URN_NBN_SI_DOC-MCPVFMXY

VJESNIiK BIBLIOTEKAMA IIR- VATSKE. Izdaje D ruštvo bibliote- karu H rvatske. G odina Y. 1958-59. Br. 1/4-. Zagreb 1%<). XVI + 154 str. 8®. Izid vsakega zvezka V je m ika b i­ blio teka m H rvatske je v skrom ni jugoslovanski bibliotekarski publi­ cistiki vedno pomemben dogodek. O čito je nam reč, da se D ruštvo b i­ bliotekarjev H rvatske zelo trudi, da bi svojo revijo obdržalo na Čim viš­ ji ravni, ne glede na to, d a časo­ pis zaradi teh naporov — in seveda tudi drugih objektivnih težav, ki smo jih omenili že v poročilu o predzadnjem zvezku — zelo nered­ no izhaja. Priznati m oram o, da ti napori niso zam an, ker pred stavlja vsak zvezek tega strokovnega ča­ sopisa vedno p rijetn o presenečenje; to pot m orda v nekaj m anjši meri kot zadnjič. Zanim ivost petega letnika Vjesni- ka bibliolekara H rvatske je po na­ šem m nenju zlasti v tem. da težišče njepove strokovne vrednosti prav­ zaprav ni v vodilnih strokovnih člankih, temveč v ocenah in poro­ čilih, ki jih je izredno veliko. Med članki gre brez dvom a prvo mesto razprav i B ranke Herpešič O nabavi i nabaonoj politici. Članek ima vse prizn an e značilnosti člankov časo­ pisa, k jer jo objavljen: sistem atič­ nost, tem eljitost in dokum entarič- nost. Na trin ajstih straneh nam avtorica pokaže problem n ajprej teoretično v njegovem razvoju v sodobni povojni dobi, ko se je ter­ m in »nabavna politika« dejansko šele rodil. V prašanje je ob rav nav a­ no v prvi vrsti z v idika splošnih znanstvenih knjižnic, zlasti pa uni­ verzitetnih in nacionalnih. V tem oziru n av aja avtorica m išljenja p ri­ znanih bibliotekarskih strokovnja­ kov H. Bacila, J. C aina, K. D. Met- calfa, F. C. Francisa, R. B. D own- sa, iz katerih izzveni definicija, ki zasluži, d a si jo zapom nim o, in si­ cer: N abavna politika je individu­ alni program vsake knjižnice, tako d a skoraj ni dveh enakih nabavnih politik, ker ni dveh bibliotek, ki bi odrejali princip e svoje nabavne po­ litike ob upoštevanju istih činite- ljev. N ato sledi analiza čini toljev, ki odrejajo principe nabavne poli­ tike, k a r se konča z ugotovitvijo, da je pri tein nujno medsebojno so­ delovanje zainteresiranih knjižnic, enostavno zato. kot pravi Metcalf, ■ker živimo v drugi polovici 20. sto­ letja«. Z adnja tretjin a razp rav e je posvečena v prašanju nab av ne poli­ tike pri nas v Jugoslaviji, seveda v prvi vrsti z vidika velikih znanstve­ nih (univerzitetnih in centralnih nacionalnih) knjižnic. V tem delu so prikazani napori na področju sodelovanja med našimi največjim i knjižnicam i in obenem nakazani problem i, ki čakajo na rešitev. D rugi, ravno tako kvalitetno ob­ delani članki, so sicer m anjšega pom ena, vend ar p a prav zanim ivi za našo strokovno teorijo in prakso. Rojničevo poročilo O desetoj godiš- n jici D ruštvu bibliolekara llrvu t- sk e nam zelo pregledno kaže raz­ vojno pot te naše ugledne strokovne organizacije, not, ki so jo v d in a­ mičnem obdobju zadnjih desetletij bolj ali m anj prehodila vsa naša re­ publiška društva. Pomemben je tu ­ di prispevek V. M aštroviča Službe- n ički status it biblinlekarskoj štruci, v katerem dvojni strokovnjak — p rav n ik in bib lio tek ar — zelo n a­ zorno p rik azu je razvojno pot za­ konskih predpisov o bibliotečnih uslužbencih pri nas. Iz razp rav e je razvidna p recejšnja neurejenost in prehodnost naše zakonodaje na tem področju. Z zanim anjem in koristno se berejo tudi ostali trije članki: H. Morovič, R azvoj gradske biblioteke u Splitu, Lj. M arkič-čučukovič, O našoj najslarijo j biblioteci javnog zdravstva in B. F u rlan , D ječje bi­ blioteke u D ansko j. Meti njim i je glede na važnost problem a, ki se ravn o v sedanjem obdobju postav­ lja pred naše knjižničarstvo, vseka­ kor najbolj aktualen članek Branke F urlan.