se šele začenja. Natalija Rus O C u IT o § C -i—. £ -i—. >10 o ! g O £ o CD -O O CD O STOP Višina kazni za prekrške Konec decembra je DZ sprejel Zakon o pravilih cestnega prometa. Čeprav verjetno tisti, ki ste vsak dan na cestah dobro poznate pravila, omejitve in kazni, kljub temu objavljamo pravila. Morda komu pomagajo preprečiti najhujše ali pravočasno poskrbijo, da mu ne bo treba globoko seči v žep. Kazni namreč niso nizke. Takole. 46. člen, ki govori o najvišji dovoljeni hitrosti, omenja tudi višino globe. Če voznik to omejeno hitrost prekorači v območju za pešce, so kazni take: 300 evrov, če prekorači dovoljeno hitrost do vključno 10 km/h (vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke); 500 evrov, če prekorači dovoljeno hitrost nad 10 do vključno 20 km/h (vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk); najmanj 1.000 evrov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 20 km/h (vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila) ter 1.200 evrov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30 km/h. V tem primeru se vozniku motornega vozila izreče tudi 18 kazenskih točk. V naselju in zunaj njega Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju, se kaznuje za prekršek z globo: 100 evrov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h; 300 evrov, če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h (vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke); 500 evrov, če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h (vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk); najmanj 1.000 evrov, če prekorači hitrost za več kot 30 km/h (vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila); najmanj 1.200 evrov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h. Vozniku motornega vozila sev tem primeru izreče tudi 18 kazenskih točk. Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti zunaj naselja, razen na avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z naslednjo globo: 80 evrov, če prekorači hitrost do vključno 20 km/h; 160 evrov, če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h (vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke); 300 evrov, če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h (vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk); najmanj 500 evrov, če prekorači hitrost za več kot 40 km/h (vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila). Divjanje po avtocesti Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom, ali prometnim znakom omejeno hitrost na avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo: 60 evrov, če prekorači hitrost do vključno 20 km/h. 120 evrov, če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h; 200 evrov, če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke; 300 evrov, če prekorači hitrost nad 40 km/h do vključno 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk; najmanj 400 evrov, če prekorači hitrost za več kot 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Ta zakon začne veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se začne 1. julija 2011. Monika Kubelj Sladko - grenko življenje Ko nas preseneti sladkorna bolezen ali diabetes, se vse postavi na glavo. Jutro se mora začeti drugače, sicer je bolezen za nas lahko usodna. Predvsem je potrebno zavedanje, da vas bo diabetes spremljal povsod, za nadaljevanje običajnega življenja pa boste potrebovali veliko mero samonadzora in organiziranosti. 25 -o C Sodobna medicinska spoznanja na tem področju postajajo vse bolj cenjena in potrebna, saj statistika, žal kaže, da primerov sladkorne bolezni ni manj, ampak več. Skoraj devet odstotkov odraslih ima pri nas sladkorno bolezen tipa 2 in odstotek še narašča. Po podatkih iz leta 2003 živi na svetu 250 milijonov ljudi z diabetesom, od tega 30 milijonov v Evropi. Do leta 2025 pa naj bi število bolnikov naraslo kar za 16 odstotkov oziroma na 380 milijonov. V Sloveniji imamo okoli 150 tisoč sladkornih bolnikov, delež pa se povečuje tudi pri otrocih. Obstajata dva tipa omenjene bolezni, tip 1 in tip 2. Sladkorna bolezen tipa 1 se po navadi pojavi pri otrocih in odraslih pred tridesetim letom starosti. Sladkorna bolezen tipa 1 je posledica zelo selektivnega uničenja celic beta, ki je verjetno posledica nenehnega avtoimunskega delovanja. Edini vir inzulina za telo, celice beta, se izpraznijo, ker se niso sposobne obnavljati in nimajo nadomestila. Kljub temu pa ni znano, zakaj se to pojavi. Sladkorna bolezen tipa 2 je posledica napredujočega slabšanja delovanja celic beta in omejene sposobnosti telesnih celic za uporabo inzulina, kar poznamo pod pojmom odpornost proti inzulinu. Sladkorno bolezen tipa 2 pogosto povezujemo z debelostjo in povišanim krvnim tlakom. Pri obeh vrstah se raven krvnega sladkorja zviša in lahko povzroči simptome, kot so: žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, zamegljen vid ter izguba telesne teže. Če imate vprašanja v zvezi s to boleznijo, se lahko obrnete na številko 080 1420 vsako sredo od 18. do 22. ure. Monika Kubelj Lepotni kotiček Maska za obraz Posebna linija izdelkov za vlaženje in nego kože iz laboratorijev Vichy Aqualia Thermal je dobila je novega člana, in sicer masko za obraz. Ta lahka, kremna maska s prijetno teksturo in barvo kožo intenzivno vlaži in pomirja 24 ur na dan ter ji vrača polnost. Je idealna za končni učinek dnevne rutine negovanja ali za rešitev v sili po napornem dnevu. Edinstvena maska z visoko vsebnostjo zdravilne termalne vode, ki osvežuje in pomirja vzdraženo povrhnjico. £ O C cd -O O CD O 26 Polfinale v skokih V torek, 25. januarja 2011 so učenci 1. in 2. triletja nastopili v polfinalu DP v skokih na mali prožni ponjavi. Tekmovanje je potekalo v osnovni šoli Dobrova pri Ljubljani. Nekaj utrinkov z zanimivega tekmovanja si lahko ogledate v galeriji slik OŠ Vodice, nekaj jih objavljamo v Kopitarjevem glasu. Čestitke našim športnikom in le tako naprej! Miha Kimovec REZULTATI MLAJŠE UČENKE POSAMEZNO - neregistrirane 12. Patricija Primožič 19. Tjaša Jelenc 20. Lana Žun 21. Anja Brank 23. Marija Novak 24. Ema Gubanec Hančič 25. Nina Vrankar MLAJŠE UČENKE EKIPNO - neregistrirane 4. OŠ Vodice NAJMLAJŠE UČENKE POSAMEZNO 28. Manca Traven 29. Nika Prosen 30. Ana Strojin 32. Katja Babič 33. Nina Milenkovič 34. Eva Bergant 35. Anna Hočevar 36. Ana Markovič NAJMLAJŠE UČENKE EKIPNO 6. OŠ Vodice NAJMLAJŠI UČENCI POSAMEZNO 1. Nejc Kovačič 3. Gal Lunder 6. Filip Nastran 7. Mitja Nastran 8. Štefan Podgoršek 9. Miha Gyergyek 10. Simon Smrekar Jakofčič Sport je tudi zabava. O 1* Dolgoletna tekmovalna disciplina Skoki z male prožne ponjave so med vadečimi zelo priljubljena tekmovalna disciplina. Otroka nič ne privlači bolj kot aktivnost, ki je združena z radostjo in atraktivnostjo, saj je znano, da je otrok dinamično bitje, za katerega so značilne sestavljene in nenehno se spreminjajoče oblike motivacije. Zahtevnejše prvine športne akrobatike se lažje izvajajo z male prožne ponjave, zato otroci lažje dosežejo svoj cilj in zadovoljijo svoje potrebe. Športne panoge, kot so skoki z male prožne ponjave, skoki na veliki prožni ponjavi in akrobatika, segajo tako daleč v preteklost kot človek sam, torej kot odsev človeške želje po premagovanju večne nadvlade sile težnosti. Številne kulture so z željo, da bi pošiljale akrobate visoko v zrak, izumljale naprave kot je npr. živalska koža, ki so jo uporabljali za metanje izvajalca skokov v zrak ter za njegov varen pristanek na poti navzdol. Moderni skoki na veliki prožni ponjavi so se začeli pojavljati šele pred približno 70 leti, odkar je George Nissen, ZDA, leta 1936 v svoji garaži izdelal prototipsko napravo za tovrstne aktivnosti. Uporabljal jo je kot pripomoček pri skokih v vodo in akrobatiki. Med drugo svetovno vojno so naprave uporabljali za urjenje pilotov, z namenom izboljšanja orientacije v prostoru, kasneje pa so program prenesli tudi na ameriške in sovjetske astronavte. Zdravstveni delavci in tisti, ki so delali s telesno prikrajšanimi ljudmi, so kaj kmalu odkrili veliko razburljivih prednosti uporabe velike prožne ponjave. Prožne ponjave so bile različnih dimenzij, danes pa v osnovi razlikujemo med veliko, malo in dvojno malo prožno ponjavo. Tudi pri nas se je v zadnjih treh desetletjih mala prožna ponjava vse bolj uveljavila in je skoraj obvezno orodje v šolskih in drugih športnih dvoranah. Prvo javno tekmovanje v tej panogi je bilo l. 1973. Organiziral ga je TVD Narodni dom, ki je tekmovanje organiziral še naslednje leto, nato pa so se takratna partizanska društva odločila, da bo tekmovanje pripravilo vsako leto drugo društvo. Prvi novi organizator je bil Partizan Lj. - Bežigrad (današnje ŠD Sokol Bežigrad), ki še danes vsako leto organizira Odprto prvenstvo Bežigrada v skokih z male prožne ponjave. Monika Kubelj (Vir: Bricelj, A. Skoki z male prožne ponjave. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana, 2008.) -C <3 28 Mednarodni likovni natečaj Igra je bila tokrat tista, ki je navdihnila otroke na mnogih slovenskih šolah k čudovitim stvaritvam. Tudi otroke, ki obiskujejo našo vodiško šolo. Pod strokovnim vodstvom učiteljice za likovno vzgojo Darinke Klopčič so sodelovali na natečaju. -C o V sredo, 26. januarja 2011, je bila v Cankarjevem domu otvoritev razstave mednarodnega likovnega natečaja z naslovom Igraj se z mano. Organizator dogodka je Zavod za usposabljanje Janeza Levca in Društvo za kulturo in-kluzije. Na natečaju je sodelovalo 3500 likovnih del. Razstava v preddverju CD je bila na ogled do 6. februarja 2011. Osrednja rdeča nit natečaja je bila igra v najširšem pomenu besede. Udeleženci dogodka so si pred samim začetkom postavljanja razstave lahko ogledali glasbeno obarvano gledališko predstavo Martin in Gregor ali od junaka do bedaka (igrata Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač), po znani predlogi Levstikove pravljice o Martinu Krpanu. Vzporedno s postavljanjem razstave so potekale likovne delavnice v organizaciji likovnih mentorjev Zavoda za usposabljanje Janeza Levca. Za prijetno vzdušje in animacijo so poskrbeli voditelj in animator Gogi, vsem poznani reper Zlatko ter hišni band Društva za kulturo inkluzije. Ob zaključku dogodka so predstavniki sodelujočih ustanov prejeli tudi sklope priznanj za sodelovanje, namenjena vsem posameznikom, ki so prispevali likovno delo za natečaj in njiho- vim mentorjem. V Cankarjevem domu je razstavljenih 600 del. Razstave v Cankarjevem domu žal ni več, so pa po tem datumu dela znova zakrožila po različnih lokacijah po Sloveniji in tujini z namenom poudarjanja igre kot pomembne socialne dejavnosti človeka in hkrati igre kot pedagoškega procesa, skozi katerega se brišejo meje med »handicapom in normalnostjo«. Objavljamo zanimiva dela naših mladih ustvarjalcev. Darinka Klopčič, dodala Monika Kubelj Maja Hočevar, 7. razred Eva Prosen, 7. razred Uroš Prevorčnik, 7. razred RADOVEDNEŽ Marcela Barle Marcela je enajstletna deklica s Skaručne, ki je pred dvema letoma v roke vzela diatonično harmoniko in začutila, da jo bo še dolgo držala v rokah. Najprej je njen posluh testiral Miha Močnik, ki je tudi njen glasbeni učitelj. Z njegovo pomočjo je v studiu posnela deset pesmi in ima že kar svoj CD, kar ni mačji kašelj. Do tega je prišla seveda z redno vadbo, vztrajnostjo in ljubeznijo do domače glasbe. Zdaj je že tolikokrat nastopala, tudi skupaj z glasbeniki, da je treme veliko manj. Kaj je tvoj najljubši hobi? Oh, igranje na harmoniko, ker se ob tem sprostim. Drugače pa rada tudi berem in se rolam. Imaš kakšno skrito željo? Ja. Rada bi bila uspešna, ko bom velika. Pa še enega hišnega ljubljenčka bi rada. Morskega prašička že imam. Kaj pa so rekli sošolci, ko so izvedeli, da si izdala svoj CD? Bili so zelo presenečeni. Niso si mislili, da sem kaj takega sposobna. Najboljšim sošolcem in prijateljem sem ga podarila. Kako pa je bilo v studiu? Drugače, kot sem si predstavljala. Ampak zelo vroče in naporno. Si razmišljala mogoče, da bi se prijavila na oddajo Slovenija ima talent? Ja, sem. Na pol za hec, napol zares. A letos še ne bom šla. Mogoče drugič. Katera pa je tvoja najljubša hrana? Mamina juha, zrezki v gobovi omaki in kalamari. Kam pa bi šla na počitnice, če bi lahko izbirala? Mi hodimo na Pag že dolgo časa in mi je tam zelo všeč. Ta otok je super. Koliko pa imaš harmonik? Dve, od Zupana. Drugo sem dobila za rojstni dan. -C o 30 S C Namišljeni prijatelji CD iu Ji Veliko otrok ima namišljenega prijatelja, ki ga vidijo edino oni in se z njim tudi pogovarjajo. Izmišljeni prijatelji za igro niso nekaj neobičajnega. So odraz otrokove domišljije in potrebe po igri. Škodljivo postane takrat, ko se izmišljeni prijatelji zadržujejo v otrokovi domišljiji še v času šolske dobe, ko imajo veliko možnosti za igro z drugimi otroci. Kdaj se najpogosteje pojavijo izmišljeni prijatelji: pojavljalo se od tretjega do petega leta starosti, ko otroci začnejo komunicirati s svojimi igračkami in s seboj. V tej starostni dobi je monolog še vedno primarni način izražanja otrok. Kontakti z drugimi otroci so površni, otroci ravno začenjajo deliti svoje igračke in čakajo na vrsto - torej prehajajo iz osamljenih aktivnosti na skupne aktivnosti. V tej starostni dobi se igra pogosto spreminja v imitacijo vlog iz vsakdanjega življenja, pri čemer se otrok pogovarja s svojimi lutkami, in pogosto imajo tudi namišljenega prijatelja. Določeni otroci so bolj podvrženi namišljenim prijateljem: otroci v predšolski dobi, ki nimajo razvitih socialnih veščin potrebnih za sodelovanje z drugimi otroci. Če opazite, da se otrok odtujuje od igre z drugimi ter raje igra v osami s svojim namišljenim prijateljem lahko govorimo o težavi. Je namišljeni prijatelj koristen ali škodljiv element v razvoju otroka? Strokovnjaki pravijo, da so taki prijatelji neškodljivi, dokler se pojavljajo v predšolski dobi. So odraz otrokove domišljije in potrebe za igro, vendar s popolno kontrolo nad igro samo. Škodljivi pa postanejo, če se otroci zato zadržujejo v svetu domišljije tudi v šolski dobi. Kaj storiti? Poskušajte samostojno igro počasi premakniti v igro sodelovanja. Ne pre- povedujte jim namišljenega prijatelja, ker je le ta izraz otrokove domišljije in kreativnosti. Pod nobenim pogojem pa ne sodelujte pri igri z namišljenim prijateljem, ker boste s tem zmedli otroka. Monika Kubelj Prvi Vodičan v letu 2011 Pred časom smo v uredništvu prejeli novico, da je Žiga Bilban prvi občan Vodic, ki se je rodil v letošnjem letu. Ker to pač ni kar tako, smo se odločili, da vam Žigo, ki je bil krepak fantek že ob rojstvu, malo podrobneje predstavimo. Rodil se je 7. januarja v ljubljanski porodnišnici. Na svet je prijokal natanko ob 4.38 uri, s težo 4015 gramov in 53 centimetri dolžine. Poleg mamice Urške in očija Klemna je s svojim prihodom razveselil tudi bratca Tilna in ostale sorodnike. Čestitamo! 31 £ C S s* C -o o cd ü I C i C £ C rna kronika (Poročilo za obdobje od20.1.2011 do10.2. 2011) Prometne nesreče V Utiku so obravnavali padec kolesarke, ki je vozila preblizu desnega robu ceste. Ker je bila pod vplivom alkohola, sledi obdolžilni predlog. Drugih nesreč v občini Vodice k sreči ni bilo. Kriminaliteta V Zapogah so obravnavali vlom v gostinski lokal, v Šinkovem Turnu pa tatvino bakrenih cevi in vlom v priročno skladišče, pri tem pa so storilca prijeli. Na Torovem so medvoški policisti obravnavali kaznivo dejanje ponarejanja denarja ali vrednotnic oziroma uporabo ponarejene vinjete. V Vodicah pa so spet obravnavali tatvino registrske tablice iz osebnega vozila. L* — m Javni red in mir Na Skaručni so obravnavali kršitev javnega reda. Šlo je za zakonske težave oziroma je izvenzakonski partner udaril partnerko. Za kršitev mu je bil izdan plačilni nalog. V Šinkovem Turnu pa so občanu zaradi lažne naznanitve intervencije izdali plačilni nalog. £ C O £ Policija svetuje in opozarja Obveščamo vas, da bomo v mesecu februarju posvetili večjo pozornost varnosti pešcev v prometu ter v tej zvezi izvedli več poostrenih nadzorov. Prav tako bomo poostrili nadzor nad prodajo alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebah ter izvajali vse ukrepe za zmanjšanje morebitnih posledic prometnih nesreč, kjer je posreden vzrok vožnja pod vplivom alkohola in hitrost. Lep pozdrav! Policijska postaja Medvode Odgovor na članek Seja v znamenju upravne pritožbe objavljen v 1. številki glasila Kopitarjev glas. Spoštovani občani Vodic, spoštovana urednica ga. Monika Kubelj V zgoraj navedenem članku je nekajkrat omenjen moj priimek in zapisanih nekaj neresnic oz. trditev, tako da lahko nepoučen bralec dobi vtis, kot da je »Černivec« neke vrste zdrahar, ki se venomer neupravičeno pritožuje. Lahko bi celo rekel, da članek ustvarja vtis, da ponovno »Černivec« zavira in otežuje delo novega občinskega sveta Občine Vodice. Resnica je vendarle drugačna in jo bom poskušal predstaviti. V tem času je Občina Vodice ponovno brez občinskega sveta, saj je Upravno sodišče Republike Slovenije, dne 27. 1. 2011 (že drugič), ponovno razsodilo v prid »Čer-nivcu« in odpravilo izpodbijani akt občinskega sveta. Pravnih posledic te sodbe ne bom navajal, lahko pa gospa urednica objavi omenjeno sodbo v celoti in naj si potem vsak bralec na podlagi lete ustvari svoje mnenje. V nadaljevanju lahko na kratko pojasnim še, zakaj se pravzaprav poslužujem vseh pravnih sredstev za priznanje mojega svetniškega mandata v občinskem svetu Občine Vodice. Preprosto je: zaradi vseh tistih 111 občanov, ki so mi dali glas na zadnjih volitvah in zaupajo vame. Dobil sem četrti volilni rezultat v svoji volilni enoti od petih mandatov. V isti volilni enoti je bil kot svetnik potrjen kandidat z več kot polovico manj glasov od mojih. Kljub pravočasni pritožbi na volilno komisijo, le-ta ni hotela ugoditi argumentiranim dokazom. Še več, v obrazložitvi so celo zapisali, da je mandate pode- lil računalniški program, ki ga ima državnozborska volilna komisija kot orodje za podelitev mandatov za državnozborske volitve, čeprav je bilo že na prvi pogled jasno, da razdelitev mandatov ni odraz pridobljenega števila glasov po posameznih kandidatih. Če izhajam iz moje gradbeniške stroke, bi poenostavljeno povedal: računalnik je po programu sicer pravilno izračunal statične količine, samo stavba se je žal podrla, pa ne vemo zakaj. Dober gradbenik namreč že na »oko« približno ve, kaj bi moral iz računalnika dobiti, in če temu ni tako, preverja rezultate tudi na druge načine, po potrebi tudi ročno. Sam imam svoje mnenje o odločitvi občinske volilne komisije. Čudi me samo dejstvo, da je komisiji predsedoval pravnik, ki je sicer tudi že večkrat zastopal Občino in prejšnjega župana v pravnih zadevah, pa jim rezultati podelitve mandatov niso bili »sumljivi«. S tem so meni in mojim volilcem povzročili škodo, izgubo časa, nepotrebne stroške in posledico, da še danes Občina Vodice nima kon-stituiranega občinskega sveta. Kakuro Na koncu pa še nekaj neresnic, zapisanih v članku in očitkov glede vašega pisanja, spoštovana ga. urednica. V zvezi z zadnjimi volitvami nikoli nisem dal nobene izjave za Gorenjski glas, zato vas prosim, da v bodoče te trditve preverite. Če ste opazili, sem v začetku odgovora navajal samo moj priimek brez imena. V članku sem opazil, da ste samo moje ime in nikogar drugega, pisali izključno s priimkom. Ne Roman Černivec, ne g. Černivec itd. (kdor me pozna osebno, ve da nisem občutljiv glede tega), pa vendar - v takih pisanjih pa ta način izraža nek negativen prizvok, kot so verjetno opazili tudi bralci. Neka pravila profesionalnega pisanja, ki sicer niso zapisana, so pa izraz vljudnostnega izražanja, govorijo, da ob navedbi katerekoli osebe, le-to napišete s polnim imenom in priimkom, oz. priimku dodate priponko ga. ali g. S spoštovanjem in veliko lepega pisanja in branja, Roman Černivec, dipl. gr. inž. Vodice 15. 2. 2011 Kakuro rešujete tako, da v prazna polja vodoravno in navpično vpišete številke od 1 do 9 tako, da je njihova vsota enaka številki na začetku vrstice oziroma stolpca. Pazite, da se številke pri posameznih vsotah ne ponovijo! Tako, na primer, vsote 8 ne smete zapisati kot 2+2+4! ■ X ■ 13\ 10\ \22 23\ 1 \24 ■ \38 \9 H _ii O S CL \ CD § \ £ -O O Spoštovana gospa Monika Kubelj, urednica Kopitarjevega glasu, Na podlagi 26. člena Zakona o medijih zahtevam popravek vašega prispevka z naslovom: »Seja v znamenju upravne pritožbe«, ki je bil objavljen v prvi januarski številki Kopitarjevega glasu. Seja nikakor ni potekala predvsem v znamenju upravne pritožbe, ampak mnogo bolj v znamenju popolnoma drugačnih stališč večine svetnikov, kot so bila zastopana in sprejeta na 1. redni seji občinskega sveta. Večino časa je potekala razprava o sestavi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo je svet soglasno na prvi seji sicer že imenoval. Na glasovanje je bila ponovno dana ista sestava komisije, ki pa ji je večina tokrat nasprotovala. Čeprav Odlok o sestavi delovnih teles občinskega sveta ni bil na dnevnem redu, je Anton Kosec predlagal, da se v bodoče sprejme nov odlok in se v predlagano komisijo namesto tri, imenuje najmanj petčlanska komisija, ki naj bi bolje odražala dosežen rezultat na volitvah za občinski svet. Razpravi o tem je nasprotovala svetniška skupina NSi, ker v skladu s poslovnikom, razprava o točki, ki ni na dnevnem redu ne more potekati. Ker je župan razpravo kljub temu dopustil, je svetniška skupina NSi ocenila predlog spreminjanja odlokov, ki so že 16 let v veljavi, kot politikantstvo, ki ima v delovnih telesih namen spreminjati razmerja dejanskih volilnih rezultatov. Prav tako je menila, da je večanje števila svetnikov v delovnih telesih nesmiselno, saj bi za dosego cilja - ohranjanja razmerja rezultata na volitvah potrebovali v komisiji kar 10 svetnikov. O predlogu svet ni mogel glasovati, ker je bil podan le ustno in ker točka ni bila na dnevnem redu. Zato ne drži navedba, da se s predlagano petčlansko komisijo ni strinjal Maksimiljan Alfirev in Brane Pod-boršek. Javno sta nasprotovanje predlogu podala le Mojca Ločni-škar in Anton Kokalj. Na dnevnem redu je bilo tudi imenovanje urednice Kopitarjevega glasu in v skladu z veljavnim odlokom predstavnika sveta v komisijo Kopitarjevega glasu. Predlagana je bila svetnica liste NSi, ki je na volitvah za občinski svet dobila najvišjo podporo volivcev, Mojca Ločniškar. Večina, na čelu z Anton Koscem je predlogu ponovno nasprotovala, češ, da je potrebno spremeniti odlok, ki bo več kot 10 let uveljavljeno prakso spremenil. Vsebina odloka ni bila na dnevnem redu, vendar je razprava o njej kljub temu potekala. Potreba po spremembi je bila utemeljena s tem, da je v uredniški odbor potrebno imenovati po enega predstavnika list, izvoljenih v občinski svet. Predlogu je v imenu svetniške skupine NSi nasprotoval Anton Kokalj tako zaradi kršenja poslovnika kot zaradi vsebine predloga, ki bi spremenila dejansko voljo volivcev, saj ti niso namenili vsaki listi enako število glasov. Glasovanje o predlogu prav tako ni bilo mogoče, saj točka ni bila na dnevnem redu in predlog je bil podan samo ustno. Svetniki NSi Mojca Ločniškar, Tomaž Gyergyek in Anton Kokalj O S CL \ CD § \ £ -O O Opravičilo V decembrski številki Kopitarjevega glasu, v članku o sejmu rabljene smučarske opreme, smo pozabili omeniti, da je vsakoletni organizator sejma Smučarsko društvo Strahovica. Za neljubo napako se organizatorju iskreno opravičujem. Natalija Rus Popravek V prejšnji številki Kopitarjevega glasu, natančneje prvi letošnji, je v članku o Vodiški godbi, prišlo do napake. Pravilni priimek mladega Andreja je Gyergyek. Avtor članka Upokojenci raziskujejo s kolesom pa je Jože Fuleki in ne Fuleki. Monika Kubelj VPIS V VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE, ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 Spoštovani starši! Obveščamo Vas, da poteka vpis v vrtec Škratek Svit Vodice in enoti vrtca Skaručna in Utik, za šolsko leto 2011/2012, do 31. marca 2011. Vlogo za vpis dobite na spletni strani http:// www.vrtec-vodice.si/, v vrtcu Škratek Svit Vodice in enotah vrtca. Vlogo oddajte najkasneje do 31. 3. 2011, osebno ali po pošti, na naslov: Vrtec Škratek Svit Vodice, Franca Seška c. 15, 1217 Vodice. Dodatne informacije: 01 83 24 992. Vljudno vabljeni! Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič ZAHVALA 22. januarja 2011 se je od nas tiho poslovila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Francka Kimovec. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za stiske rok, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebne zahvale namenjamo še osebju Doma starejših občanov Ribnica za skrbno nego v zadnjem letu njenega življenja, novomeškemu škofu in vsem duhovnikom za lep in slovesen obred, Društvu upokojencev Vodice za poslovilne besede, faranom iz župnij Sv. Katarina, Čatež-Zaplaz in Tržišče, nosačem, pevcem, pogrebni službi Navček ter g. Lamovšku za vso pomoč pri pogrebni slovesnosti. Vsi žalujoči V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim. AAnton Martin Slomšek ZAHVALA V 76. letu življenja je odšla k svojemu stvarniku naša sestra in teta Marija Černivec iz Kosez Hvaležni smo vsem, ki ste jo imeli radi, jo podpirali v njenem življenju, jo obiskovali, še zlasti v zadnjih letih onemoglosti. Hvala vsem zaposlenim Doma počitka Mengeš za oskrbo, gospodu župniku Francu Mervarju za lepo opravljen pogrebni obred, Društvu paraplegikov Ljubljana in gospe Mariji Vraničar, pogrebni službi Navček, pevcem, praporščakom in Društvu upokojencev za ganljiv govor. Zahvaljujemo se za izražena sožalja, darovane sveče in darove za svete maše. Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi domači O S CL \ CD § \ £ -O O 36 £ O & s G h Spoštovane občanke, žene in matere! Ob praznovanju dneva žena in ob materinskem dnevu, vam iskreno čestitamo. Najlepša hvala za vso ljubezen, skrb in toplino, za vse, kar nam dajete vsak dan ter za vse, kar boste za nas storile v prihodnje. 2upan Aco Franc Šuštar, Občinski svet Občine Vodice in občinska uprava Občine Vodice C £ O a predemo do- 0*CÍ)e • «cieW bo v oePo»b y iubVia™- Pl0, „ V,0icancev >« ,lovensKe 5\ovenske^°jsk Na GosPO^^^ff^fJrcdn, sejem 24. marca 2011 odv^aU^ kj se za nepremičnin in mvesticrj wop a|l ntmajo za nakup, prodaj " ^ m sejmu investicijo v nep^ne aktjvnoStm, skem trgu. Malo za SMEH Dvomestno število Učitelj matematike hoče med uro matematike preizkusiti kritičnost učencev in reče enemu med njimi: »No, povej mi katerokoli dvomestno število.« Učenec pomisli in reče: »Triinpetde-set.« Učitelj napiše na tablo število petintrideset in počaka ali mu bo kdo ugovarjal. Nihče. Zato zahteva še od drugega učenca naj mu tudi on pove kakšno dvomestno število. Učenec reče: »Štiriindvajset.« Učitelj napiše dvainštirideset in se spet sam pri sebi jezi, ker mu nihče ne ugovarja. Zdaj pokliče še tretjega, ta pa reče: »Šestinšestdeset! To boste pa menda že prav napisali!«