Pogled se dobesedno prilepi na nenavaden prizor - ulivanje ribniških zvonov v bavarskem Passauu. Gre za izjemno zapleten in zahteven postopek, vse pa se začne v zemlji. Štirje naši zvonovi se bodo v zemlji hladili cel mesec, zven pa se je tokrat preizkušal na stiškem zvonu. Foto M. Ipavec Letos bo prenovljeno le ostrešje, prihodnje leto pa se bodo najverjetneje urejali tudi dohodi v Grad. Stopnice se bodo kaj kmalu pogreznile v zemljo; neveste s svojimi belimi čeveljci komajda pridejo v dvorano, neutrjenega peska v Gradu pa je toliko, da se obiskovalec dobesedno pogrezne vanj. Foto AP Aleš Žagar. Zopet gre na pot, k novim alpinističnim podvigom. Tokrat želi osvojiti štiri perujske vrhove. Čisto sam in po smereh, kjer ni plezal še nihče. Foto: AP Prisrčen prizor, ni kaj. Fotografija je nekoliko slabša, ker avtorji z aparatom niso hoteli motiti ljubega miru in zadovoljstva nad brskanjem po smeteh, ki si ga je sredi belega dne privoščil medvedek. Foto: T. Tanko, B. Henigman i i—' D GLASILO OBČINE RIBNICA MAJ 2000, letnik IV DOBRODELNA AKCIJA Prisluhnite vsi, ki želite pomagati Za ultrazvok! Svoj prispevek, ki ga želite nameniti boljšemu zdravju vseh občanov Ribnice, lahko nakažete na žiro račun Lions kluba Ribnica 51310-678-26250 s pripisom "Prisluhnili smo prošnji..." Sredstva, ki jih boste nakazali na žiro račun Lions klub Ribnica, boste lahko uveljavljali prihodnje leto kot olajšavo pri oddaji davčne napovedi za leto 2000. Dober glas naj seže v deveto vas -privoščimo si ultrazvok! Hubert Kosler, predsednik Lions klub Ribnica Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur.l. RS, št. 44/98) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja RAZPIS 0 ZBIRANJU PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA V LETU 2000 V% .•• J ^ ’ Lepota posnetkov pa je vendarle v prisrčnosti dogodka... Priznanja in nagrade Občine Ribnica so: -nazivčastni občan -Urbanova nagrada - Gallusovo priznanje - Priznanje Občine Ribnica. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju (erstem predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Ribnica. GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti vobčini in širšem družbenem prostoru. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne-izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Imenuje se lahko največ enega častnega občana, se podeli ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve Priznanji Občine Ribnica. Predlog mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), - naziv ter naslov (za pravne osebe), -obrazložitev. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 30.8.2000. Predloge z obrazložitvijo pošljite v zaprti kuverti, z oznako "OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA” Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel: 837-20-03). Benjamin Henigman, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja IMAMO DOKAZ: MEDVEDI SO Tu, pri smetišču na poti med Malim Logom in Hribom, jih je moč najti menda kadarkoli, a ne s fotoaparatom vroki, kot seje to posrečilo Tonetu Tanku in Benjaminu Henigmanu, za šoferja pa jima je bil Andrej Pogorelc. Ta eminentna lokalna druščina seje znašla skupaj zato, ker seje 8. aprila ob sedmih zvečervračala z uradnega kosila v Lazcu pri Loškem Potoku. Znjojeobedovaltudiv.d.ministerza promet in zveze Anton Bergauer, kerje bil poprej v Sodražici sestanek glede problematičnih cest tod naokoli. Medvedja zgodba pa v teh krajih nikoli nebo izpeta. Ministerje medveda s tačko vvedru zgrešil le za pol ure, a s tem je veliko zamudil. Pa ne kot državna oseba, ki naj bi v živo videla dokaz o vsepričujočnosti medvedov, pač pa zato, kerje prizorpravi balzam po vseh medvedjih zdrahah, ki smojih imeli še pred nedavnim.Vse pove: hrano jim nastavljamo pod nos in kerjih je veliko, jo zlahka najdejo. V vedro pa se ujame res, ampak čisto zares, le redkokateri kosmatinec. ker ni bilo možno pridobiti zemljišča enega od zasebnih lastnikov na področju bivšega Inlesa. Dobili bi ga lahko le z njegovim soglasjem, ker razlastitev ni možna, saj je področje s prostorskim planom določeno za razvoj industrijske dejavnosti. Bo pa Direkcija pripravila dokumentacijo za rekonstrukcijo glavne ceste od priključka na Gorenjski cesti do priključka v Mali Hrovači. Z ureditvijo vpadnic, križišč, izgradnjo pločnikov, morda tudi nove avtobusne posta-5 srečanja z v.d. ministrom za promet in zveze je bi se v Ribnici lahko bistveno izboljšal tudi (desno) Foto A P prometni režim, se izboljšala prometna SERVISNA CESTA JE ODVISNA TUDI OD DOBRE VOLIE LASTNIKOV ZEMLJIŠČ (več na str. 4) »Direkcijo Republike Slovenije za ceste sem ob- varnost, predvsem pa bi se bistveno razbreme-vestil, da trenutno ni možna izgradnja servisne nili nekateri odseki v mestnem središču.« ceste po novo načrtovani trasi med Inlesom in Melesom in priključkom na Merharjevo ulico, ŽUPAN Motožur nekolika drugače. (...z očmi zunanjega opazovalca, ki z motorjem potuje že 30 let) Dolenjska gostoljubnost seje ponovno izkazala kot avtohtona vrlina njenih ljudi, zato je bilo slišati že v vrstah navzočih, da se naslednje leto tu ponovno srečajo in še v večjem številu. Ta blagoslov res nikomur ni škodil in ne bo niti v bodoče. Vsestransko razgledan »Pat’r Nik«, kot piše na hrbtu njegove motoristične jakne, pa je tudi pravi »trik«, vsaj na pogled, in se v ničemer ne razlikuje od ostale množice navdušenih motociklistov. Na prižnici izrečena misel patra Nika: "Popotniki in romarji današnjega sveta so samo še tri vrste: Judje nekako niso več... Kot prvi in najštevilnejši so Romi. Drugi so frančiškani. In tretji?Motoristi." MIRAN J. Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgov. urednica, Metka Tramte - članica. Lektorica: Tanja Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.050 izvodov. Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 332/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091. 8369 332 Rok za oddalo gradiva: 8. iunii 2000 Izdala: 26. iunii 2000 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. OB JUBILEJU, KI GA OBELEŽUJE VES GLASBENI SVET V letu 2000 mineva 250 let od smrti največjega orgelskega skladatelja vseh časov Johanna Sebastians Bacha. Ves glasbeni svet se ob jubileju s koncerti, simpoziji, razpravami in članki, spominja tega glasbenega velikana. ¥ soboto, 24. junija, zvečer ob 20. mri, bo na novih orglah v Loškem Potoke orgelski koncert. Vsi, ki vas glasovi orgel pritegnejo, ste v Bachovem letu lepo vabljeni na prvi koncert na novih orglah. Brane Košir Iz majske vsebine: DOGODKI MESECA str. 4, 6 0 glavni prometnici skozi ribniško deželo Gospodarstvo nima skupne strategije Nadzor bo. Imamo občinsko inšpektorico. VSREDISCU str. 5, 7 Malo vode in še ta onesnažena V Ribnici bodo doneli novi zvonovi Oko vidi, uho sliši 11 Ribnica bo dobila radio! Ljubjana, obljubljena dežela za ribniške intelektualce 12 Anketa podjetniškega centra 21 Zabavne strani - Majski kviz 22 Težave, o katerih moški neradi govorijo 25 Izseljenci Ches Češarek, najvišje rangiran ameriški Slovenec 28 Mladi razmišljajo Preveč smo “scrkljani” 31 Ribnica prepolna najboljših duatloncev 32 Gremo na planinski tabor 24 Bojan Adamič Ob odkritju spominske plošče Poziv za napoved poslovnih in stanovanjskih površin (prijavnice na straneh 13 in 16) DOGODKI MESECA Z v.d ministrom za promet in zveze o problematičnih cestah GLAVNA PROMETNICA Z NAŠEGA KONCA PROTI PRIMORSKI NEUREIENA IN ZELO OBREMENIENA Gostota prometa po Ribniški dolini se je v primerjavi z lanskim letom povečala kar za 15 odstotkov V RIBNICI PREVLADUJE PODJETNIŠKI INTERES ZASEBNIKOV Želje po razvijanju neke skupne strategije ni Direktoiji ribniških podjetij in »srednjkpodjetniki se dogovaijajo o skupnem povezovanju ribniških gospodarstvenikov in o sodelovanju z območno obrtno zbornico ter z novoustanovljenim področnim centrom za razvoj gospodarstva. Slednja naj bi namreč nudila tako imenovano svetovalno in informativno podporo gospodarstvu in območna zbornica direktorje večjih ribniških firm že nekaj let neformalno združuje v okviru podjetniškega kluba. Ta poskuša pri določenih zadevah vplivati na politično odločanje tudi preko svojega svetnika, vendar so bili doslej najbolj glasni in enotni predvsem pri razpravljanju o znižanju stroškov komunalnega prispevka. Na dnevnem redu sta bili še točki Oblikovanje vizije in strategije razvoja podjetništva v Ribnici in Razno. Osnovna ugotovitevobeh je bila, da strategije razvoja kot nekega dokumenta ta trenutek n i mogoče narediti na nivoju, ki bi dovolj operativno pokril celotno gospodarstvo v našem prostoru. Povezovanje med posameznimi gospodarskimi subjekti bo še naprej potekalo v okvirih konkretnih interesov posameznih podjetji. Tako bo tudi delovanje Področnega centra za razvoj gospodarstva potekalo v smeri pomoči drobnemugospodarstvu na področjih konkretnih interesov in združevanja na teh osnovah. Podjetniki so se dotaknili vseh problemov (operativnih in razvojnih) v našem okolju in izrazili potrditevo smiselnosti tovrstnega druženja, ki bo organizirano enkrat do dvakrat letno tudi v bodoče. JANEZ MATE Srečanja 13 gospodarstvenikov, kot je bilo prvič sredi aprila naobčini(vabljenihje bilo 22), naj bi postala redna praksa in priložnost za izmenjavo koristnih informacij o tekočih projektih, potencialni izmenjavi delovne sile ter o perečih gospodarskih temah. Še naprej se naj bi povezovali le po posameznih interesnih področjih oz. branžah ter samo po potrebi poskušali or- ganizirano vplivati na gospodarski razvoj ribniške občine. Ne pristajajo namreč na oblikovanje neke skupne razvojne strategije, ker se ne želijo obremenjevati s pretirano papirologijo in sami utirati pot nečemu, česar še država ne zmore storiti, na njene odločitve pa so navsezadnje vezane tudi smernice za lokalno delovanje. Tako oblastniki kot gospodarstveniki tavajo v zakonski praznini in zato pri slednjih prevladuje izključno podjetniški interes posameznikov. Zastrašujoče je po mnenju direktorja podjetniškega centra Janija Mateta predvsem to, da nihče vobčini ne podeljuje kadrovskih štipendij, ker se premožnejši podjetniki z zaposlitveno politiko ne ubadajo, saj imajo denar, s katerim si lahko kader kupijo sami. ALENKA PAHUUE Postscriptum: Predvsem pa v ribniškem okolju manjka kritična masa ljudi, ki bi zmogli z argumentiranimi in konstruktivnimi pripombami ter predlogi sodelovati pri razvoju kraja. Tako prenekateri odgovorni iz določenih sfer in področij ter mnenjski voditelji odpor do sistema (lokalnega ali državnega) izražajo le z verbalnim negativizmom in prostodušnim udrihanjem po njem tam nekjev ozadju. Skoraj nihče pa se ne želi javno, velikokrat celo ne s pisno predloženo idejo, izpostavljati v ribniškem okolju, ki ga mnogi, še posebej v tem trenutku, ocenjujejo kot capljajoče, rigidno in nerazumevajoče do ustvarjanja sodobne in primerne razvojne klime. Pri tem pa večina utihne takoj, ko bi bilo treba jasno povedati, kje začeti ali nadaljevati, kako in s čim, še manj pa kakorkoli sodelovati v kolesju razvoja. Za to naj bi bili poklicani drugi in s prstom kažejo proti (Ojobčini, ne zavedajoč se, da njena (nejuspešnost zrcali (ne)prizadevanje, (ne)zanimanje, (ne)deb in (nejsamoiniciativnost občanov, ki jo res da živijo, a tudi ustvarjajo. Po več neuspelih poskusih seje županom Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka le uspelo srečati z v.d. ministrom za promet in zveze, Antonom Bergauerjem, povod pa je bil tokrat povsem konkreten: regionalna cesta Žlebič-Sodražica. Obnova 6 kilometrov poteka že dolgih osem let, zato je bilo potrebno poiskati vzrok za tako izrazito počasnost ter najti ustrezen izhod. Izvajalci del in država kot financer bodo zato obrnili vrstni red obnove, torej iz Sodražice proti Žlebiču. Na sestanku, kije bil 8. aprila, so se dogovorili, da bodo letos pripravili vso projektno dokumentacijo za prvi del obnove te ceste in jo v višini 100 milijonov tolarjev vključili v državni proračun za prihodnje leto. V letu 2001 naj bi se izvedla rekonstrukcija dvakilometrskega odseka od Prvomajske ulice do stanovanjske hiše Brinšek, vključno z infrastrukturo. Potem preostane samo še kilometer dolg odsek, za katerega bo morala država nameniti še nadaljnjih 200 mio SIT. Zanj bo treba spremeniti družbeni plan, da bodo sploh izpolnjeni pogoji za pridobitev lokacijskega dovoljenja, je dejal Andrej Pogorelc, ki je skupaj s poslancem Benjaminom Henigmanom sklical srečanje. Direkciji RS za ceste je sodraški župan obljubil tudi vso podporo pri pridobitvi zemljišč, da se ne bi ponovili zapleti iz preteklih let. Tema pogovora tokrat ni bil »otok« na ovinku pri Žlebiču, ker je zadeva v sodnem postopku. Dokler regionalna cesta ne bo dokončno urejena, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih dveh letih, bo direkcija, kije odgovorna za vzdrževanje, cesto toliko popravila, da bo omogočala vsaj varno in normalno vožnjo. To je brezpogojna nuja, saj gre za cesto, ki predstavlja glavno prometno žilo proti Primorski, tako za Sodražico kot za Loški Potok, po njej pa se odvija tudi zelo živahen promet med Dolenjsko, Kočevsko in Notranjsko. Kar 2500 vozil na dan, med njimi zavzamejo tovorna vozila 13 odstotkov. Ribniška težava pa še vedno ostaja glavna cesta v smeri iz mestnega naselja proti Nemški vasi in odseki, ki se vežejo nanjo. Problematična sta tudi semaforizirano križišče in tisto pri Inlesu; prav tako Ribnica nima urejene vpadnice v mesto ne s kočevske ne iz ljubljanske smeri, je pojasnjeval župan Jože Tanko. Že nekaj časa se pripravlja dokumentacija za odsek med Nemško vasjo in Prigorico, a tudi ta še ni končana in po občini se trenutno izvajajo le manjša vzdrževalna dela. Na podlagi že podanih zahtevkov občine ter dodatno preučitev dane situacije v Ribnici bosta ministrstvo in direkcija pripravila dolgoročen program, ki se bo začel izvajati leta 2001. Potočani imajo še največ preglavic z Zeleno mejo, ker nekateri občani sploh nimajo prehoda na slovensko stran. Trenutno je v delu 2,5 km dolg regionalni odsek od Trave do Podplanine, ki naj bi bil pozno jeseni slovesno odprt. A še vedno ostajata nadaljnja dva kilometra do samega meddržavnega prehoda Podplanina ob Čabranki, zato Janez Novak upa na proračunsko postavko v letu 2001, medtem ko mu je v.d. minister zagotovil, da se bo našla tudi rešitev za gradnjo ceste v Črnem Potoku ob Čabranki, kjer izvajalec del nima dostopa po slovenski strani, Hrvati pa zaradi dovoljenj povzročajo preglavice. ALENKA PA H ULJ E POLEG NIKAKRŠNE VODE ŠE S SVINCEM NAPOJENA ZEMLJA Grčaricam se boljši časi obetajo čez dve leti, slabo urejeno varovanje vodnih virov pa je še marsikje po dolini i ' ; , Mnenje strokovnjakov je, daje treba zajetje za Grčarice (zajet izvir) opustiti. Tudi z izvedbo sanacijskih ukrepov ne bi bilo mogoče popolnoma preprečiti onesnaženje podzemne vode, ki priteka v zajetje, a najnujnejše sanacijske ukrepe bo treba vseeno izvesti zaradi zmanjšanja onesnaženja zajetja v Blatah, ker je območje Grčaric v širšem varstvenem območju zajetja v Blatah. Antun Gašparac Prebivalci Grčaric, ki živijo v strogem vodovarstvenem področju, nimajo ne dovolj vode preko celega leta, niti le-ta ni zdrava za pitje. S tem dejstvom so se stanovalci zaradi dolgotrajnega reševanja njihove povsem nezadostne oskrbe z vodo toliko sprijaznili, da vode večina, kljub opozorilom Hydrovoda, za pitje ne prekuhava. Na prvi pogled je to res sila odvečno vsakodnevno breme, a rezultati mikrobioloških preiskav zadnjih nekaj let kažejo, da so ob močnejših padavinah vzorci vode mikrobiološko neustrezni in tudi fekalno kontaminirani, zatrjuje direktor Hydrovoda Kočevje-Ribnica, Antun Gašparac. Glede na stanje padavin prihaja tudi do občasne motnosti in v vseh teh primerih dezinfekcija z UV žarčenjem, ki je nameščena v črpališču, ne deluje in je prekuhavanje vode za prehrambene namene OBVEZNO, dodaja. Toda neoporečna voda se dandanes smatra za minimalni standard bivanja in je popolnoma razumljivo, da stanovalcem okrog 60 hiš ne zadošča več le suhoparen odgovor ali Občine ali Hydrovoda, daje voda iz dveh zajetij in iz 35 let starega vodovoda toliko onesnažena, da naj sledijo opozorilom o prekuhavanju le-te. Odgov- orna za rešitev nevzdržne situacije je Občina, ker Hydrovod od ribniških strank pobere letno le okrog 40 milijonov tolarjev, ki pa jih ne namenja za investicije, marveč za kritje obratovalnih stroškov, kontrolo pitne vode, odpravo okvar in za tekoče vzdrževanje. Financiranje 4-kilometrskega cevovoda, ki naj bi ga po težkem in zahtevnem terenu priključili na regionalni sistem vodovoda v Dolenji vasi, pa bo po zelo površnih ocenah stalo več kot 60 milijonov tolarjev. Prav priklop tega vodovodnega omrežja na centralno omrežje je po mnenju župana Jožeta Tanka ena največjih prioritet 5-letnega srednjeročnega plana investicij. Občina ga bo začela izvajati najkasneje po zaključku izgradnje omrežja Kot-Jurjevica-Breže, ki naj bi se končala predvidoma 2001, je zagotovil župan. Po prepričanju direktorja Hydrovoda in oceni strokovnjakov bi bil možen tudi zajem podzemne vode z globoko vrtino v Grčarskih Ravnah, a bi bilo treba z vrtino zajeto vodo verjetno pred uporabo razkuževati (UV-dezinfekci-ja). Poleg vsega je vrtanje raziskovalno-kaptažnih vrtin na območju Grčaric pokazalo, da se na tem območju priteka podzemna voda le po kraških kanalih, tako da je vrtanje vodonosnih razpok lahko le zgolj naključje in se do sedaj ni obneslo, kar vedo tudi prebivalci. Kot ne prikrivajo dejstva, da so seznanjeni s tem, da so prav oni v marsičem krivi onesnaženj, ki jih je izpostavil Gašparac: v neposredni bližini poteka vzreja psov, v vasi ni urejena kanalizacija, greznice in gnojišča pa niso izdelani po predpisih. To je sicer velika hiba. V marsikaterem naselju po Ribniški dolini in v Dolenji vasi je bilo na primer še pred kratkim moč v živo videti odliv fekalij in ostale svinjarije iz hiš neposredno v vodo. Direktor tudi navaja, da v območju ožjega varstvenega pasu poteka cesta Grčarice-Gotenica in padavinska voda s cestišča nenadzorovano odteka v bližnje vrtače ter ponika v tla in se pretaka proti zajetju, pri čemer je za onesnaženja zelo dovzetno zajetje "Izvir Grčarice", nekoliko manj pa zajetje z vrtino. V bližini Grčaric pa že nekaj let ždi še dodatna potencialno sila velika nevarnost, policijsko strelišče v Mrzlem studencu, od koder se meteorna voda steka po planjavi, napolnjeni s svincem, proti bližnjemu zajetju. V vaščanih se je upravičeno razrasla bojazen glede dolgoročnih negativnih posledic »osvinčenja vode«, saj tam ni lovilcev te strupene snovi. Da ne bo imel nikakršnega vpliva, čeprav ga kontrola voda v Grčaricah do sedaj res še ni pokazala, je gola utvara. Posebne raziskave še niso bile narejene, povsem pa zadošča strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana in hidrogeologa, češ da bi bila izgradnja strelišča z zdravstvenega vidika neprimerna. Neposredno bi vplivala na varnost oskrbe z vodo in zdravje prebivalcev tako dela občine Kočevje kot Ribnice, ker vodo dobivata iz izvirov in zajetij, ki imajo podzemne povezave s požiralnikom v Gotenici. Območje Gotenice pa leži na vodozbirnem območju pitne vode v Blatah in Slovenski vasi, nam je posredoval podatke direktor Hydrovoda, in se zato skupaj s kočevskim županom bori proti takemu strelišču, ki je glede na vso razpoložljivo sodobno tehnologijo povsem zgrešeno zastavljeno. Prej kot razgaljanje težav glede vode v nacionalnih medijih, kar so zaradi odkritega obupavanja napovedali nekateri izmed prebivalcev Grčaric, jih torej čaka nasprotovanje takemu prikritemu zastrupljanju, ki so ga prepoznali izza »ne preveč motečega hrupa streljanja«. Foto in tekst: ALENKA PAHULJE V SREDIŠČU TOLIKO Vladaje 11. maja le odgovorila na poslansko vprašanje poslanca Benjamina Henigmana, kaj je vlada do sedaj storila glede ogroženosti ljudi in premoženja po medvedih, potem ko je 23. marca podala vrsto sklepov. D It* W 2 REČENO: Vlada RS je naložila ministrstvu za □ kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano(MKGP) ter ministrstvu za okolje in prostor(MOP), da Z pripravita predlog strategije, kako upravljati s ™ populacijo medveda, do 8. aprila 2000. K Naj strategiji se pridobi mnenje lokalnih skup-p] nosti in nevladnih organizacij. R O STORJENO: Zavod za gozdove (ZGS) in Upra-Q va za varstvo narave (UVN) sta 7.4.2000 flj zaključila pripravo predloga strategije, kako up-^ ravljati z rjavim medvedom v Sloveniji. Predlog je bil 12.04.2000 predmet usklajevanja med M KG P in MO P. Dogovorjeno je bilo, da se neusklajena vsebina priloži strokovnemu predlogu kot variantna rešitev. Usklajevanja se nadaljujejo in bodo zajela vse zainteresirane skupine, vključno z lokalnimi skupnostmi. Na MKGP so bila 04.04.2000 predstavnikom občin in organizacij civilne družbe predstavljena izhodišča za variantno rešitev strategije. REČENO: MKGP ter MOP proučita možnost, kako zagotoviti ustrezna plačila oziroma razvojne spodbude iz kmetijskih okoljskih programov ali iz drugih virov ljudem, ki živijo na območjih, kjer prihaja do sobivanja z medvedi. STORJENO: Ta možnost je proučena na območjih, ki so določena z odredbo o območju v Sloveniji, na katerem je medved zaščiten in so konflikti z medvedom pogostejši. Zahteva prerazporeditev sredstev proračuna iz drugih postavk na postavke, namenjene tem programom. REČENO: MKGP zagotovi, da bo ZGS v okviru programa dela usposobil skupino za odlov medvedov v naravnem in urbanem okolju. STORJENO: Zavod za gozdove je v sodelovanju z Upravo za veterino oblikoval skupino za odlov, ki je strokovno in izkustveno podkovana, minister, pristojen za lovstvo, pa je izdal odločbo o imenovanju interventne skupine. Njene naloge in pristojnosti so: 1. Takojšnje ukrepanje intervencijske skupine v primeru, ko se medved pojavi v naravnih in urbanih okoljih in neposredno ogroža življenje ljudi in premoženja. 2. Skupina sodeluje s pristojno policijsko enoto v skladu z operativnim načrtom, ki ga pripravita Policija in ZGS. Sredstva za delovanje intervencijske skupine zagotavlja MKGP v okviru programa svojega dela. REČENO: Zavod za gozdove Slovenije mora v treh mesecih zagotoviti spremljanje gibanja ustreznega števila medvedov, še posebno v obrobnih območjih naselitve medveda, in ugotoviti stalež medvedov v Sloveniji. STORJENO: ZGS v sklopu Ciljnih raziskovalnih programov (CRP) že izvaja spremljanje gibanja določenega števila medvedov, v skladu s CRP in s sklepi vlade pa bo število spremljanih medvedov povečal in zagotovil tudi njihovo spremljanje. 18. aprila in 18. maja bo izvedeno spomladansko, 13. oktobra pa jesensko štetje medvedov. Ukrep je usklajen z Lovsko zvezo Slovenije. Prvi rezultati o številčnem stanju medvedje populacije bodo vladi posredovani v predpisanem roku 3 mesecev (23. junija 2000). REČENO: MKGP in Ministrstvo za notranje zadeve nemudoma zagotovita pravočasno in usklajeno delovanje intervencijske skupine policije in skupine za odlov Zavoda za gozdove Slovenije v primeru, da se zver pojavi v urbanem okolju, ko je neposredno ogroženo življenje ljudi in premoženje. STORJENO: MKGP in MNZ sta že imela prvi operativni sestanek, na katerem so bile opredeljene naloge interventne skupine in način ukrepanja. ZGS in policija bosta pripravila operativni načrt, kako ukrepati v primerih pojava medveda v urbanih okoljih. Načrt bo določal način obveščanja in način delovanja policije ter skupine za odlov. Ta naloga je neposredno povezana z imenovanjem skupine in je v celoti narejena. REČENO: Pristojna ministrstva v roku treh mesecev vzpostavijo take razmere, da bodo osnovne šole v okoljih, kjer je naseljen medved, lahko odpravile posebni režim prevoza otrok v šolo in iz nje, ki so ga vzpostavile iz varnostnih razlogov. STORJENO: Ta naloga se proučuje, ker je ena izmed najtežjih. Z vidika varnosti otrok je njihov prevoz v šolo le ukrep, ki naj tudi zaradi drugih varnostnih razlogov ostane v veljavi. Nujno bo treba dodelati sistemsko financiranje prevozov in druge vidike varne hoje otrok v šolo in iz nje. REČENO: Pristojna ministrstva so dolžna z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da bo postopno, v celoti pa v enem letu, število medvedov usklajeno z možnostmi, kijih prenese prostor, kjer je medved naseljen. STORJENO: Ta sklep se bo postopno izvajal na podlagi sprejete Strategije upravljanja z rjavim medvedom in na podlagi realiziranega sklepa št. 4. Deloma se sklep izvaja s tem, da se izdajajo odločbe za izjemen odvzem medvedov, ki ogrožajo življenje ljudi in njihovo premoženje. Ukrep sicer ne rešuje problema, je pa instrument za hitro reševanje najbolj perečih problemov. Problem se bo reševal v skladu s sprejeto strategijo in z akti, ki bodo izdani na njeni podlagi, postopoma v nekaj letih. Eno leto, kot nam je bilo določeno, je prekratek rok, in bi bil željam po ugodni rešitvi problematike bolj v škodo kot v korist. Z JUNIJEM DOBIMO OBČINSKO INŠPEKTORICO 4 x " ~ >2#S#IP Izbrana je bila Tatjana Dečman-Žagar, ki na delovno mesto prihaja z Zavoda za gozdove Ribnici sestem, ko j e končno oddano tako težko pričakovano delovno mesto za inšpektorja, ki ga je Občina razpisala februarja, vsekakorobeta poostren nadzor nad vrsto dejavnosti v občini. Predvsem so zdaj dane možnosti za kaznovanje vsega tistega, karje trenutno lezapisano v vrsti odlokov, ki so tako bili doslej pogosto le malovredna papirnata gora brez vsakršnega učinka. S prvim junijem bo Dečmanova, kiježel6letzaposlenavgozdarstvu,zadnjih Gletpaje tudi vodja krajevne enote Zavoda za gozdove, že začela opravljati inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zlasti občinskih odlokovin drugih predpisov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Prednostna naloga bo po mnenju občinske inšpektorice okoljska problematika in komunalna dejavnost nasploh, med ostalimi, ki bodo zadevale tako občane kot institucije, pa je župan navedel še: • neposredno opravljanje zahtevanih nalog inšpekcijskega nadzorstva nad uporabo občinskih predpisov, • odrejanje ukrepov za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga bo sama določila, • predlaganje uvedbe postopkov zaradi prekrška sodniku za prekrške oz. izrekanje mandatne kazni, • predlaganje pristojnemu organu sprejem nujnih ukrepov, • odrejanje ukrepov in dejanj v skladu s pooblastili, • nadzor nad spoštovanjem občinskega predpisa o plakatiranju, • sodelovanje z inšpektoratom za varstvo okolja pri odkrivanju okolju škodljivih pojavov in ugotavljanje podatkov o povzročiteljih obremenitev okolja, • popis divjih odlagališč odpadkov, predlogi za njihovo saniranje, • nadzor nad ločenim zbiranjem odpadkov, svetovanje občanom, • nadzor nad izvajanjem občinskega predpisa o zimski službi, opozarjanje lastnikov oz. uporabnikov objektov na obveznost sprotnega čiščenja snega s pločnikov, • nadzor nad izvajanjem odloka o javnem redu in miru v občini, • nadzor nad izvajanjem odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, • opravljanje drugih del po županovem nalogu. Svoje delo bo Dečmanova, kije univ. dipl. inž. gozd., opravljala tako na podlagi zakonov, ki jo zavezujejo, ter na osnovi prijav in pritožb, in šele kolikor ne bo zaleglo njeno opozorilo o storjenem prekršku, bo sledila primerna kazen. Delo bo v precejšnji meri terensko, obstaja pa možnost, da ga bo opravljala tudi za področje Loškega Potoka in Sodražice, ki sta premajhni občini, da bi si privoščili lastnega inšpektorja. Svoj sedež bo imela v gornjih občinskih prostorih, kjer enkrat tedensko uradujejo tudi ostali inšpektorji, pogovor z njo pa bomo objavili takoj, ko bo dejansko razvidno, katere so največje pomanjkljivosti ribniškega okolja in institucij, ki naj bi zanje skrbele in kje so le-te, ter kakšne ukrepe bo treba izvajati. ALENKA PAHULJE V obnovljenih Plečnikovih zvonikih bodo oktobra doneli štirje novi zvonovi Na enem izmed njih bo vklesano ime patra Stanislava Škrabca Skoraj sedem ton bodo tehtali zvonovi župnijske cerkve, ki bodo nadomestili sedanje dotrajane in poškodovane, sprememba pa bo najbolj očitna vzvenu in glasnosti. Bronasti zvonovi, ki jih je svetovno priznano bavarsko podjetje Rudolf Perners posebno tehniko vlilo že 12. maja, bodo oddajali prav posebne, nizke tone, največji zvon pa bo več kot enkrat močnejši in glasnejši kot sedanji. Okrog 90 Ribničanov, tako članov gradbenega odbora, zvonarjev, ključarjev, »botrov« kot pevcev je romalo tisti dan v Passau, saj je zaželeno, da pri ulivanju zvonov, ki je tako pomemben dogodek za vsako župnijo, prisostvujejo vsaj nekateri njeni zastopniki. Nakup štirih zvonov bo letošnja največja investicija ribniške župnije, ki je lani skupaj z občino in državo dokončala 45 milijonov vredno obnovo Plečnikovih zvonikov in prekrila streho na farni cerkvi. Gospod Ipavec, ki z veliko mero samoiniciativnosti in iznajdljivosti zmore ohranjati našo sila bogato sakralno dediščino že vseh 14 let, kolikor je med nami, bo .poskušal do prihodnje pomladi zbrati vseh 20 milijonov tolarjev: 14 za zvonove, 3 milijone za leseno konstrukcijo, gradbena in tesarska dela, najverjetneje pa se bo namestilo tudi elektronsko vodeno potrkavanje, ki naj bi stalo 1, 5 milijona tolarjev. 2 MILIJONA IZ OBČINSKE BLAGAJNE, OSTALO NAJ BI NA KUP ZNESEL DEKAN Občina Ribnica že nekaj let redno sofinancira obnovo sakralne dediščine, saj se uprava in svetniki zavedamo njenega pomena za identiteto kraja, pa tudi njene vrednosti. Občina je sodelovala pri vseh večjih obnovah na področju ribniškega dela dekanije - v Nemški vasi, pri Sv. Ani, v Petrinih, Hrovači, pri Novi Štifti, še posebej pa pri obnovi Plečnikovih zvonikov cerkve sv.Štefana v Ribnici. Tudi v letošnjem proračunu smo namenili 2.000.000 SIT za obnove, vzdrževanja in nove nakupe župnij v občini Ribnica. Predvidevamo, da bo večji del teh sredstev namenjen za zvonove. Seznanjen sem z okvirnimi stroški investicije, vem pa tudi, da ima podjetni ribniški dekan Maks Ipavec zelo veliko podporo ne samo med verniki, ampak med občani nasploh, in prepričan sem, da bo finančno konstrukcijo projekta prav tako uspešno zaključil, kot je vse dosedanje. ŽUPAN Doslej so župljani uspeli preko pušice in večjih darov nabrati 5, 5 milijonov SIT, stara navada pa je, da se za posamezni zvon najdejo tudi t.i. botri. Za zdaj se jih je javilo sedem, a se k darovom (za najtežji zvon znaša 300.000 SIT) poziva še naprej, saj je lahko za vsak zvon več darovalcev. 1. oktobra, ko bo tudi posvetitev nove ribniške pridobitve in bo zaradi impozantnega dviga zvonov v zvonike dogodek vreden polne pozornosti in ogleda, bodo ti botri imeli svoje častno mesto ob škofu J. Kvasu in bodo s kladivom prvi udarili na zvon. Toda mnoge (ne)darovalce moti, da se njihova imena obelodani v Župnijskem listu. Dekan sicer dopušča, da ostanejo neimenovani, a pravi, da imena in darove zapisuje zaradi evidence za zgodovinski in župnijski arhiv. »Lahko se je ponašati z zgodovinsko dediščino, a pri tem nič pomagati, medtem ko drugi dajejo 'dar uboge vdove'.« Poleg vsega bi to lahko bila dodatna spodbuda za darovalce. Na podjetnike se ni obrnil še z nobenim dopisom, čeprav so se nekateri bolj premožni že odzvali. Ker pa gre za »plemenito dejanje za Ribnico« in pomemben občinski, kulturni in verski dogodek, bi po Ipavčevem mnenju morala več denarja nakazati tudi Občina, saj se bodo morale z 2 milijonoma proračunskega denarja zadovoljiti štiri podružnice. Za ta denar bodo morale skleniti kompromis, saj bi rada največji zalogaj odtegnila Ribnica zaradi zvonov, pa še ta delež je v primerjavi s končnim stroškom skorajda zanemarljiv, saj več kot milijon SIT najverjetneje ne bo dobila. Te mogočne bakrene gmote tudi sicer niso nikakršno bahaštvo, meni dekan Ipavec, saj v se- On, ki je tako rad študiral in pisal, kot zase pravi gospod Ipavec, je postal pravi praktik, ekonom ribniške župnije, ki se je prisiljen spopadati s tveganimi investicijami, za katere se niti to ne ve, ali bo zanje denar prišel pravočasno in v zadostni meri. Z Vsak zvon bo dobil svoj simbol in svoj napis ter bo posvečen zavetnikom cerkva (skica ponazarja sv. Trojico, ki bo upodobljena na glavnem zvonu). Ribnica jih ima toliko, da bosta vsakega »varovala« dva: največjega (2900 kg) sv. Trojica in papež Štefan, drugega Marija in sv. Ana, tretjega sv. Križ in sv. Frančišek Ksaverij ter četrtega sv. Lenart in p. Stanislav Škrabec, slednji kot vidni zastopnik ribniške župnije, kije veliko storil tudi za narod in Cerkev, zato se ga lahko upodobi. V SREDIŠČU Nadaljevanje s strani 7 ^ bi nosijo tudi simboličen pomen, ki je vezan na človekovo življenje. Je pa tudi res, da so stari * zvonovi krepko poškodovani in sedaj po Ribnici iS doni neko »levo zvonjenje«. Dva zvonova sta g počena, eden je tonsko neprimeren, in tako vsi S5 sploh ne zvonijo. Kljub temu jih bodo lahko (/)< porabile podružnice. Mali zvon bo vzela Jurje-n< vica, ki je sedaj brez enega, drugi bo šel k Sv. C Frančišku, veliki zvon, kije najbolj okvarjen, pa bo večen spomin nekje na prostem v bližini župnišča. Nakup novih zvonov sovpada z letošnjim misijonskim letom, ki bo v Ribnici od 13. do 22. oktobra, zato se bo eden izmed zvonov imenoval misijonar, tako kot tisti tritonski, ki gaje uničila druga svetovna vojna. Ogledati si jih bo moč kar v samih zvonikih. Prvi že ima skoraj dokončano stopnišče in en stolp bo odprt tudi za vodene oglede, ko bo zagotovljena zadostna varnost. S tem bi Ribnica dobila izjemno privlačno popestritev svoje turistične ponudbe - pogled s ptičje perspektive -, župnija pa bo to lahko tržila s primerno vstopnino. Po vrsti intenzivnih obnov cerkva vžupniji bo sledil vsaj dveletni odmor, pravi dekan Maks Ipavec, Radodarnost župljanov, ki morajo vsa ta leta plačevati stroške velikih in dragih, več desetmilijonskih investicij, ni neizčrpna. Poleg vsega to nenehno »vbogajme« vzbuja občutek, daje treba cerkvi le dajati, dajati, dajati. Dvoletni predah pa seveda ne pomeni, da bo delavna vnema v župniji zastala. Veliko je tekočega vzdrževalnega dela, pravi gospod Ipavec, in končno bodo lahko na vrsto prišle podružnice. Skoraj povsod bo potrebno obnoviti oltarje, v farni cerkvi sv. Štefana pa osvežiti pleskarijo. ALENKA PAHULJE Akcija »UREJENA RIBNIŠKA DOLINA« tudi letos bo! Občina Ribnica obvešča vse prebivalce Ribniške doline, ki že pridno urejajo svoje vrtove in dvorišča, da bo akcija » Urejena Ribniška dolina« potekala tudi letos. Več o tej akciji vas bomo obvestili v naslednji številki Rešeta. TIC Ribnica (8369 335) Športno društvo LONČAR Dolenja vas praznuje 10. obletnico. Vse ljubitelje športa vabimo v soboto, 17. junija 2000, na veliko športno-zabavno prireditev z bogatimi nagradami. Program: Ob9.uri -turnirv malem nogometu - košarka -balinanje - rokomet - metanje trojk - streljanje šestmetrovk - igre malo za šalo Ob 19.uri -proslava (pozdrav župana občine Ribnica, predsednika ŠZ Ribnica, ŠD Lončar...) Ob 20.uri -velika vrtna veselica OPERACIJA RIBNIŠKE TURISTIČNE RAKOVE RANE JE NUJNA- POTREBUJEMO PRENOČIŠČA! Koga ali kaj čakamo? Počasi in vztrajno, a kam? Naše oko še vedno čaka, da bo na spletnih straneh interneta med vsemi vaškimi logi, ki so se že znašli v tej svetovni informacijski mreži, ugledalo tudi »slovito« Ribnico, ki se na vstop kaj dolgo pripravlja. Ako bo hotel kdo podariti svoj klik in čas obisku na strani, bo le-ta morala biti privlačno in dinamično urejena, a to stane veliko denarja, zahteva redno osveževanje podatkov in skrbno bdenje nad aktualnostjo strani. Poleg vsega pa poznavalci pravijo, da bi bilo dobro vriniti tudi kakšen »banner«-reklamni napis. Na ta način bi se lahko promovirala naša podjetja in z vsem navedenim bi občina lahko z lažjim srcem pričakovala vsaj kakšen učinek od vstopa v svetovni splet. Morda, morda bi porasel tudi interes za turistične oglede kraja. Na strani naj bi se pretakali tudi vsi podatki celotne turistične ponudbe, vključno z gostinstvom in prenočitvenimi kapacitetami. Čakajoč na ... Sezona turistov, ki svoj prihod za ogled mesta najavijo v turističnoinformacij-skem centru, pa se začenja ravno v tem mesecu. Pričakujemo okrog šest skupin, kar je nekako poprečje v turističnih mesecih maju, juniju, septembru in oktobru. Turisti povzročijo pravi nekajurni naval, saj se je sredi majske sobote v Ribnico zgrnilo 300 obiskovalcev, potem pa spet dolgo nikogar nikjer. V teh mesecih Ribnico sicer poprečno obišče 600 ljudi v organiziranih skupinah, kot so šolarji, upokojenci in invalidi, ogleda pa si večinoma muzej, za katerega odštejejo 200 tolarjev; delo suhorobarjev in lončarjev (ki računajo borih 2000 SIT na skupino), župnijsko cerkev in Škrabčevo domačijo. Pozimi se obisk prepolovi. S tablami goste prevaramo dvakrat: na Škrabčevem trgu in na Kolodvorski ulici. Nekoč je bil....penzion Jelka... Hočejo hotele, motele, o trendu podeželskega turizma pa ni sluha, ni duha Tujci Ribnico vključijo v svoj program potovanja po Sloveniji najpogosteje poleti, ko se odpravljajo na daljše počitnice. Zanimanje za prenočišče je sicer pogosto, vendar le za motele in hotele, ki jih Ribnica ne premore, zato se goste pošilja v Kočevje v hotel Valentin, ki nudi 55 prenočišč, in motel Jasnica, kijih ima 60. Tudi Kovač v Osilnici, najmanjši občini, ima večje zmogljivosti, kot jih premore cela Ribnica, 54. Prenočišča, vsega skupaj okrog 40, trenutno namreč na Ribniškem nudijo le tri turistične kmetije: Arko v Danah in Drobnič ter Adamič v Slemenih in zasebno gostišče Izlaty v Prigorici, vendar je interes zanje majhen. Za to je gotovo precej kriva tudi premajhna reklama. Planinska koča pri Sveti Ani ponuja 12 ležišč in jih lahko po predhodni najavi dežurnemu ali predsedniku društva najame vsakdo, ne samo planinec, vendar ljudje kaj malo izrabijo to možnost. Prav neverjetno je, kakšno nezanimanje in nikakršen podjetniški interes vladata v naših krajih za panogo, ki je svetovni vlečni konj uspeha in razcveta! Najprej štaVca, pol pa krav'ca, so vedeli naši dedje, a Ribničani smo vase zaprta idilična podeželska enota in se izgovarjamo na kdovekdosigajeizmislil prepričanje, daje Ribnica obsojena, da ji »donosni« turizem pod nos pomoli le nekaj tisoč tolarjev. Trdo betico poskušajo predrugačiti snovalci velikega turističnega projekta od Cerknega do Osilnice, mi pa bi morali začeti nekako s tem, da....že enkrat odstranimo utopični napis z glavne ulice in... vzneseno upamo vsaj na skorajšnjo obuditev opuščenega hotela. ALENKA PAHULJE REKORD! 240 MOTORISTOV HRUPNO, A OBZIRNO V NOVO SEZONO mm ■ -m&m m mm. " 1 ' ' J :^^Mr 1200 kilometrov po Sloveniji Okrog 20 ribniških motoristov bo šlo 21. junija na svoje najdaljše, petdnevno potovanje. Smer: Ribnica-Murska Sobota, vmes pa kroženje po mnogih slovenskih krajih in ogled njihovih znamenitosti. Program je prepuščen patru Niku, motiv potovanja pa je po mnenju Hočevarja promocija naših krajev. PSSSS iz uredništva: Polne medijske pozornosti je bila deležna mala gručica 100 motoristov, ki seje 6. maja zbrala v Ivančni Gorici, in to samo zato, ker je imela dobrodelni zbor. Zbrala je okrog 500.000 tolarjev, ki jih je namenila za rehabilitacijo otrok v Šentvidu pri Stični. Hmmm, koliko bi se šele nabralo v mošnjičku, če bi se jih srečalo 240! Nič ne sugeriramo..., če pa že... potem bi pa namignili tudi ribniškim svetnikom. Nekaj malega bi lahko dali za, recimo - ultrazvok, pa dom za starejše občane, če bi se lahko odpovedali kakšni sejnini, pravijo brihtne ribniške glave. No, pa začnimo! - -V, Mnogi si hočejo upravičeno "živce razparat" ob motorističnih neotesancih, ki drvijo po cestah, se izživljajo s prehitevanjem "v škarje", "polaganjem" na vseh ovinkih in nase ter na vse druge, nič hudega sluteče, dobesedno lepijo nesrečo. 27. aprila, ko je bil tudi pri nas začetek nove motoristične sezone, so se proti kolpski meji valile gruče motoristov, ali kar 240 iz cele slovenske dežele se jih je raje ustalilo pred Miklovo hišo, kjer je bil veliki zbor. Prav impozantno jih je bilo videti na cesti in tokrat (za razliko od vihravosti peščice na lanskem sejmu) si zaslužijo vse pohvale. Bili so obzirni, tihi, kolikor se le da, izjemno dobro organizirani v koloni, na čelu katere je bil celo policist na motorju in še k maši so morali iti. Kakor je bilo slišati, je vse znova presenetil pater Niko, ki v cerkev pri Novi Štifti vedno naseli smeh in dobro voljo, zaradi česar so mnogi ateisti dejali, "da bi k taki maši pa še prišli". Rekord je bil podrt, ne da bi ga vnaprej pričakovali in drugo leto bo Ribnica z veliko težavo sprejela 500 motoristov, kot se jih menda obeta. Pavel Hočevar, ki vodi ribniško skupino 70-tih, pravi, da bo potrebna sila dobra organizacija. Start naj bi bil v nekaj kolonah, relacija krajša kot sedanja v smeri Ribnica-Nova Štifta-Loški Potok-Sodražica-Kočevje-Dolenja vas, in tudi shod bi bil bolj primeren v Rikovem kompleksu. Je pa vsekakor izvrstno priznanje, da seje v Dutovljah, kjer je ponavadi največji slovenski motožur, zbralo 200 motoristov, manj kot v Ribnici, ki jih je še lani, ko je začela s srečanjem, zbrala le 60. Ljudi v usnjenih opravah je bilo za sedem avtobusov, radovednežev po Ribnici in po vaseh, koder so se motoristi vozili, pa dovolj za trditev, daje bilo odprtje odmevno in da se nanj navajajo tudi domačini. K progi jih je vabilo tudi Univoxovo oddajanje v živo, kar seje izkazalo kot spretna promocijska poteza. Najbolj pa je bil zadovoljen potoški župan J. Novak, ki bo drugo leto pisano množico pričakal kar z godbo. Le kako je ne bi, saj se je tja zgrnilo največ turistov doslej! Veliko se jih je prvič vozilo po teh krajih in pravijo, da se bodo še vračali. Posebej jih je pritegnila tura do Loškega Potoka, kije ravno prav vijugasta. Med udeleženci pa je bilo moč najti tudi štiri ženske. Tudi Ribničanko! AP Ribničani smo imeli tudi letos čast spremljati priljubljeno kolesarsko dirko, ki ima vse večji pomen tako doma kotvtujini. In prav etapa, katere start je bil v soboto, 20. maja, ob 11. uri v Ribnici (Ribnica-Vršič-Mangart), naj bi dvignila pomen dirke pri mednarodni organizaciji Najtežja etapa doslej (zaradi vremena) se je začela ravno v Ribnici uci. MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI 2000 Naj bi, saj nam jo je vreme povsem zagodlo, tako da kolesarji niso dosegli niti prvega gorskega cilja Vršič, kajti že nekaj preko 1000 m je bil pravi snežni vihar. Razmere, kakršnih v tem letnem času ne pomnijo največji poznavalci. Le nekaj ur prej pa so se kolesarji potili v vročini, ki je ravno tako presegala vse meje za ta čas. Kolesarje smo lahko videli še naslednji dan, v nedeljo, ko je bil ob 14. uri v Ribnici leteči cilj na zadnji etapi letošnje dirke: Nova Gorica - Novo mesto. Poleg velikih vremenskih nevšečnosti je letošnjo tekmo zaznamovalo tudi rekordno število ekip, kar 17: iz Slovenije, Nemčije, Češke, Slovaške, Nizozemske, Kanade, Poljske, Švice, Italije in Avstrije. »Dirka Po Sloveniji se vsekakor uvršča ob bok tistim, ki imajo na tem področju daljšo tradicijo. Za to pa imajo navsezadnje veliko zaslug, ob organizatorjih seveda, tudi naši zvesti sponzorji. Tisti, ki so se bali, da jih bo z leti manj, so bili v zmoti. Dirka po Sloveniji ima namreč svojo vrednost,« je dejal predsednik organizacijskega odbora Tone Anderlič, in tej trditvi ni moč oporekati. Kolesarska dirka res pridobiva na vrednosti iz leta v leto in kot smo uvodoma že napisali, škoda za nedokončano kraljevsko etapo Ribnica-Vršič-Mangart, saj bi se dirka še višje uvrstila pri UCI, glede promocije in uspešne izvedbe pa je kljub vsemu naredila korak višje. KONČNI REZULTATI DIRKE: L Martin DERGANC (KrkaTelekom SLO) 2. Vladimir M1HOLJEVIČ (Krka Telekom CRO) 3. Boris PREMUŽIČ (Krka Telekom SLO) 4. Sylvain BEAUCHAMP (Kanada) 5. Mitja MAHORIČ (Perutnina Ptuj SLO) Sponzorji, ki so pomagali speljati start 4. etape dirke po Sloveniji v Ribnici, so bili: MELAMIN Kočevje, JORAS center Ribnica - poooblaščeni prodajalec in serviser vozil SEAT, MERCATOR KMETIJSKO GOSPODARSTVO Kočevje, Čistilni servis BLESK, Optik POZNIČ. Hvala vsem in na ponovno snidenje na 8. dirki v prihodnjem letu! MARKO MODREJ O RIBNIŠKI PROMOCIJI UHO SLIŠI O Naj se pluralnost medijev začne! E ^ g so že vsi drugi tukajšnji mediji tiho, pa ■ če se že vsepovsod šušlja, pa čeprav ni še *5 nič tako jasno, da bi se lahko obelodanilo, g naj se za, božjo voljo, napiše vsaj tu-Radio 2000! w Ribnici se v začetku poletja obeta radio, saj naj bi dovoljenje za poskusno obratovanje dobil okrog 15. junija. Pogled je doslej že mnogim ušel na anteno, ki oddaja signale na stavbi foto studia, a ker se od nikjer ne sliši zvoka, so prvi svojo srečo namesto na iskanju prave frekvence porabili najprej v iskanju nove delovne priložnosti. Zanimanje za delo na radiu, ki bo dislocirana enota grosupeljskega radia Zeleni valje bilo v preteklih dveh mesecih precejšnje, zato se morda v začetku niti ni tako zelo bati šibkega priliva kadrov, čeprav je bolj kot ta na medijskem področju ponavadi delikatna kakovostna ponudba le-teh. Radio 2000 bo pod vodstvom Tonija Prusa začel oddajati svoj program v prostorih, ki jih je nekdaj zavzemala zasebna galerija, le nekaj ur na dan, ker pa bo deloval pod pokroviteljstvom Zelenega vala, ki je komercialni radio, in to s precej visokim deležem poslušanosti v slovenskem prostoru, se naj bi Ribničanom obetalo veliko glasbe in dinamičen program. Oprema je tudi že dostavljena, pohištvo na svojem mestu, sam ogled prostora pa nudi eleganten in lično urejen prostor, kar je za slovenske radie, ki so »že pod vsakim kozolcem«, redka značilnost. Kolikšen kos pogače si bo Radio 2000 uspel odtrgati s tem, ko bo skočil v področje, ki gaje do sedaj monopolno obvladoval Uni-vox (kot vsi mi ostali), bo razvidno iz prvih analiz, ki jih bosta konkurenčna radia najverjetneje kaj kmalu opravila, tako bo tudi zanimivo slišati, kakšno strukturo poslušalcev si bo kdo prisvojil. Tiha najava vstopa novega radia je k sreči za zdaj (poleg začetnega razumljivega vznemirjenja) sprožila le občutno izboljšanje kočevsko-ribniškega programa. R-kanal, ki po dveh letih še ni uspel dobiti odgovora z radiodi-fuzivnega vrha glede svoje prošnje za radio, bo očitno moral ostati pri »družinsko« zasnovani firmi kabelske televizije, čeprav mu konkurenco že nekaj let napoveduje ravno Radio Univox, ki se pripravlja na ustanovitev regionalne televizije. T raja intelektualne lastnine se imenuje 1^ nelegalna uporaba softwarea na računal-J_^Ljiikih. Na Dolenjskem je menda črno leglo, ker npr. podjetje kupi eno originalno in legalno kopijo programa, nakar jo razdeli po celi hiši. Inšpektorji kaj radi brskajo po Ribnici in med kršitelji so odkrili večja ribniška podjetja. Kolikor je bilo moč izvedeti, vse vnaprej obvestijo o obisku, in kolikor je kdo pripravljen požreti pravo mero ponosa (če je že znal ukrasti tujo lastnino), se pri računalniških »glavcah« lahko pravočasno pozanima, kako hitro odpraviti problem. Kazni so namreč previsoke in lahko porastejo v milijone, pod lupo pa so predvsem podjetja, računalniške firme in lokalne skupnosti. T~Vod lupo so bili tudi klubi, ki so začeli rasti I—^ po ribniških tleh, in so zaradi prijav imeli JL inšpekcijske preglede, celo s tehnično podporo policije. Teniškega sta prvega maja lastnika zaprla, ker je zaradi preobilice mladih nadebudnežev, ki vedo, kaj je droga in kaj alkohol, DO P0LET1A BO OBNOVLJENO LE OSTREŠJE, ZANJ PA PORABLJENIH KAR 20 MILIJONOV TOLARJEV Grajsko poslopje dobiva svežo podobo, ki mu jo je sredi maja začelo »vdihovati« podjetje Gramiz iz Kočevja. Začelo se je z obnovo ostrešja in prvega grajskega stolpa, ki naj bi bil drugo leto pripravljen za prikaz čarovništva. Tudi oder in vhodni del morda prideta na vrsto prihodnje leto, a vsakršna nadaljnja odločitev je najprej odvisna od usode knjižnice. Njene prostorske težave bo treba rešiti še letos in če ne bo možna preselitev v stavbo Kmetijske zadruge, bo potrebno napraviti nov koncept, ki bo opredelil mesto celotni Miklovi hiši. Trenutno je namreč njena vsebina razpršena na raznih lokacijah. Del njene muzejske zbirke je v Gradu, v Marofu naj bi se »na svetlo« postavil izbor galerijskih del, ki je po kakovosti takoj za Moderno galerijo, in kot rečeno, išče se nov prostor za ribniško knjižnično gradivo. AP postal potencialna nevarnost za varnost. Pa najemnina je bila previsoka. In še odgovor na vprašanje gostov z dolgimi nosovi: zakaj mnogi člani na sedežu motorističnega kluba Ribn'čan nimamo popusta pri pijači? Ker nimamo motorja. Pa pika. In ker nismo plačali 5000 SIT članarine. Sicer pa se ribniški lokali vsepovprek preprodajajo in menjavajo lastnike. Čiček gaje že dobil, Amadeus ga pa še išče. Y-bar, ki se še ni znebil nekdanjega populističnega imena »Vugo bar«, se je nekako le ustalil po bliskoviti menjavi lastnikov. In pol Ribnice bodo menda pokupili Sodražani!!! Ne gledam ne levo ne desno, saj sem policaj! "V Tsakomur se lahko pripeti nesreča, a težje X / sejo odpusti tistim, ki so poklicani za to, V dajo preprečijo. Nevsakdanje je, da se na vogalu pri Čičku kdorkoli zaleti, čeprav gre tamkaj pogosto «glih za glih«. A da se zaletijo policisti in so celo povzročitelji nezgode...vse kar je prav. Mlada kadeta sta jo, zaradi neupoštevanja prednostnih pravil, očitno nameravala udreti kar naravnost po Ljubljanski cesti ali pa v Čička. No, pa se ni izšlo. Prestregel ju je kočevski voznik. ibnica očitno v vsem odseva najnovejši 1-^ slovenski trend: Kupi si pitona in si “IN”. JLVv Dolenjih Lazih ga imajo. In so “IN”. Ni še dolg, komaj blizu metra, a prava atrakcija za prebivalce naselja. Mnogim pa so se naježili lasje. "W Thacionalnih medijih je bila zašuštrana X/ novička o tem, kako se naj bi Ribničani 7 znašali nad malim medvedkom tako kot okrutni mladci nad 42-timi mačkami. Sedmega aprila okrog polnoči seje pripetil podoben tragičen primer kot le nekaj dni zatem, ko so mladi zverinsko pobili preko 40 mačk. Le da seje beda človekovega duha tokrat ponovila na našem koncu, na glavni cesti Ljubljana - Kočevje, v bližini Ribnice, ko so trije mladeniči, v starosti Z Grmade v dolino in nazaj ALI SE VRAČAJO DOBRI ČASI ? V dogovoru z novim skrbnikom doma na Grmadi bodo poleg že omenjenega odprtja sezone - pozdrav majniku s kresovanjem- še naslednje prireditve: kresovanje ob dnevu državnosti (sobota, 24. junij); Srečanje prijateljev Grmade — 1. nedelja v avgustu; Polharska noč in Silvestrovanje na Grmadi. Še posebno se pripravljamo na prvo nedeljo v avgustu, saj bo letos minilo 40 let od odprtja doma na Grmadi. 0 tem in še čem pa več prihodnjič. Nasvidenje na Grmadi! Pokazal se je problem neorganiziranega parkiranja: nekaterim le ni moč ustreči, da bi se skupaj z jeklenim konjičkom greli ob kresu. Društveni kres, ki je 14 dni čakal, je namreč HUDOBA — BARABA zažgala dan prehitro, tako daje direktor Zel enega vala Boris Peterka rešil kresovanje s hitro akcijo dovoza poljanske jelovine na mesto kresa. FRANCI ŠILC fy e dolgo ni bilo nič novega o Turističnem društvu "Grma-M da", ki v glavnem "pokriva" najmanjšo krajevno skupnost M ..-Jobčine Ribnica, to je Velike Poljane. V predzadnji številki tega glasila smo se spomnili našega dolgoletnega predsednika Lojzeta Škulja, ki se je brez slovesa na hitro poslovil od številnih sodelavcev. Življenje pa gre naprej in tudi naš veliki GRMADAR bi bil zelo vesel, da bi učakal predajo svojemu nasledniku. Konec februarja je občni zborTD "Grmada" za Lojzovega naslednika imenoval Jožeta Andolška z Velikih Poljan, tudi že tajnika društva in aktivnega člana v več organizacijah. V začetku marca 2000 pa je bila podpisana dolgoročna pogodba z ALPE-ADR1A "ZELENI VAL" Podjetje za radiodifuzijo in marketing, d.o.o. Grosuplje. Prvi rezultati novega gospodarja so že vidni. Nov podporni zid ob plesišču, nov zunanji šank in pa obnovljeno plesišče so odlično prestali ognjeni krst ob prvomajskem KRESOVANJU. Toliko ljudi že dolgo ni bilo na Grmadi, vsi pa so se zadovoljni vračali. od 23 do 28 let (ko naj bi bili že pri pravi pameti, roko na srce), na vozišču našli medvedjega mladička, ki je bil pred tem poškodovan v prometni nesreči. Vzeli so ga v osebni avtomobil in ga odpeljali pred gostinski lokal v okolici Ribnice. Tam so ga na parkirnem prostoru razkazovali mimoidočim in gostom lokala, nakar so odšli še v lokal ter gosta iz Ljubljane zaprosili za kozarec mleka, v katerem je bilo pomešano žganje. Navedeno pijačo so nato dali piti medvedjemu mladiču. Ko je slednji poginil, so ga položili v vozilo in ga odpeljali v bližnji gozd, kjer so ga odvrgli v brezno. Vse štiri vpletene mladeniče, ki so se tako kruto znesli nad medvedkom, je aretirala ribniška policija, medtem ko je policijska uprava Ljubljana z informacijo zamujala zato, ker ni želela »dvigati prahu«. Njen tiskovni predstavnik je zatrdil, da nihče izmed krivcev ni iz kočevsko-ribniškega konca, so pa ta zločin, zaradi katerega je proti storilcem že podana kazenska ovadba zaradi mučenja živali, zagrešili Slovenci, vsi iz okolice Ljubljane. PAZIMO SE! "T"epatitis B je pogosto smrtonosen virus in I " I razsaja po vsem svetu. Imelo naj bi ga JL JLvsaj 350 milijonov ljudi. Bolj kot to je pomembno, daje tu, med nami. Bržkone tudi v Ribnici. Nikoli se ne ve ali pa se, tako kot sedaj, le šušlja. Po nepotrebnem ali po pravici, a glede na to, da se z njim vsako leto v naši deželi okuži preko 40 ljudi, v zadnjih petih letih je bilo 175 primerov, bi veljalo biti pozoren. Nihče ne ve, koliko okuženih sploh je, ker se simptomi lahko pojavijo nekaj desetletij kasneje, ker jih okuženi v vas prenese s krvjo, semensko tekočino, vaginalno sluzjo in slino, pa tega še vedeli ne boste. Dokler vas ne bo morda zabolelo pod desnim rebrnim lokom, zajela vročina, porumenela koža in boste izločali temen urin. Ali pa sploh vedeli ne boste, ker vas bodo zavedli simptomi, podobni gripi. Če se hočemo zaščititi, bomo morali plačati 12.000 SIT, v ceno pa so všteta tri zaporedna cepljenja v letu dni, nakar cepljenje ne bo nikoli več potrebno. Z Inštituta za varovanje zdravja so nam posre- dovali podatke o okuženih z virusom HIV (aids): V letu 1999 je bilo 8 prijavljenih primerov, od tega 5 iz ljubljanske regije, kamor sodimo tudi mi, ter 9 primerov aidsa (2 iz ljubljanske regije). Inštitut ne objavlja podatkov o okužbah v posameznih občinah zaradi varovanja zaupnosti, so pa te številke menda zelo nizke. Glede ostalih prenosljivih boleznih pa na inštitutu pravijo, da se njihov obseg lahko oceni le preko dispanzerjev za spolno prenosljive bolezni in doslej še neobjavljeni podatki pričajo o 3 primerih zgodnjega sifilisa, 10 primerih gonoreje in 41 primerih klamidijskih okužb za ljubljansko regijo v lanskem letu. NE SE NORČEVATI IZ ŽIVLJENJA! z T z vrst ribniških gasilcev smo zvedeli, da bi se g- I našim osnovnošolcem kaj slabo godilo, če bi g' Ase v šoli pripetila kakršnakoli večja nesreča, =. saj je oprema za reševanje zastarela in neprimer- g na. Rešili bi jih lahko le neznatno število, enako S-pa bi bilo tudi s stanovalci v blokovskih naseljih, 1. ker gre tam za večje objekte. Sistem reševanja z fo OKO VIDI, UHO SLIŠI lestvami in spustnico bi lahko gasilci vzpostavili g šele v 20 minutah, kar je občutno predolgo. E Neučinkovitost seje pokazala že lani pri majh- £ nem požaru v šoli, kjer je bila za tovrstne l" primere po mnenju predsednika Matjaža Viran- I ta očitna tudi neusposobljenost učiteljev in 1 učencev. Ni ravno treba, da se kupi naprava za 2 hitro reševanje (oz. skakanje) z višine četrtega nadstropja na zaščitno blazino, kar bi bila sicer nuja za tako veliko šolo, kot je ribniška, ker stane 11.000 nemških mark. Ribniški gasilci, roko na srce, premalo uporabljajo tudi svojo politično moč, ki sojo dobili s svetnikom Miho Koširjem, a ne želijo lobirati, ker se jim zdi samoumevno, da bi občinski politični in gasilski vrh razumel potrebo po prenovi. A tam gori se naj bi razpasla nezainteresiranost in vlada ignorantski odnos, na kar Virant vseskozi opozarja.V končni fazi: ali je plačilo 130.000 tolarjev ribniškim gasilcem za varovanje na noč, ko je Ribnica prihod tisočletja slavila z 1,3 milijona tolarjev dragim ognjemetom res neprebavljiv strošek? To je praktično edini in sporazumno sprejeti način pridobivanja denarja za investicije. Ali pa s čiščenjem divjih odlagališč. Ali pa z varovanjem prireditev. Ali pa s prodajo koledarjev, pri čemer je največja (a pričakovana) ironija, da najmanj prispevajo stanovalci blokov, ki so najbolj ogroženi. Res da denar kroži v krogu občinskih meja, a se vsaj kanalizira v pravo smer. Tako pa zadnje čase vse to pripade PGD Dolenja vas, ki svoje storitve uradno ponuja zastonj, a v zameno pričakuje občinski denar za novo vozilo, ki ga sicer po več kot 20 letih res potrebuje. Ribničani pa so očitno postali prepotentni, ker znajo že na začetku postaviti cifro - pri tem pa zagotovijo, da itak ne bo šlo nič »za njihovo lastno rit in promocijo«. Občina Ribnica je sicer po količini denarja, ki ga prispeva za zaščito in reševanje, nekje v slovenskem poprečju, a daje manj, kot priporoča država. Posodobitev je potrebna takoj zdaj, brez trošenja energije in denarja v odvečno nabavljanje raznih gasilskih kombijev in računalniških programov ter promoviranja dobrih uvrstitev na številnih tekmovanjih. Praksa šepa. Kaj nam mar čudovitih, prizadevnih in dobro usposobljenih »ljudi na klic«, če pa bodo v primeru nesreče bili boj Davida z Goljatom! In to samo zato, ker odgovorni delajo strateško usodno napako: ker je nesreča daleč od oči, je zagotavljanje ustrezne pomoči daleč od denarja. Predvsem bi bilo treba občinsko gasilsko zvezo, svetnike, župana in ves mali ribniški narod soočiti s pravo gasilsko vajo, pri kateri bi se merilo čas in učinek reševanja. Naj se razgrne pravkar izrečena dejstva. Kot tudi tega, da šola nima načrta za reševanje in ga kljub temu, daje pripravljen, menda noče sprejeti. Gasilci niso isto kot vojska, ki golta denar v imenu nekakšne obrambe pred prežečo vojno nevarnostjo...bla, bla, bla. Ribnica se v primeru zaščite in reševanja zanaša na golo srečo. Spi in se obnaša mačehovsko, ker je še ni udarilo gorje. Narava in kakršnakoli nesreča nas zadene prav redko in v majhnem obsegu. Potem pa se izkaže, da gasilci še v Ortneku niso mogli posredovati, pa ne samo zaradi slabega obveščanja, marveč tudi zaradi neprimerne opreme. Ne se norčevati!!! Treba je zagnati vik in krik prej, preden bi, od strahovite groze nad gorjem, ki nas bi lahko doletelo, in zamujenim, ker se od nikoder pravi čas ni hotelo vzeti nekaj milijonov tolarjev, vsi obnemeli... Pogosto ustavim Janezu. Je študent in se vsak dan vrača v Ribnico. Pravi, da bi rad ostal v Ribnici tudi potem, ko bo končal študij. Ne bi želel, tako kot zadnje čase večina mladih intelektualcev, oditi v Ljubljano, pač pa bi rad nekaj storil za svoj kraj. Pa je malce zaskrbljen, saj meni, da se v Ribnici v zadnjih letih dogaja premalo tistega, kar bi mlade, ki se šolajo, navdihovalo z optimizmom. »Saj je samo Inles, pa še kakšno privatno podjetje. In Inles zaposluje redko, privatna podjetja pa tudi ne morejo sprejeti vseh, ki bi želeli zaposlitev v Ribnici,« pravi. A je kljub vsemu še vedno optimist in meni, da bo mogoče začel na svoje. Pa tudi od Evrope (EU) pričakuje kaj pozitivnega, mogoče pomoč pri odpiranju novih investicij. Janez bo poskušal ostati doma. Frizer hoče v London Včasih ustavim tudi fantu, ki je na zunaj nekoliko drugačen. Pogosto namreč spreminja barvo svojih las. Pravi, da bo frizer in da bi rad odšel v London, tja, kjer se kaj dogaja in kjer ni tako dolgčas kot pogosto v Ribnici. Preveč frizerjev da je v Ribnici, pravi, in ljudje da imajo vedno manj denarja za lastne izdatke, doda. Saj je že tudi sam razmišljal, da bi delal tako »malce na črno«, kot marsikdo od njegovih kolegov, ampak to ne pelje nikamor, dodaja. Zato bi rad odšel v London. Tam bi se marsikaj tudi naučil. Prišel bi nazaj, ampak ne v Ribnico, mogoče v Ljubljano. Dekle pogosto štopa s svojo prijateljico. Pravi, da ima fanta s Primorske in da so tam drugačni ljudje, bolj veseli in bolj odprti. Prihaja iz vasi, ki mogoče sploh ni vas v pravem pomenu, saj so ljudje pozabili, da obstajajo sosedje, nič več se ne obiskujejo, ob petih popoldan so že zaprti v svojih hišah pred televizorjem, sami s svojo novo mehiško nadaljevanko. »Ko pa je tako razburljiva ta nadaljevanka in je zato nočemo zamuditi. Pozabili pa so, daje lahko razburljivo, zagotovo pa bolj prijetno obiskati svojega soseda, poklepetati z njim in se spomniti, da so to počeli nekoč vsak dan,« doda pogosto. Zato ima rada Primorsko, kjer živi njen fant in kjer se ljudje še vedno radi obiskujejo med sabo. Dekle bo odšlo na Primorsko. Piše: mag. FRANC BUT Rod ribniških mladih intelektualcev roma stran od tod V Ljubljano, mesto priložnosti, gredo Rad ustavljam štoparjem. Tako tistim, ki dvignejo svoj palec v Ribnici, kot onim vžlebiču ali na Rudniku, ko se vračam iz Ljubljane. Vedno so tam, vsako jutro, pa če se v Ljubljano, zaradi francoščine, odpravim še ne vem kako zgodaj. Ne vem, ali Je to zaradi tega, kersem nekoč štopal tudi sam, ali zato, kerse Že leta vozim v Ljubljano sam In malce klepeta dobro dene, ali pa zato, kervem, da vsak prihranjen tolarza mladega študenta ali dijaka prav pride. Mogoče je od vsakega nekaj res. Jernej ve, da bo ostal doma Zadnjič sem ustavil Jerneju. On prihaja iz Loškega Potoka, vstaja že ob pol petih in se s sosedom, ki odhaja na delo v Ribnico, pripelje do Žlebiča. To dela že tretje leto in nič ni utrujen in ne zdi se mu težko vstajati zgodaj. Tudi on bi rad ostal v Loškem Potoku, čeprav za Loški Potok ljudje v dolini pogosto pravijo, da je »Bogu za hrbtom«. On ne misli tako. Njegov kraj je lep, mogoče najlepši, z veliko možnosti za razvoj turizma. Tudi sam mislim tako. On bo ostal v Loškem Potoku in bo podjetnik. Mogoče bo zaposlil koga od tistih številnih, ki so v Loškem Potoku brez dela, in nekaj storil za razvoj svoje občine. Želi si, da bi bilo še več takšnih, ki podobno razmišljajo. Dva mlada, simpatičnega fanta in dekle, ki sta sveže zaljubljena, prav tako rad popeljem v Ljubljano. Onadva pa v Ribnici ne vidita perspektive, zato bosta slej ko prej odšla, tudi v Ljubljano. Tam bo za njuno kmalu pridobljeno izobrazbo mnogo več priložnosti in tam se dogaja vse, kar mladim ljudem nudi prijetno in polno življenje, sta prepričana. Škoda, saj tudi Ribnica ni tako zelo daleč, da bi ne bila lahko prijetno bivališče za perspektivna mlada bodoča izobraženca. A odšla bosta v Ljubljano in si ustvarila dom. Rad popeljem štoparje, vsako jutro, ko se tudi sam odpravim v Ljubljano, ali zvečer, ko se vedno z veseljem vračam v Ribnico. Tako polni življenja so, včasih pesimisti, pa vendarle prepričani, da je prihodnost njihova. Pa tako zelo enaki so, kot smo bili sami, ko smo bili rosno mladi. Pravijo, da nikoli ne bodo postali tisto, kar je nastalo iz nas, da bodo oni drugačni, boljši in da bodo naredili svet lepši. Tudi mi smo mislili enako, pa tudi mi še nismo izgubili idej, da bomo nekoč vendarle spremenili svet. Rad popeljem štoparje, ker se ob njih počutim tako mladega, ker me napolnijo z energijo in s prepričanjem, da se v življenju splača boriti za nekaj, kar lahko prinese lepši dan vsaj nekomu. P.S. Imena so izmišljena. ALENKA PAHULJE POZIV ZA NAPOVED POSLOVNIH POVRŠIN Občinski svetObčine Ribnica jesprejel Odloke nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, kije bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 39, z dne 12.05.2000. V16. členu omenjenega odloka je določeno, da so zavezanci dolžni v roku trideset dni po uveljavitvi tega odloka posredovati občinski upravi Občine Ribnica vse potrebne podatke za nastanek obveznosti plačila nadomestila za vse spremembe. Vsak lastnik oziroma neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe je na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Ur.l. RS, št. 39, z dne 12.05.2000) dolžan sporočiti podatke o poslovni površini objekta in površini zemljišč, ki so namenjeni za opravljanje poslovne dejavnosti, in vse spremembe. Nezazidana stavbna zemljišča so tisa, ki so po prostorsko izvedbenem načrtu določena za gradnjo, oziroma za katere je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalniki, skladišča, garderobe, pisarne, hodnik ipd.). Za poslovne površine se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti (delavnice na prostem, parkirišča in nepokrita skladišča). Za vpis podatkov je priložen obrazec PRIJAVA, ki se izpolnjen in podpisan odda osebno ali pošlje po pošti na Občino Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Strokovna služba posreduje informacije vsak ponedeljek, sredo in petek od 10,30 do 13. ure po telefonu številka 837 20 05. Rok za oddajo PRIJAVE je 26.06.2000. V primeru, da zavezanci nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča do 26.06.2000 ne bodo posredovali verodostojnih podatkov za odmero nadomestila, bo občinska uprava Občine Ribnica ravnala skladno s 17. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Vaše podatke bomo uporabili izključno za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Jože Tanko župan občine Ribnica Odlok preberite na straneh 14 in 15 PRIJAVA PRIJAVLJAM PODATKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PO ODLOKU 0 NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA (Ur.l. RS, št. 39, z dne 12.05.2000) ZAVEZANEC: (ime in priimek (s.p.), naziv podjetja, ustanove, organizacije) NASLOV: (kraj, ulica, hišna številka, pošta) PODATKI 0 POSLOVNIH POVRŠINAH (tloris površine v m2) VRSTA DEJAVNOSTI Površina Točke (izpolni Občina Ribnica) Skupina A - finančnoposlovne storitve (bančništvo, zavarovalništvo), advokatske in notarske pisarne, zasebne zdravstvene ustanove, pošta in telekomunikacije Skupina B - za poslovne namene in storitvene dejavnosti; trgovina, projektiranje, poslovne storitve, ekonomske in tehnične storitve), gostinstvo, servisne storitve, storitve na področju prometa ipd. Skupina C - za gospodarske, proizvodne in predelovalne dejavnosti: gradbeništvo, lesna in kovinska industrija, gozdarska proizvodnja, skladiščna dejavnost, turizem, radijska in televizijska dejavnost ipd. Skupina D - za namene družbene dejavnosti in osebne storitve kot so: politične organizacije, društva, kultumo-umetniška dejavnost, športna dejavnost, izobraževanje, zdravstvo in obvezno socialno varstvo ipd. Skupina E - za kmetijsko dejavnost in druge objekte, namenjene kmetijski dejavnosti Skupina G - skladiščenje in distribucija naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi ter bencinski servisi Skupina H - rudarstvo, pridobivanje rud in kamenin ZA POSLOVNO DEJAVNOST UPO RABLJAMOŠE: Površina v m2 Točke (izpolni Občina Ribnica Parkirišče v izmeri Nepokrito skladišče v izmeri Delavnice na prostem v izmeri KOMUNALNA OPREMLJENOST a) vodovodno omrežje da ne b) električno omrežje da ne c) javna kanalizacija da ne d) telefonsko omrežje da ne e) toplovodno omrežje da ne f) makadamska cesta da ne g) asfaltna cesta da ne h) javna razsvetljava da ne Opomba: Obrazec lahko po potrebi tudi kopirate. Datum: Žig: Podpis vlagatelja: PRIJAVNICA PRIJAVNICA PRIJAVNICA PRIJAVNICA PRIJAVNICA OBČINSKI ODLOKI Na podlagi 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84,32/85 in 33/89), vzvezi z 9. in 56. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št 19/86), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in 10/91 Ur.l. RS, št. 17/91,13/91, 66/93 in 39/96) ter 21. člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 44/95 in 41/96) ter statutarnega sklepa Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Ribnica na 8. redni seji dne 10.02.2000 sprejel ODLOK 0 NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ribnica se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih, določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo). 2. člen Ta odlok opredeljuje območja, na katerih se v občini Ribnica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, merila, na podlagi katerih se določa višina nadomestila in oprostitev plačila nadomestila. Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO 3. člen Območja, kjer se plačuje nadomestilo, so razdeljena na pet območij: III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 5. člen Za določitev nadomestila se upoštevajo naslednja merila: - opremljenost s komunalnimi napravami, - lega zemljišča glede na oddaljenost od ožjega mestnega centra, - namembnost stavbnega zemljišča glede na opredelitev namena po srednjeročnem družbenem planu ter po izvedbenih aktih občine. 6. člen Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami: Število točk a) vodovodno omrežje 25 b) električno omrežje 25 c) javna kanalizacija 25 d) telefonsko omrežje 0 e) toplovodno omrežje 20 I. območje: V to območje se uvrščajo stavbna zemljišča v mestu Ribnica. II. območje: Breže, Breg pri Ribnici, Bukovica, Dolenja vas, Dolenji Lazi, Goriča vas, Grič, Hrovača, Jurjeviča, Nemška vas, Ortnek, Prigorica, Sajevec, Slatnik, Sušje, Zapuže-del, Žlebič. III. območje: Blate, Dane, Grčarice, Grčarske Ravne, Gorenji Lazi, Jelendol, Kot pri Rakitnici, Kot pri Ribnici, Lipovec, Makoše, Otavice, Rakitnica, Zadolje. IV. območje Andol, Bukovec pri Poljanah, Brinovščica, Črni Potok pri Velikih Laščah, Črnec, Dule, Dolenje Podpoljane, Finko vo, Gorenje Podpoljane, Graben, Grebenje, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Jelenov Žleb, Junčje, Krnče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Pusti Hrib, Perovo, Praproče, Pugled pri Karlovici, Rigelj pri Ortneku, Sv.Gregor, Škrajnek, Velike Poljane, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadniki, Zapuže (Seljan), Zlati Rep, Žukovo. V območje Stavbna zemljišča izven navedenih naselij, ki imajo možnost priključitve na javno vodovodno in električno omrežje ter cesto, se razporedijo v isto območje kot najbližje naselje. 4. člen Sestavni del tega odloka so grafične priloge v merilu 1:5000, z vrisanimi mejnimi območji, ki so sestavni del tega odloka in so na vpogled na občini Ribnica. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami kolektivne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami: a) makadamska cesta 10 b) asfaltna cesta 20 c) javna razsvetljava 10 Pri komunalni opremljenosti se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na komunalne naprave. 7. člen Namembnost stavbnih zemljišč oziroma objektov na teh stavbnih zemljiščih se po tem odloku razvršča v naslednje skupine: Skupina A: - finančnoposlovne storitve (bančništvo, zavarovalništvo), advokatske in notarske pisarne, zasebne zdravstvene ustanove, pošta in telekomunikacije. Skupina B: - za poslovne namene in storitvene dejavnosti (trgovina, projektiranje, poslovne storitve ekonomske in tehnične storitve), gostinstvo, servisne storitve, storitve na področju prometa ipd. Skupina C: - za gospodarske - proizvodne in predelovalne dejavnosti: gradbeništvo, lesna in kovinska industrija, gozdarska proizvodnja, skladiščna dejavnost, turizem, radijska in televizijska dejavnost ipd. Skupina D: - za namene družbene dejavnosti in osebne storitve kot so: politične organizacije, društva, kulturnoumetniška dejavnost, športna dejavnost, izobraževanje, zdravstvo in obvezno socialno varstvo ipd. Skupina E: - za stanovanjske namene in kmetijsko dejavnost: stanovanja v več stanovanjskih stavbah, stanovanjske družinske hiše za trajno ali občasno uporabo, samski domovi, dijaški domovi, domovi za starejše občane in drugi objekti, namenjeni kmetijski dejavnosti. Skupina F: - počitniške hiše za individualno uporabo in počitniški objekti, namenjeni za pridobitno dejavnost. Skupina G: - skladiščenje in distribucija naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi ter bencinski servisi. Skupina H: ■ rudarstvo, pridobivanje rud in kamenin. 8. člen Glede na namembnost in lego stavbnega zemljišča ter objekta, ki na njem stoji, se za posamezno stavbno zemljišče v skladu s 7. členom odloka določi naslednje število točk: IV. OBRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 9. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za: L Zazidano stavbno zemljišče od: a. ) stanovanjske površine, v katero spada čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov (kleti, kotlarne, delavnice za proti čas, kabineti ipd.) ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile; b. ) poslovne površine, v katere spada čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalniki, skladišča, garderobe, pisarne, hodnik ipd.); Namembnost Območje L II. III. IV. V. Skupina A 500 400 300 200 100 Skupina B 300 200 100 80 50 Skupina C 150 100 60 50 30 Skupina D 150 100 60 50 30 Skupina E 100 80 60 40 30 Skupina F 200 250 300 350 400 Skupina G 3000 3000 3000 3000 3000 Skupina H 500 500 500 500 500 c) poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti, kot so delavnice na prostem ipd.; d) parkirišča in nepokrita skladišča. Od površin pod a) in b) se nadomestilo plačuje od tedaj, ko je objekt vseljen in v uporabi. Za zazidana stavbna zemljišča, navedena pod točko c) in d) tega člena, se plačuje 20 % izračunane vrednosti, razen za delavnice, za katere se plačuje 50% izračunane vrednosti po 6. in 8. členu tega odloka. 2. Nezazidano stavbno zemljišče: Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma, za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Za neopremljena nezazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega odstavka se plačuje 20 % izračunane vrednosti po 6. in 8. členu tega odloka. Za nezazidana stavbna zemljišča v območjih kompleksne gradnje - Mali Humec in Hrastje, etape I. , II., III., IV., V, VIII. In X. se nadomestilo iz prejšnjega odstavka ne obračunava, dokler le-teh ni možno komunalno opremiti. Za objekte, namenjene kmetijski * dejavnosti, se plačuje nadomestilo 20 % izračunane vrednosti po 6. in 8. členu tega odloka. 10. člen Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk, ki jih da seštevek točk iz 6. in 8. člena tega odloka, pomnoži s kvadraturo stanovanjske ali poslovne površine oziroma nezazidanih stavbnih zemljišč, določenih v skladu z 9. členom tega odloka, in se pomnoži z vrednostjo točke za izračun nadomestila. II. člen Izhodišče za izračun vrednosti točke je 0,20 SIT. Vrednost točke se valorizira enkrat letno na podlagi indeksa rasti cen na drobno po podatkih Zavoda za statistiko Republike Slovenije. 12. člen Sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, so prihodek proračuna Občine Ribnica in se namensko uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v občinsko last, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter za investicije v komunalno infrastrukturo občine. V. PLAČILO NADOMESTILA 13. člen Zavezanec za plačilo nadomestila po tem odloku je skladno z zakonom o stavbnih zemljiščih pravna ali fizična oseba, ki je neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastnik ali najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). 14. člen Nadomestilo se plačuje enkrat letno. Pristojni davčni urad izda zavezancem odločbe o odmeri nadomestila za tekoče leto na podlagi vrednosti točke, meril za izračun nadomestila ter drugih podatkov, ki jih posreduje občinski upravi Občine Ribnica. Na prošnjo zavezanca lahko občinska uprava glede na konkretne razmere zavezanca odobri obročno plačevanje nadomestila, in sicer podjetjem do 4 obroke letno in fizičnim osebam do 2 obroka letno po kriterijih izterljivosti davčnega urada in o tem obvesti davčni urad, pristojen za izterjavo. 15. člen Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni urad. Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. 16. člen Zavezanci so dolžni v roku trideset dni po uveljavitvi tega odloka posredovati občinski upravi Občine Ribnica vse potrebne podatke za nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe. Vse naknadno nastale spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, se obračunajo v naslednjem letu. 17. člen Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz evidence, ki jo vodi občinska uprava Občine Ribnica. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan na poziv občinske uprave Občine Ribnica v roku 15 dni od prejema poziva posredovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero nadomestila. Če zavezanec v predpisanem roku tega ne stori, izda občinska uprava Občine Ribnica sklep, s katerim določi višino akontacije za nadomestilo. To zavezanec plačuje letno do izdaje odločbe o plačilu nadomestila, temelječe na verodostojnih podatkih. Na podlagi sklepa o višini akontacije pristojni davčni urad odmeri nadomestilo. Po prejemu verodostojnih podatkov zavezanca se izvede poračun akontiranega nadomestila. 18. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinska uprava. VI. OPROSTITVE PLAČIL NADOMESTILA 19. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za: - zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, - za objekte tujih držav, kijih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, - za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, kijih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, - za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Nadomestilo se ne plačuje za objekte in zemljišča v lasti Občine Ribnica, ki so namenjeni za opravljanje dejavnosti občinske uprave. Občina ne plačuje nadomestila za stavbna zemljišča, ki so v lasti občine, razen zemljišč, ki jih odda občina v najem. Zavezanec za plačilo je najemnik. Plačilo nadomestila so oproščeni tudi javni zavodi, katerih ustanovitelj je Občina Ribnica. Zavezanci so na lastno pisno zahtevo lahko oproščeni plačila nadomestila še v naslednjih primerih: a) za dobo pet let (od dneva vselitve dalje), če so vseljeni v novo stanovanje ali nov, dozidan, nadzidan stanovanjski objekt in je bil za to plačan komunalni prispevek, b) če zavezanec prejema socialno pomoč. V primeru iz odstavka b) tega člena mora zavezanec predložiti potrdilo Centra za socialno delo. 20. člen Občinska uprava na podlagi pisne zahteve zavezanca iz prejšnjega člena odloči in izda sklep o morebitni oprostitvi plačila nadomestila, zoper katerega je možna pritožba, o kateri odloča župan Občine Ribnica. VIL KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z denarno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. ne prijavi občinski upravi Občine Ribnica nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb (16. člen tega odloka), 2. na poziv občinske uprave Občine Ribnica v roku 15 dni od prejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila (17. člen tega odloka). Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz 1 .oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena. 22. člen Za prekršek iz L oziroma 2. točke prejšnjega člena pooblaščena oseba iz 18. člena tega odloka izreče kazen na kraju samem. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenih območjih v občini Ribnica (SDL, št. 18/86,22/87) 24. člen Prvo nadomestilo po tem odloku se zaračuna za leto 2000. 25. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 01-JT-423-06-1/00 Datum: 24.1.2000 Jože Tanko župan Občinski svet Občine Ribnica OBČINSKI ODLOKI PRIJAVNICA PRIJAVNICA PRIJAVNICA PRIJAVNICA PRIJAVNICA PRIJAVA POZIV ZA NAPOVED STANOVANJSKIH POVRŠIN PRIJAVLJAM PODATKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PO ODLOKU 0 NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA (Url. RS, št. 39, z dne 12.05.2000) ZAVEZANEC:...................................... (ime in priimek) NASLOV: (kraj, ulica, hišna številka, pošta) PODATKI O STANOVANJSKIH POVRŠINAH (tloris površine v m2) VRSTA DEJAVNOSTI Površina (m2) Točke (izpolni Občina Ribnica) Skupina E - za stanovanjske namene: stanovanja v večstanovanjskih stavbah, stanovanjske družinske hiše za trajno ali občasno uporabo, samski domovi, dijaški domovi, domovi za starejše občane in drugi objekti Skupina F - počitniške hiše za individualno uporabo in počitniški objekti, namenieni za pridobitno dejavnost PODATKI O NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČIH Nezazidano stavbno zemljišče Površine (m2) Točke (izpolni Občina Ribnica) KOMUNALNA OPREMLJENOST Točke (izpolni Občina Ribnica) Individualna raba da ne a) vodovodno omrežje da ne b) električno omrežje da ne c) javna kanalizacija da ne d) telefonsko omrežje da ne e) toplovodno omrežje da ne da ne Kolektivna raba da ne a) makadamska cesta da ne b) asfaltna cesta da ne c) javna razsvetljava da ne TOČKE SKUPAJ (izpolni Občina Ribnica): OPOMBA: Obrazec lahko po potrebi tudi kopirate. Občinski svet Občine Ribnica je sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, kije bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 39, z dne 12.05.2000. V16. členu omenjenega odloka je določeno, da so zavezanci dolžni v roku trideset dni po uveljavitvi tega odloka posredovati občinski upravi Občine Ribnica vse potrebne podatke za nastanek obveznosti plačila nadomestila za vse spremembe. Vsak lastnik oziroma neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe je na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča dolžan sporočiti podatke, potrebne za nastanek obveznosti plačila nadomestila in vse spremembe. Nezazidana stavbna zemljišča so tista, ki so po prostorsko izvedbenem načrtu določena za gradnjo, oziroma za katere je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Za nezazidana stavbna zemljišča v območjih kompleksne gradnje - Mali Humec in Hrastje, etape I, II, III, IV, V, VIII in X, se nadomestilo iz prejšnjega odstavka ne obračunava, dokler jih ni možno komunalno opremiti. Stanovanjska površina je seštevek čistih tlorisnih površin sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov (kleti, kotlovnice, delavnice za prosti čas, kabineti ipd.) ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Za vpis podatkov je priložen obrazec PRIJAVA, ki se izpolnjen in podpisan odda osebno ali pošlje po pošti na Občino Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Strokovna služba posreduje informacije vsak ponedeljek, sredo in petek od 10,30 do 13. ure po telefonu številka 837 20 05. Rok za oddajo PRIJAVE je 26.06.2000. V primeru, da zavezanci nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča do 26.06.2000 ne bodo posredovali verodostojnih podatkov za odmero nadomestila, bo občinska uprava Občine Ribnica ravnala skladno s 17. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Vaše podatke bomo uporabili izključno za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Jože Tanko župan občine Ribnica Datum: Podpis vlagatelja: Odlok preberite na straneh 14 in 15 puMej d.o.o. RIBNICA Industrijska čistila in razmastila Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna PODJETJE zn TBCOUinO m STORITVE Gorita vos 18,1318 Ribnico tel./fax: (Dl) 83 82 272 gsm: D41 842-713 Pisarno: merharjeua 9, Ribnica Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. FRIZERSKI SALON BYUTY W Kolodvorska 9A (center Ideal), Ribnica, tel:. 01 / 83 60 683 FRIZERSKI SALON V KOLODVORSKI ULICI (CENTER IDEAL) ODPRT VES DAN, 0D8‘- 19l, SOBOTA OD 8'-13* Lončarska 64, Dolenja vas Tel:. 01/83 64 660 Delovni čas: pon. ,lor„ sre., pel. od IS" -19l30 čet. odS1-14' sob. od 8'-13' NOVO POLEG PRIČESKE, KI VAM JO UREDIMO, VAM PO VAŠI ŽELJI NUDIMO TUDI BREZPLAČNI MAKE UP. MOŽNOST PLAČILA S KREDITNO KARTICO KARANTA, EUROCARD OPT/9C0 Tel.: 83 61 128,/TL Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Vam nudi: • očala na recept tudi brez doplačila • okvirji, deklo, dodatki • športna sončna očala s kvalitetnimi stekli in antirefleksnim slojem, Id odbija bleščanje in varuje vaše oä • tekočine za leče BAUSH & LOMB (za vse mehke kontaktne leče v eni steklenički) POTfi€ßUJ€T€ ZAŠČITO PfiCD ŠKODLJIVIMI ÜV ŽARKI? Delovni ias: ponedeljek 8'-IZ'.lS^O' torek, četrtek sredo, petek 8‘-14‘, 16‘-18' soboto 9'- IB1 DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! SPREJtmnillO REZERUA1IJE ZA ZAHUUÜERE DRUŽHE, ORLETAIEE, ORHRJIIR, HIRIRE .POROKE DELOVNI CAS: GOSTILNA: • poru od 9h - 15h • tor, sre., čet: od 9h - 22" • pet.,sob.:od9h-24h • ned j od 10h - 15h • Tel.: 83 62 621 MESARIJA: • pon.-pet.: odT’-IS“0 • sob.: od7h-13h • nedj od 8h-1T • Tel.: 83 62126 BMMBA NEPREMIČNINE Franc TANKO s.». Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - Ribnica - Grič, dvostanovanjska hiša, dim IZ,5 x 8,5 m, vel. paro. 880 m, dve garaži, CK, SAT, TEL, EL, voda, kompletno dograjena, oprema po dogovoru, cena 24.180.000. 00 SIT ali 240.000 DEM Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od morja na hrvaški obali. - Kočevje - center, starejša stanovanjska hiša (vila), skandinavski način gradnje z zanimivo opremo, skupna površina 380 m, velikost parcele 1.000 m, primerna za reprezentančni objekt ali poslovni prostor, cena 24.400.000. 00 SIT, ali 240.000 DEM. - Ribnica - center, stanovanjska hiša 9 x 7 m, vel. paro. ca 460m, el. voda, CK cena 14.100.000 SIT ali 141.000 OEM. - Ribnica - Sajevec, stanovanjska stavba in delavnica, brez fasade, KT, CK el, voda, vel. parcele 2343m', kmet parcela in gozd ca 14 ha, cena 25 mio SIT ali 250.000 DEM. - Ljubljana - Gradišče, slan. stavba, III. gradb. laza, vel. par. 1339 m', 23 mio SIT ali 230.000 DEM. - Ribnica - Gornje Lepovče, novejša slan. hiša, 12 x 10 m, nedokončana (IV. grad. laza), 800 m, cena 18,5 mio Sil ali 185.000 DEM. VIKENDI: • Kolpa - Bosljiva Loka, stanovanjska hiša primerna za vikend, stara 15 let takoj vselj., SAT. tel, voda, Mas. ogrevanje, cena 8,5 mio SIT ali 85.000 DEM. - Ortnek - bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m' z začelo novogradnjo Iprva plošča 10xl2m) s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija, možna zamenjava za enosobno stan. v Ljubljani, cena 9.950.000 SIT ali 99.500 DEM. - Vrhnika - Zaplana, manjši vekend ler še dva objekta leden novogradnja, prva plošča! na lepi lobciji, vel. par. 1200 m, el. voda, cena 12 mio SIT ali 120.000 DEM. • Sodražica - Globel, starejša stanovanjska hišica z dvoriščem in sadovnjakom, primerna za vikend, pogled na vasico Globel, vet paro. 609 m, el Cena 1,76 mio SIT ali 17.000 DEM. POSLOVNI PROSTORI: • Ribnica - center, gostinsM lobt 399 m': slanovanjsM del ca 150m, potreben adaptacije; mnogo pomožnih prostorov ca 300 m, lastni parkirni prostor 1200 m, zelenica 600 m, vrt ca 160 m; el, voda, Mas, ogrevanje, cena 58 mio SIT ali 580.000 DEM. PARCELE: • Pijava Gorica • nad gostilno Čot gradbena parcela vel. 1298 m, dokumentacija delno urejena, cena za m 7.500 SIT ali 75 DEM. - Kočevje - Ložine, gradb. parcela ca 1300 m, lepa lobcija, gradb. dovoljenje, pričetek gradnje takoj, cena 5,3 mio SIT ali 53.000 DEM. 0DAM0VNAJEM POSLOVNI PROSTORI: - Ribnica - center, poslovni prostormov v nadstropje za mimo dejavnost oddamo, vet 45 m, CK voda, el, tel, dokumentacija urejena, cena po dogovoru. - Kočevje - center, poslovni prostor v prittičju, 45 m, vsa intrastruMura, dokumentacija urejena, cena 46.100 SIT ali 450 DEM mesečno, vseljivo takoj. KUPIMO STANOVANJA - Ribnica - Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo enosobno stan, gotovinsko plačilo. - Ribnica - center, več dvosobnih stanovali za znanega kupca kupimo, got plačilo. Pokličite nas In nam zaupajte svoje želje! 0 T»rf d.o.o./ Kompolje 110 3Z Videm-Dobrepolje POOBLAŠČENI SERVIS EV PR0DAJA VOZIL RENAULT POKLIČITE NAS NA TEL.: 01 / 7807- 161 ali 041 / 787-361 DELOVNI CAS: pon.-pet.: 8.00- 12.00 in 13.30- 18.00 Sobota: 8.00 - 12.00 PAN TRGOVINA ZIMZLEN Babič Stane, s.p. Knafljev trg 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8363 - 348 o**»y TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8361 379 UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, CE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ? ODGOVOR: NASLEDNJIČ ZAVIJTE K NAM! Pooblaščena trgovina v Ribnici tehnounion MARIJA MARKEU, S.p. Gornje Lepovče 86, 1310 Ribnica AKCIJA - CANDY ŠTEDILNIK S STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO KOMPLET (IN0X) - CANDY POMIVALNI STROJ CD 353 S - BARVNI TV SHARP 54 cm -VIDEOREKORDER (3 glave) - GORSKO KOLO 26" Z OPREMO KELOmat KI Casco Nobel Nobel Isdustrier POKLIČITE 83 61 714! SAMO 126.277,00 SIT SAMO 72.013,00 SIT SAMO 47.481,00 SIT SAMO 35.140,00 SIT SAMO 29.174,00 SIT NUDIMO VAM UGODNE CENE VRHUNSKE AKUSTIKE ZNAMKE SONY IN SHARP, VIDEOKAMERO SONY DOBITE NA 6 OBROKOV S ČEKI BREZ OBRESTI, MIKROVALOVE PEČICE, SESALNIKE, ŠVEDSKI LAK ZA PARKET IN PLUTO TER OSTALE GOSPODINJSKE APARATE PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK. sony sharp blanco Miele (laAdi// fiisp&da o q> o o OB NAKUPU VOZIL VW GOLF IN GOLF VARIANT 1.41 1.8,1.9 SOI IN 1.9 TDI/90 KM LETNIK 2000 Z MEHANSKO KLIMATSKO NAPRAVO KHIMHANII h 2UU.UUU,UU Sli KOLIČINA VOZIL OMEJENA! / f „ •e RÄfiOtU UGODEN NAKUP VOZIL GOLF LETNIK '99 RANDEU Mahovnik 2,1330 Kočevje leieion: 001-400, «04-020, teietax: tibb-24U E-mail: damjan.randelj@porsche.co.ai ZELO UGODEN KREDIT IN LEASING (ETIIM SEIRS ■ SUIOPIMMYO JEL: 01/83 tl 581, MOB.: m/im, GSM: MI/HH88 Nudimo vam: • polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, pluta, laminatov, parketovz brušenjem in lakiranjem - pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov - obnovitev fasad - redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov - globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV - HLADNE IN TOPLE PREDJEDI -HIŠNA SPECIALITETA (dušena divjačina z domačimi štruklji, cmoki, svaljki) - BOGAT IZBOR RIBJIH JEDI IN MORSKIH SADEŽEV - IZBRANA SPECIALITETA (žrebičkov zrezek) -OSTALE JEDI PO NAROČILU OHCETI POSTREŽEMO TUDI NA DOMU! VABLJENI V 1. NADSTROPJE V BOGATO STILNO OPREMUENE SOBE ZA MANJŠE IN ZAKLJUČENE DRUŽBE, POROKE, OBLETNICE. GOSTILNA MIHELIČ, Škrabčev trg 22 Del. čar: vsak don od 9l - 22‘ Ribnica. Tel:. 01/ 8363 131 ponedeljek popoldne zaprto COfmHAMMBJC ******* "m / >" i t>7': '£s rRADBENO TEHNIČNA LGOVEVA v NOVI VASI ja BLOKAH ih 798-075 ati 866-234 i 2 IZOLACIJ E V GRADBENIŠTVU f • LES0CEMENTNE plošče -Navalit —Akutem ,• KOMBI plošče — Kombipor —Kombivol * STIROPOR različnih gostot /• N0V0TAL (lesnocementna plošča - stiropor) o* N0V0GIPS (gips plošča - stiropor) tDNIROOKAkcrosn: .g äset I wm ;-v 7' A. Nova vas 56 f k 1385 Nova vas na Blokah h 4 Tel:061/866-234; Fax:798-011 E-mail: novolit@slol.net M Web: httpJ/www.novolit.si M mmm, podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov d.d. V Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00 RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA (HD'H PRUS TONE s.p. J Gorenjska c. 10 1310 Ribnica tel.: 01/83 60 569 tel./fax: 01/83 62 400 I GSM. 041 -633-415 NUDIMO VAMt ® izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih @ za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU • ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI Merharjeva 2„pibnic?„ tel./fax: 0,1/8360 $57 Delovni čas: 8 do 18 , sobota: 8 do 12 SAT s.p., elektrosistemi MONTAŽA IN SERVIS ANTEN (SAT 500 kanalov) RTV (izboljšava ali dograditev) KLIMATSKIH NAPRAV * GARAŽNIH VRAT (Poslovni prostori in stanovanjske hiše) (Menjava obstoječih z novimi električnimi in daljinsko krmiljenimi) rl: w ■LsMMia A FÖ» fia h...:.TV.-:! Mnrmsfcaht ŽE OD 149.000,00 SIT ŽE OD 85.000,00 SIT UGODNE CENE, PRIZNANI PROIZVAJALCI Fegro, d.o.o., Cesta na Ugar 8,1310 Ribnica • Železnina • Gradbeni material • Kmetijska mehanizacija in rezervni deli • Razkladanje z dvigalom • možnost dostave na dam UG0DIIB POnUDBfl KR0U5K0 KLEPARSKIH IZDELKOV: žleboui, kljuke, odtočne revi (pocinkane, bakrene, nlu.l, ostali materiali DELOVmtDS: ponedeljek-petek: od T*30 do 19" sobota: od T"” do IZ Tel.: 01/8361-075 8361-082 Fax: 01/8361-075 Faran ZEooL364JU4,oosir HUUn 1E OD 1.550.000,00 SIT ocravm ZE OD 2.162385,00 sn • comm ZE OD Z47B38330 SIT • C0mH4*4 ZE OD 3.398.640.00 Sii • KREDIT DO 5 LET • LEASING - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV - PRODAJA DODATNE OPREME C^URBAPl^U Vollwagen g-oup - SERVIS IN PRODAJAcLO-O. Gornje Lepovče 36,1310 Ribnica, tel.: 01/83 62 196, fax: 01/83 62 186 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA p.o. Škrabčev trg 19,1310 Ribnica, tel.: 83 60 813 Našim varčevalcem nudimo celovito ponudbo: » varčevanje po ugodnih obrestnih merah ugodna dolgoročna in kratkoročna posojila možnost prejemanja pokojnine in ostalih osebnih prejemkov >; vodenje žiro računov » možnost plačevanja vseh vrst položnic >: odkup in prodaja deviz odkup in prodaja delnic Delovni čas vsak delovnik od 7.30 do 14.30 ure in ob sobotah od 8.00 do 11.00 ure OPTIK JANEZ POZNIČ, sp. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367 Delovni cas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto I Avtohlša .CSD CUBEJ d.o.o., Grosuplje <& HYUHDAI ČUBEJ d.o.o., Grosuplje Pooblaščeni prodajalec in serviser Ljubljanska 53, 1290 Grosuplje Tel.: 01 / 7864-040 Fax.: 01 / 7864 - 070 POMLADNA KLIMA - SAMO 80.000,00 SIT ZA MODELE H-1 TER 6ALL0PER POPUST 100.000 SIT Velika izbira skuterjev KYMC0, MALAGUTI, chooperjev ZING in motrojev TRIUMPH Čelade, kovčki in oprema za motoriste. staro za novo • kredit • leasing • zavarovanje vozil in motorjev • za kupce kartica SOS Delovni čas: od O00 do 1 O00, sobota od O00 do 12°° KMALU ODPIRAMO NOV PRODAJNO-SERVISNI CENTER V GROSUPLJU AVTOHIŠA ČUBEJ, d.o.o., ljubljanska 53,1290 Grosuplje GRAFIT d.o.o. PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN TRGOVINO Prigorica 12 1331 Dolenja vas Tel.: 01 / 8364 -701 Fax.: 01 / 8364 702 vse vrste gradenj gradnje na ključ adaptacije zaključna dela hiša od temeljev do strehe vsa obrtniška dela PRIHAJA CAS GRADBENIH DEL JAMSTVO ZA TA OGLAS SO ZAD0V0UNE STRANKE MONTAŽA PRODAJA SERVIS Starc Matjaž, s.p., Goriča vas 86, Ribnica tel.: 83 61 130, MBT: 0609-612-590 t o let GARANCIJE Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje, protipožarna vrata Elektroinstalacije Elektromehanika Servis električnih strojev in naprav MOTOMAN ■ * ■4 ;..W y'A. C n 0,0,0, d K. .a:.4C&OC3Ci Robotizacija in avtomafizaetja.-v industriji * d.0,0. 130181 HMNÖt j Mr *38S& 9^)611 SueWW&lll m™,. ............č ■ PRAVI PARTNER V SVETO ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI SVETOVANJE PROJEKTIRANJE RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE V POVEZAVI Z RENOMIRANIM! EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE: 1.0 PODROČJE ROBOTIZACIJE JAPONSKI ROBOTI - MOTOMAN - YASKAWA NOSILNOSTI od 3 kg do 200 kg POKRIVAJO CELOWO PODROČJE UPORABE: SLO PODROČJE MONTAŽNIH UNIJ NA OSNOVI TRANSFER NIH PALETNIH SISTEMOV * Obločno varjenje * Uporovno varjenje * Strega * Brušenje * Poliranje » Paletiranje * Montažne poslaie * Postaje za CNC - 3 osno Orbitalno kovičenje e Merilne in testne postaje * Postaje za označevanje izdelkov NAŠE REFERENCE HOMA IN V TUJINI TPV ARSED, Novo mesto CIMOS, Koper REVOZ, Novo mesto ISKRAEMECO, Kranj KIG Kovinska industrija Ig GORENJE dd. Ga ECtA ČESA, Francija ZEUNASTAERKEfl, Italija PEFH, Nemčija BERTRAND FAURE, Nemega, Poljska SITECH - VW, Nemega, Poljska HENRICH GILLET, Nemčija EBERSPAECHER, Nemčija ■ Povzetki razpisov, objavljenih v Uradnih listih RS JAVNI RAZPIS ZA DODEUEVANJE SREDSTEV, NAMENJENIH FINANCIRANJU RAZVOJNIH PROGRAMOV NA KMETIJAH IN PRESTRUKTURIRANJU KMETIJSTVA UL št. 37, str. 3541, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja in Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Vsebina in razpisana sredstva (investitor mora do 30.05.2000 oddati osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu): -zafinanciranje razvojnih programovin prestrukturiranje kmetijstva (projekti kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, strukturne spremembe na kmetijah, modernizacija kmetij), 500 mio SIT nepovratnih sredstev in 550 mio SIT posojil - rok prijave do 30.06.2000, - posebnih projektov v kmetijstvu, sanacije kmetij - rok prijave 15.09.2000, pomoč za družinske ali naravne nesreče - rok prijave do zadnjega delovnega dne v mesecu, do31.12.2000-50mioSlT nepovratnih sredstev, 50 mio SIT posojil in 50 mio SIT jamstev, - prestrukturirnje zadrug s projekti regionalnega pomena - 400 mio SIT nepovratnih sredstev, 310 mio SIT posojil in 150 mio SIT jamstev- rok prijave do zadnjega delovnega dne v mesečin do 31.12.2000. Dokumentacija in informacije: Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, d.o.o., Škrabčev trg 9A, 1310 Ribnica. Vloge lahko kupite na pooblaščenih enotah Hranilno-kreditne službe Slovenije in na sedežu sklada. Informacije na kmetijskih svetovalnih službah in na sedežu sklada. SPODBUJANJE SKUPNIH NASTOPOV SLOVENSKIH PODJETIJ NA MEDNARODNIH TRGIH UL št. 37, str. 3546, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana Vsebina: za pripravo in izvedbo projektov za skupen nastop na mednarodnih trgih (izdelava predhodnih analiz, projektov in projektne dokumentacije, vodenje projektov, izdelava promocijskih materialov, skupni nastopi na ciljnih trgih...) Razpisana sredstva: 110 mio SIT. Rok za prijavo: do 03.06.2000. Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Simona Hočevar, telefon 178-32-67, vsak dan od 9.-10. ure. SPODBUJANJE RAZVOJA SKUPNIH IZDELKOV ALI PROGRAMOV UL št. 37, str. 3547, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana Vsebina: podpora slovenskim podjetjem pri razvoju skupnih izdelkov ali programov za prodor na mednarodne trge (priprava projektov-preverjanje ideje, predhodne analize, projektna dokumentacija, izvajanje projektov - vodenje projektov, pridobivanje certifikatov za zaščito izdelkov/programov, pilotno uvajanje projektov, usposabljanje zaposlenih, uveljavljanje izdelkov/pro-gramov na ciljnih trgih). Razpisana sredstva: 70 mio SIT. Rok za prijavo: 03.06.2000. Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Marta Slokar, telefon 178-37-04, vsak dan od 9.-10. ure. SPODBUJANJESKUPNIH PROJEKTOV ZA IZBOUŠAVE VTEHNOLOŠKIH PROCESIH UL št. 37, str. 3548, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana Vsebina: podpora slovenskim podjetjem pri pripravi in izvajanju skupnih projektov za izboljšave na področju materialov, naprav, procesov in metod dela za povečevanje produktivnosti in kakovosti izdelkov. Razpisana sredstva: 70 mio SIT. Rok za prijavo: 03.06.2000. Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Peter Šmitek 178-32-68, vsak dan od 9.-10. ure. SPODBUJANJE POVEZOVANJA IN SPECIALIZACIJ V PROIZVODNIH VERIGAH UL št. 37, str. 3548, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana Vsebina: spodbujanje povezovanja in specializacije v proizvodnih verigah za zniževanje stroškov, izboljšanje fleksibilnosti, odzivnosti in kakovosti. Razpisana sredstva: 120 mio SIT. Rok za prijavo 03.06.2000. Dokumentacija in informacije: sedež ministrstva, Franci Simon, telefon 178-36-20, vsak dan od 9.-10. ure. IZBOR STROKOVNJAKOV ZA SODELOVANJE V PROJEKTU SPODBUJANJA RAZVOJA GROZDOV V SLOVENIJI, S PREDHODNIM UGOTAVLJANJEM SPOSOBNOSTI UL št. 37, str. 3549, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana Vsebina: izbor strokovnjakov za spodbujanje razvojne infrastrukture za promocijo in sistematično podporo razvoja grozdov v Sloveniji. Razpisana sredstva za izvajanje uvodnega programa usposabljanja znaša 10 mio SIT. Izbrana bo skupina 60 strokovnjakov. Rok za prijavo do 03.06.2000. Dokumentacija in informacije: na sedežu ministrstva, Mateja Mešl, telefon 178-32-93, od 9.-10. ure. IZBOR PILOTNEGA PROJEKTA RAZVOJA GROZDOV V SLOVENIJI S PREDHODNIM UGOTAVLJANJEM SPOSOBNOSTI UL št. 37, str. 3549, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana Vsebina: Prijavo lahko vloži katerikoli partner v sistemu skupine vsaj 10 podjetij, ki sodelujejo kot kupci, dobavitelji ali ponudniki storitev, in najmanj treh organizacij in institucij s področja izobraževanja, usposabljanja, razvoja, raziskav ter lokalne uprave. Razpisana sredstva: 30 mio SIT. Rok za prijavo: 03.06.2000. Dokumentacija in informacije: na sedežu ministrstva, Mateja Mešl, telefon 178-32-93, od 9.-10. ure. Naslov: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJ V OBNOVO IN RAZVOJ TURISTIČNIH OBJEKTOV ULšt.37, str. 3551, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem Vsebina: sofinanciranje investicij v turistično infrastrukturo, ki je posebnega pomena za izboljšanje gostinske ponudbe na širšem območju, izgradnja in prenova žičnic in umetno dosneževanje, izgradnje mladinskih domov. Razpisana sredstva: 1.073 mio SIT. Vlagatelj prejme največ do 35% predračunske vrednosti naložbe. Rok za prijavo: 04.06.2000. Dokumentacija: na naslovu ministrstva, informacije: svetovalec vlade Marko Podrekar, tel. 178-3292. LOKALNA KOALICIJA - ZDRUŽENJE ZA POMOČ RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA Lokalna razvojna koalicija predstavlja povezanost partnerjev, ki so na lokalni ravni pripravljeni, odgovorni in sposobni za pospeševanje razvoja gospodarstva, in deluje predvsem kotzdruženjeza razvoj malega gospodarstva. Lokalno koalicijo sestavljajo: predstavniki Občine, Območne gospodarske zbornice, Območne obrtne zbornice, Zavod Republike Slovenijeza zaposlovanje, banke, kmetijsko svetovalne službe, podjetniki in ostali akterji razvoja v okolju. Področni center za razvoj gospodarstva, d.o.o., Ribnica deluje kot lokalni pospeševalni center, kjer partnerji lokalne koalicije skupaj z Zavodom za zaposlovanje in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo združujejo denarna sredstva, prostor, strokovno znanje za pomoč in informacije. Lokalni pospeševalni center tako nudi pomoč obstoječim in bodočim podjetnikom. Če ste na razpotju, bi se samozaposlili ali lotili nove dejavnosti, imate zamisel, pa vam manjka: prostor, denar, sodelavci, znanje, strokovna pomoč, informacije vas vabimo, da se oglasite v Področnem centru za razvoj gospodarstva, d.o.o., Ribnica ali v naših informacijskih pisarnah, ki so na sedežu vaše občine, ali nas pokličete po telefonu. Ena od prednostnih nalog delovanja lokalne koalicije je tudi povečanje zaposlovanja in s tem posledično zmanjšanje brezposelnosti. Tako je v teku tudi projekt raziskave in reševanja (kadrovskih) potreb v malem gospodarstvu, katerega namen je ugotavljati smeri razvoja malega gospodarstva. Poudarek je na ugotavljanju potreb na trgu dela, na doseganju čim bolj usklajene dejavnosti lokalnih institucij, katerih cilj je razvoj podjetništva, doseganje večje prilagodljivosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela in informiranje tako podjetnikov kot tudi brezposelnih in drugih iskalcev zaposlitve. Vabimo vas, da se tudi vi udeležite akcije, kije v teku, s tem da nam pošljete svoja mnenja in predloge za možnosti razvoja podjetništva v našem okolju. Zato smo za vas pripravili kratko anketo in vas prosimo, da nam izpolnjeno pošljete na naslov: Področni center za razvoj gospodarstva, d.o.o., Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. Anketa je anonimna, o rezultatih pa vas bomo obvestili v eni izmed naslednjih številk Rešeta. Hvala za sodelovanje! PODROČNI CENTER ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA, d.o.o. Ribnica ANKETA _______________________________________________ KATERE STORITVE OZ. PROIZVODI PO VAŠEM MNENJU MANJKAJO V VAŠEM OKOLJU? KATERE ŠIRŠE RAZVOJNE PROJEKTE OZ. SMERI RAZVOJA S PODROČJA PROIZVODNJE, STORITEV, KMETIJSTVA IN TURIZMA V VAŠEM OKOLJU PREDLAGATE? info - GOSPODARSTVO ANKETA ZABAVNE STRANI PUZA SE KONEC Sorskega J-eta Konec šolskega leta nepreklicno trka na vrata. Tisti učenci, dijaki in študentje, ki so pravilno tempirali formo in pridno nabirali štirice in petice oz. de-vetke in desetke ob pravem času, so z mislimi že izven šolskih klopi. Ostali pa najbolj tiščijo ravno te dni. Še teden, dva in izkazi ter indeksi bodo dobili nove štirikotne, pokončne, malo manj in malo bolj okrogle like, ki bodo ovekovečili njihovo znanje, in napočil bo trenutek sprostitve. Blagor vam, kije boste deležni. Mi bomo nadaljevali z Rešetom tudi med dopusti, skozi poletje, ko bo v naši občini kar nekaj pomembnih obletnic, kijih bomo z raznimi prireditvami tudi primerno obeležili. Med prvimi bo 10. obletnica ŠD Dolenja vas, odkritje spominske plošče skladatelju in dirigentu Bojanu Adamiču, proslava ob dnevu državnosti, 40 let TD Grmada, kamor se dobri zlati časi ponovno vračajo, kar je nakazalo že kresovanje. Seveda vsi, skupaj s Poljanci, člani TD Grmada in najemniki pričakujemo, da se bo nekajletna agonija okrog najemnikov planinske koče in odganjanja njenih gostov vendarle končala. V juniju pa bodo ob večerih precej obremenjene tudi televizijske frekvence, saj bo na sporedu športni spektakel, ki že vrsto desetletij presega vse rekorde gledanosti, ne le športnih dogodkov, temveč televizije nasploh. Pa dobro navijajte za naše izbrance. Med polčasom pa poskusite rešiti kviz in pravilno rešenega naslednje jutro pošljite na naše uredništvo, kajti lahko ste ravno vi med izžrebanci za eno izmed petih nagrad. Pa še voščite lahko svojim najbližjim, otrokom, staršem, znancem, prijateljem... Tokrat uvajamo novo rubriko "ČESTITKE BRALCEV", ki se je lahko brez sramu in zadržanosti poslužitežeta mesec. Pa še obvestilo: Ne nastavljajte se preveč soncu! MM HU&O (NB)HESNO Evropi se vse boy bližamo. Cene elektrike so vse bolj evropske, bencin bo Rjel Evropo še letos, plače vodilnih v državi (Ribnica ni nobena lejema) že skoraj presegajo Evropo, managersMh pogodb In raznih faktorjev je tudi že vse prej kot premalo, delavci pa ostajajo tam, l^er so bili pred leti In če bo Evropa vzela vodilne, kdo bo delavce? Mar bo spet enakopravna, bratska Jugoslavija? Odgovor na prvo (ne)resnico: Kristus je lomil kruh in nato nahranil tisoče ljudi. Mi ga lomimo na vseh področjih, torej se bo dva milijona Slovencev gotovo preživelo. Naše ljube ministre cesto boli glava. Verjetno bo bolela glava tudi nove, novo stare ministre. In pred časom so naredili nekakšen sistematski pregled, na katerem so preiskali prav vse šefe posameznih resorjev. Toda v glavah niso našli ničesar. Vrste, vrste, vrste. Kot v času realsocializma. A res ne moremo brez njih? Pred 20 leti smo stali v Mercatorju, pred pekarno, zdaj pa sedimo pred semaforji, križišči (v avtomobilih). Mar politiki res razumejo, kaj je levo, kaj desno? SDS je programsko popolnoma leva stranka, saj se bori za delavce in socialne pravice (tudi v Evropije tako). LDS pa s podporo izkoriščevalskemu kapitalizmu popolnoma desna (vsaj bilo je tako - tudi v Evropi). k «poni KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:_________________ KUPON ZA OBJAVO ČESTITKE Besedilo:____________________ Ime in priimek:________________________________________________ Ulica:_________________________________________________________ Pošta:_________________________________________________________ Tel.:__________________________________________________________ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčevtrg40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. junija 2000. Pravilna rešitev iz 4. številke Rešeta je: MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme: PETERBATINIČ, Gorenjska cesta 30,1310 RIBNICA. 2. nagrado, šolski kalkulator znamke SHARP, poklanja ga trgovina TEHNOUNION, Marija Markelj, s.p. Ribnica, prejme: LIDIJA TISOVEC, Podgorska 3,1310 RIBNICA. 3. nagrado, 3 vstopnice za katerokoli rokometno tekmo, ki jo igra IN-LES-RIKO v pomladnem delu prvenstva v dvorani ŠC Ribnica, poklon Rokometnega kluba INLES-RIKO, prejme: FRANCKAZABUKOVEC, Žlebič 36,1310 RIBNICA. 4. nagrado, 2 color filma, ki ju poklanja FOTO TONI, Ribnica, prejme: ANJA GELZE, Opekarska cesta 5 9a, 1310 RI BNICA. 5. nagrado, 2 vstopnici za kino, poklanjaju KINO RIBNICA, prejme: DRAGAN GOLIJA, Kosovelova 3, 1310 RIBNICA. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano s prikupno gesto, ki jo lahko preberete vsakič, ko prestopite meje naše občine. 1. 25. junija praznujemo... D-dan državnosti O-dan poletja B-dan glasila Rešeto 2. 13. maja je bil na Švedskem 45. izbor popevke za veliko nagrado Evroviz-ije. Zmagala je... P-Slovenija O-Danska S-Bolgarija 3. Ribnica je koordinator velikega turističnega projekta občin od Cerknega, preko Logatca, Cerknice, do Kostela. Projekt se imenuje... Ž - Vse manj je dobrih gostiln K - Od bolnice Franje do Kočevskega Roga B - Po poteh naravne in kulturne dediščine 4. Na sliki je eden najbolj ohranjenih gradov na Slovenskem. Lepi grad je iz 14. stoletja, imenuje se... R-grad Snežnik S-grad Zalužje T-grad Bogenšperk 5. MK Ribnčan je novo motoristično sezono 2000 odprl... S-27. aprila V-1. maja U-14. maja 6. 4. etapa mednarodne kolesarske dirke PO SLOVENIJI 2000, kije bila najtežja in najdaljša, je bila dolga... E-504 km L-204 km G-100 km 7. Fotografija je iz podlistka iz prejšnjega Rešeta. Na njej je... K-vaša stara mama J - najstarejša občanka Ana Virant 1-Miklovamama o MAJSKI KX>I2, KINO IDEAL Kolodvorska 9/a JUNIJ 2000 Tudi Ulm, nagrajen z oskaijem!! Sobota, 3.junij, ob 22.uri JEBI GA slovenska sodobna komedija-uspešnica Sobota, lO.junij, ob 22.uri LEPOTA PO AMERIŠKO ameriška uspešnica, nagrajena s petimi Oskarji!!! Sobota, 17.junij, ob 22.uri PRAVICA DO UMORA ameriška akcijsko-kriminalna drama Sobota, 24.junij, ob 22.uri OBALA ameriški pustolovski film-uspešnica 8.24. junija bomo v Ribnici odkrili spominsko ploščo našemu velikemu skladatelju in dirigentu, rojenemu v Ribnici. To je... T-Jože Privšek Č-Bojan Adamič Š - Leon Štukelj 9. V soboto, 13. maja, so se ribniški planinci odpravili na 2014 m visoko... N-Debelo peč M-Oljsko goro E-Golo peč 10. Letošnji 15. svetovni dan mladih od 9.-20. avgusta bo v večnem mestu... B-Idriji O-Madridu A-Rimu 11. Na fotografiji je umetnost slikarja Hansa Georga Geigerfelderja. Delo je leta 1614 naslikal za ortneško grajsko kapelo, prikazuje pa... H - župana občine Ribnica C-sv. Jurija S - predsednika uprave d.d. Inles Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 10. junija 2000. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 lepih nagrad. mali ««LASI Prodam malo rabljeno dobro ohranjeno siloreznico. Tel.: 01 /8360-354 Prodam poslovni prostor (50 m2) v centru Ribnice, Škrabčevtrg 25. Cena: 7.000,00 SIT/m2. Tel.: 041 /696 923. Študentka nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Informacije: tel.: 01 /836!-295,041 /991 -926. Kupim eno - ali dvosobno stanovanje v Ribnici. Tel.: 041 /975-672. Profesor nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovne in srednje šole. Tel.: 01/8360-072. V bližini Ribnice kupim vseljivo stanovanjsko hišo. Z doplačilom menjam tudi za stanovanje. Tel.: 041 /564-623 Prodam dobro ohranjen sedež za v avto za otroka od 1. leta starosti. Cena po dogovoru. Tel.: 01 /8365-098. ZABAVNE STRANI MLADINSKI ODSEK PD RIBNICA vabi na 4-DNEVNI TABOR KRNICA 2000 (17. -20. 8. 2000) O Na podlagi Pravilnika o oddajanju poslovnih pros-S torov v najem (Ur.l.RS.št.70/95. 44/98.68/99). w Sklepa občinskega sveta Občine Ribnica o določitvi ^ višine izklicnih najemnin za poslovne prostore, s ka-m terimi razpolaga Občina Ribnica z dne 02.07.1998. J J ter Sklepa župana o oddaji poslovnega prostora v na-W jem. št. 01-DB-36M1/00 z dne 08.03.2000. Občina n< Ribnica drugič objavlja § JAVNO DRAŽBO O ZA ODDAJO GARAŽE V NAJEM trgu 5, Ribnica, v izmeri 31,90 m2. II Izklicna cena mesečne najemnine je 285 SIT za m2. III Varščino v višini petih izklicnih cen mesečne najemnine 45.457,50 SIT morajo udeleženci plačati pred pričetkom javne dražbe na žiro račun Občine Ribni-ca:51310-630-12019 ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska c. 3. Garaža se oddaja v najem za nedoločen čas. IV S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred začetkom dražbe. Uspelemu zdražitelju se varščina upošteva kot vnaprej plačana najemnina. Ostalim udeležencem se varščina vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI Uspeli zdražitelj mora skleniti najemno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj pogodbe po svoji krivdi ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od najema, vplačana varščina pa zapade najemodajalcu. VII Javna dražba bo v torek, 20.06.2000 ob 12. uri v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. VIII Ogled garaže je možen dne 19.06.2000 med 8. in 9. uro. Dodatne informacije lahko dobite po tel.št.837-20-25. OBČINA RIBNICA Bliža se poletje in z njim čas počitnic, ki jih vsi željno pričakujemo. Šesti tabor, ki ga pripravljamo v Krnici, bo nekaj posebnega in malo drugačen od dosedanjih, kajti: • bivanje v naravi, v osrčju Triglavskega narodnega parka, želimo približati tako najmlajšim kot najstarejšim. Na tabor ste vabljeni tako predšolski otroci kot osnovnošolci, dijaki, študentje in odrasli. Skupaj bomo preživeli 4 nepozabne dni pod Vršičem. • Ceno smo priredili starostnim skupinam: 1-10 let: 4.000 SIT 10-18 let: 5.500 SIT 18 let in več: 6.500 SIT V ceni je všteta nastanitev v šotorih in oskrba, vodenje, nezgodno zavarovanje ter stroški izvedbe programa. Možnost plačila je tudi v dveh obrokih. Prevoz v smeri Ribnica-Krnica ni organiziran, zato si ga morate zagotoviti sami. Kaj bomo počeli? Poleg odkrivanja še neznanih in znanih skrivnosti o gorskem svetu še: 1. dan prihod udeležencev in nastanitev, ogled tab. prostora in izlet do koče v Krnici, družabni in spoznavni večer 2. dan celodnevni izlet, družabni večer 3. dan krajši izlet, plezanje v plezalnem vrtcu, športne igre - igre brez meja, družabni večer 4. dan družabno jutro s pospravljanjem in odhodom domov • ST. UDELEŽENCEV: 33 ( min.št.: 20) • INFORMACIJE: Gregor Češarek (861 855), Zdenka Mihelič (041/222 - 358) • Lahko se že prijavite. IZREŽITE spodnjo prijavnico, jo spolnite in pošljite najkasneje do 25.6. 2000, na naslov: MO PD Ribnica, Gorenjska c. 9 1310 Ribnica, “KRNICA 2000" Če boste povabili na tabor še koga (brata, sestro, prijatelja, mamo, očeta, hčerko, sina...), prijavnico fotokopirajte! Organizacijski odbor za pripravo tabora MO PD Ribnica --------------------------------------------------------------------------------------------------X PRIJAVNICA rok oddaje prijavnice: 25. 6. 2000 Prijavljam se na gorniški tabor KRNICA 2000, ki bo od 17. do 20. 8. 2000 v Krnici pod Vršičem v Triglavskem narodnem parku Ime in priimek:____________________________________, Rojen-a:___________ Naslov (ulica, hišna št., pošta, kraj):_________________________________ Telefon:________________________________________ Znesek (1-10 len 4.000 SIT; 10-18 len 5.500 SIT 18 let in več: 6.500 SIT) bom poravnal: a) v enkratnem znesku b) v dveh obrokih V_________________,dne:_________________ Podpis udeleženca/-ke: (za mladoletne še:) Podpis staršev oz. skrbnikov: ^ Pekarna nm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept po 00 i JEZIKOVNI TEČAJI ■ splošni in poslovni tečaji ■ slovnica v živi rabi ■ konverzacija ■ individualni pouk Informacije: LEKTOR, Brigitta Vesel s. p., tel./faks: 01/256 58 71 ali 041/561 734, e-pošta: lektor@email.si LEKTOR JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE. PREVAJANJE TEŽAVE, O KATERIH BOLNIKI TEŽKO SPREGOVORIIO Veliko moških Imavsvojemživljenju občasnetežavez erekdjo.TudlSlovenropravtakokotmllijonemoških posvetu prizadenejo občasne In tudi stalne motnje lete. Kaj je erektilna disfunkcija? Erektilna disfunkcija je stalna nezmožnost moškega, da doseže in/ali ohrani zadostno erekcijo za zadovoljivo spolno aktivnost. Erektilne disfunkcije se moškim ni treba sramovati. Ne pomeni, daje moški neploden ali da ni zmožen doseči orgazma ali ejakulirati. Prej pogosto napačno uporabljani izraz impotenca ni primeren zaradi stranskih pomenov, ki so jih nekateri dodali temu izrazu. Erektilna disfunkcija je resna težava, vendar ni življenjsko ogrožajoča. To je sicer stanje moškega, praviloma pa naj bi bila skrb obeh partnerjev. V velikem številu primerov je ozdravljiva. Razširjenost erektilne disfunkcije Ocenjujejo, daje bilo na svetu leta 1995 okrog 152 milijonov moških s takšno težavo, v letu 2025 pa pričakujejo 322 milijonov bolnikov. Težave v zvezi z erektilno disfunkcijo prizadenejo okrog 10 % celotnega moškega prebivalstva. Zelo so povezane s starostjo. Pri 40 letih naj bi jih imelo 39%, pri 70 letih pa že 67% moških. Kaj pa v Sloveniji? Konec leta 1998 in v začetku 1999 je bila narejena raziskava v 19 ambulantah splošne/ družinske medicine, kije zajela 553 moških v starosti od 23 do 81 let. V tej raziskavi so sodelovali tudi moški obiskovalci zdravstvenega doma v Ribnici. Vsak od sodelujočih zdravnikov je prosil 30 naključno izbranih obiskovalcev ambulante, da so izpolnili vprašalnik, ki je bil popolnoma anonimen. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostnost erektilne disfunkcije, oblikovali pa so tudi vprašalnik, kije sedaj pri osebnem zdravniku na voljo vsem, ki jih to zanima. Raziskava je pokazala, da ima erektilno disfunkcijo v Sloveniji 40.5% zavarovancev. Največ vprašanih je menilo, daje vzrok v starosti, stresu in partnerskih odnosih. Pomoč pri motnjah erekcije bi najprej iskali pri osebnem zdravniku, nato pri partnerju in pri kliničnem specialistu. Kaj povzroča erektilno disfunkcijo? Nekoč so mislili napačno, da je erektilna disfunkcija posledica duševnega stanja in neizogibna posledica staranja. V večini primerov so njen vzrok bolezenska stanja organizma. Najpogostejši dejavniki tveganja za erektilno disfunkcijo so: • Bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, visoke krvne maščobe, sladkorna bolezen in poapnenje arterij. • Prizadetost živca kot posledica poškodbe ali bolezni kot npr. pri poškodbah hrbtenjače, multipli sklerozi, po možganski kapi, operaciji prostate ali debelega črevesa. • Duševna stanja, zlasti stres. • Druge bolezni, npr. obolenja ledvic ali jeter, hormonsko neravnovesje. • Zdravila s svojimi stranskimi učinki ( zdravila za odvajanje vode, nekatera zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, nesteroidna antirevmatična zdravila proti bolečinam, nekatera zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, nekatera zdravila za zniževanje holesterola, nekatera zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju duševnih bolezni, zdravila proti epilepsiji, nekatere vrste zdravil, kijih uporabljamo pri zdravljenju raka). • Kajenje, čezmerno uživanje alkohola in uživanje mamil. Najpogostejši vzroki za erektilno disfunkcijo so bolezni ožilja (80%), v 10% so vzroki v predpisovanih zdravilih, v 10 % pa so vzroki v nevroloških in hormonskih obolenjih. Zelo jasna in dokazana je povezava med pojavom erektilne disfunkcije in dejavniki tveganja za bolezni ožilja, torej visokim krvnim tlakom, povišanimi maščobami v krvi, sladkorno boleznijo, kajenjem in alkoholizmom. Kaj storiti, ko moški ugotovi, da ima morda erektilno disfunkcijo? Preden se bolnik začne zdraviti, mora diagnozo ugotoviti zdravnik. Z osebnim zdravnikom naj bi o težavi pogovor potekal odkrito, brez zadrege. Zdravnik naj bi pokazal razumevanje, bolnika poslušal in mu pojasnil, za kakšno težavo gre. Po pogovoru sledi splošni telesni pregled, morebiti pregled krvi v laboratoriju, na osnovi rezultatov sledi odločitev, katero zdravljenje, če katero, je najprimernejše za posameznega bolnika. Erektilna disfunkcija ne prizadene samo moškega, ampak vpliva na oba partnerja. Ta problem lahko povzroča hude težave, če ga ne razumemo in ne obravnavamo na primeren način. Erektilna disfunkcija lahko povzroči čustveno odtujitev od partnerja. Odkritost med partnerjema lahko pomaga pri ohranjanju čustvene intimnosti. Nemalokrat je erektilna disfunkcija vzrok za številne probleme, ki prizadenejo oba partnerja in tudi celotno družino, npr. alkoholizem. Možnosti zdravljenja pri nas Moški, ki imajo erektilne motnje zaradi psihičnih težav, se že dolgo in uspešno zdravijo pri psihiatrih. Tisti moški, ki imajo težave zaradi organskih okvar, lahko obiščejo urologe, ki so dostopni v vseh bolnišnicah v Sloveniji. S prihodom viagre, male modre tabletke, pa se je možnost zdravljenja erektilne disfunkcije preselila tudi v roke splošnih/družinskih zdravnikov. Potem ko botoik in zdravnik potrdita, da gre za erektilno disfunkcijo, razmislita in se pogovorita tudi o tem, ali je spolna aktivnost za bolnika sploh priporočljiva glede na ostale prisotne bolezni (napredovala stopnja srčne odpovedi, akutni koronarni sindrom, sveža možganska kap, hkratna uporaba več zdravil za zniževanje krvnega tlaka ali življenjsko ogrožujoče motnje ritma) in preverita, ali obstaja pri bolniku kakšna od kontraindikacij za predpisovanje zdravila (jemanje nitratov redno ali občasno, zelo nizek krvni tlak, huda okvara jeter, nekatere prirojene bolezni mrežnice). Tabletka je zelo učinkovita, saj uspešno pomaga pri 68 do 82% bolnikov, odvisno od doze. Pri sladkornih bolnikih je učinkovitost nekoliko manjša-40 %. Mnogo seje govorilo in pisalo o smrtnih primerih v svetu v zvezi z jemanjem zdravila, zlasti pri srčnih bolnikih. Pri njih je resnično potrebna dodatna previdnost predvsem zaradi ostalih zdravil, ki jih jemljejo zaradi bolezni srca in ožilja. Zlasti so nevarni nitrati in njim sorodna zdravila, ki predstavljajo kontraindikacijo za predpisovanje viagre. Kombinacija teh dveh zdravil pripelje lahko do padca krvnega tlaka, kar lahko povzroči motnje v prekrvavitvi srca in možganov. Če srčni bolnik zmore hojo v tretje nadstropje po stopnicah, ne da bi se pojavili znaki slabše prekrvavitve srca, je malo verjetno, da bi tudi napor ob spolnem odnosu povzročil npr. srčni infarkt. Vsekakor je pri teh bolnikih potrebna dodatna previdnost in mnenje kardiologa in obremenitvenega testa. VIAGRA LINE 080-11-07 Zaključek Motnje erekcije prizadenejo življenje milijonov moških in njihovih partnerk. Danes zdravniki že mnogo bolje poznamo vzroke erektilnih motenj in tudi nove učinkovite načine zdravljenja.Sodobni način življenja, številni dejavniki tveganja, podaljševanje življenjske dobe in ohranjanje kvalitete življenja v vseh pa tudi v tretjem življenjskem obdobju predstavljajo prav gotovo velik izziv medicini in farmacevtski industriji. V prihodnje lahko pričakujemo vse večje število moških, ki bodo pripravljeni poiskati zdravnika in mu zaupati svoje težave. Alenka Nadler Žagar, dr. med. T E R M O P /\ Gornik Janko - s.p.| Tei.:061/864-531 Tel.:061/864-727 GSM:041/776-801 GSM:041/356-169 IVIOIMT/VŽ/V - /VIMPOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOVI Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt.: (041) 647 226 RIGIPS Tel.: (061) 863 089 HNAUf (Armstrong ZA ZDRAVJE GRE KMETIJSTVO Kmetijska svetovalna služba Ribnica SALAMIJADA 5. aprila 2000 je potekalo v Gostilni Mihelič ocenjevanje salam. Udeležili so se ga tako izdelovalci salam iz Ribnice kot iz Velikih Lašč. To je bilo že 5. ocenjevanje na našem področju. Šestčlanska komisija, ki ji je predsedoval France Čampa, dr.vet.med., je ocenila 18 vzorcev. Ocenjevali smo po pravilniku o ocenjevanju suhomesnatih izdelkov. Podelili smo štiri bronasta in dve srebrni priznanji. Po ocenjevanju smo imeli še predavanji o napakah pri izdelovanju salam in komentar o izdelkih, ki smo jih ocenjevali. Zaključimo lahko, daje kakovost salam iz leta v leto boljša. Izdelovalci so zelo zainteresirani za napotke komisije. Ena izmed letošnjih glavnih ugotovitev je bila, da ljudje nimajo ustreznih prostorov za shranjevanje salam. RIBNIČANI DRŽAVNI PRVAKI Aprila smo Ribničani v Lipici dobili nove državne prvake na državnem kvizu »Mladi in kmetijstvo«. Ekipa v sestavi Jože in Irena Andolšek z Velikih Poljan ter Ema Adamič z Grabna so v konkurenci 11 ekip dosegli velik uspeh - premagali so vse tekmovalce in prvič osvojili naslov državni prvak. Udeleženci državnih tekmovanj so zmagovalci regijskih. Naše regijsko tekmovanje je bilo letos v Robu, 24. 3. 2000. Ribničani so osvojili prvo mesto med 15 ekipami Ljubljanske regije z Zasavjem. Teme za tekmovanje so bile obsežne: Pozabljene poljščine, Stare sorte sadja, Oživitev travniških sadovnjakov v Sloveniji, Energija iz lesne biomase, Priprava in uporaba lesnih sekancev, Davek na dodano vrednost in kmetije, Aktualne teme ekonomike na kmetiji, Ohranjene slovenske avtohtone domače živali, Misli o slovenskem človeku, zgibanka o Kmetijsko gozdarski zbornici. Že več let potekajo tekmovanja iz kmetijskih tem. Namen tega je privabljati mladino, jo seznanjati z novostmi na področju kmetijstva in ne nazadnje želimo, da se mladi med seboj spoznavajo, družijo, navezujejo stike in se seveda zabavajo. DOBER ODZIV KRAJANOV NA ZL0ŽB0 KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Občina Ribnica je v dneh od 8. do 11. maja organizirala tri informativne sestanke o načinu za boljše pogoje kmetovanja, ki naj bi dolgoročneje zagotovili obdelane kmetijske površine in kulturen videz krajine. Kot ključna rešitev je bila predstavljena zložba oziroma komasacija kmetijskih zemljišč. Sestanki so bili organizirani v Dolenji vasi za lastnike katastrskih občin Dolenja vas in Prigorica, v Nemški vasi za vse lastnike katastrske občine Goriča vas ter v Jurjeviči za lastnike iz katastrske občine Jurjeviča. Ukrep komasacije sta predstavila strokovnjaka iz Geodetskega zavoda Ljubljana, ki imata izkušnje tako s projektiranjem kot z izvedbo komasacije. Odziv lastnikov kmetijskih zemljišč je bil zelo zadovoljiv, saj se je sestankov udeležilo veliko lastnikov in tudi ostalih, kijih ta projekt zanima. Geodeti so obrazložili postopek komasacije in vse faze dela, ki so pri postopku potrebni. Po končani razlagi so udeleženci sestanka geodetom zastavljali vprašanja Na vseh treh sestankih so lastniki pokazali veliko zanimanje za predvideni kmetijski ukrep. Izvolili so tudi po pet predstavnikov v komasacijski odbor. Ta bo pri sami komasaciji aktivno sodeloval in imel nalogo svetovanja tako lastnikom kot izvajalcem. Geodeti bodo pripravili za komasacijo soglasja, ki se jih bo poslalo lastnikom v podpis. V katastrski občini, kjer bo odstotek soglasij največji (večji kot 80% mora biti že po zakonu), se bo nadaljevalo s projektom urejanja kmetijskih zemljišč. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Občino Ribnica, Gorenjska cesta 3, telefon 837-20-24, kontaktna oseba Marija Gornik. Marija Gornik OBVESTILI 0 FINANČNIH INTERVENCIIAH V KMETIJSTVU Obveščamo vse upravičence do finančnih intervencij v kmetijstvu, daje zadnji rok oddaje obrazcev 30.5.2000. Do tega datuma morate vsi lastniki kmetijskih zemljišč, ki obdelujete več kot 0.30 ha njivskih površin in pokosite več kot 1 ha kmetijskih površin, oddati pisne vloge (originalni rumeni obrazci s potrebnimi zahtevki) na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56, 58, s pripisom Subvencijska vloga. Vse dodatne informacije dobite pri svojih kmetijskih svetovalcih. Udeležite se skupinskega izpolnjevanja vlog, ki bodo na različnih lokacijah. V zadnjih dneh ne bomo uspeli nuditi pomoči vsem zainteresiranim, zato pohitite z oddajo obrazcev. KSS PREVOZ UČENCEV V OŠ Občina Ribnica obvešča vse zainteresirane, da je javni razpis za izbiro izvajalca opravljanja prevozov učencev v osnovne šole na območju občine Ribnica za šolska leta 2000/2001,2001/2002 in 2002/2003 objavljen v Uradnem listu RS, št. 39, z dne 12.05.2000. Rok za oddajo ponudb je odprt do 6.6.2000 do 10. ure; razpisna dokumentacija in vse dodatne informacije so na voljo v Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, telefon 837-20-23; kontaktna oseba je Metka Tramte. Občina Ribnica IZ ARHIVA STRANK 10 let SKD v Ribniški dolini DOLENIEVAŠKI GASILCI SE NA PRAZNOVANIE VISOKEGA JUBILEIA PRIPRAVLJAMO TUDI Z NAKUPOM NOVEGA VOZILA Leta 2002 bo preteklo že 130 let delovanja Dolenjevaško društvo je določeno kot osrednje gasilsko društvo vgasilsko operativnem sektorju Dolenja vas in tako skrbi za požarno varnost v osmih naseljih, v katerih živi preko 1871 prebivalcevvveč kot 542 stanovanjskih hišah. Glede na to, da je v naselju Dolenja vas gradnja zelo strnjena na obeh straneh ceste, je požarna ogroženost precej velika. Preskrba s požarno vodo iz naravnega vira je zaradi kraškega sveta nezanesljiva in zadošča samo v daljših deževnih obdobjih. V poletnem obdobju pa je struga največkrat skoraj prazna - suha. Omenjena dejstva veljajo tudi za ostale vasi v sektorju Dolenja vas. Vasi Lipovec, Makoše in Grčarice, ki so oddaljene od centralnega društva od 2 do 6 km, pa imajo z izjemo vasi Makoše, ki sploh nima vodovodnega, kaj šele hidrantno omrežje, le-to v slabem stanju. Vodovodno in hidrantno omrežje je zastarelo in ni dimenzionirano na zagotavljanje zahtevane količine požarne vode.V sedanjem času je v kmetijsko razvitih vaseh prav gotovo večja požarna ogroženost kot pred leti, saj vemo, daje na kmetijah veliko različnih obdelovalnih strojev. S tem je povezano tudi hranjenje goriv in maziv, ki predstavljajo večjo nevarnost za nastanek požara. Osrednje gasilsko društvo PGD Dolenja vas poleg tega, daje opremljeno z gasilsko zaščitno in reševalno opremo, razpolaga še z 21 let starim vozilom-cisterno (komunalno vozilo-polivalec), kije prisotno v vseh intervencijah v sektorju in zagotavlja potrebne količine vode. Vozilo je postalo nezanesljivo, je brez gasilske nadgradnje, ki bi omogočala prevoz gasilskega orodja in opreme na mesto intervencije. Zelo pomembna pomanjkljivost pa je gasilska črpalka, ki ne omogoča visokega tlaka vode na ročniku in s tem je tudi manjša uporabljena količina gasilnega sredstva na požarišču. To se še posebej odraža pri stanovanjskih objektih, ker je povzročena večja škoda zaradi odvečne količine uporabljenega gasilnega sredstva. Vozilo tudi ni primerno za prevoz pitne vode, saj je z njo treba večkrat oskrbeti prebivalce naselij Grčarice, Grčarske Ravne in Lipovca. Z novim gasilskim vozilom bi gasilci pridobili ustrezno gasilsko vozilo, ki bi zagotavljalo uspešnejšo intervencijo ob požaru ali ob naravni oz. drugi nesreči, ter bi ustrezalo tudi higienskim zahtevam za prevoz pitne vode. Zaradi vsega navedenega smo se člani društva ob podpori ostalih društev v sektorju odločili, da začnemo zbirati finančna sredstva za nakup vozila za gašenje GVC 24/50. Finančni zalogaj je kar velik, saj vozilo stane 20.000.000 SIT , odvisno od opreme pa tudi kakšen milijon več. Viri financiranja so v grobem že izdelani in do nekje zagotovljeni iz občinskega proračuna ter ribniške in republiške uprave za zaščito in reševanje. Seveda pa člani društva računamo še na denarno podporo podjetnikov, podjetij, zavarovalnic, bank in ne nazadnje tudi na podporo krajanov same Dolenje vasi in ostalih vasi iz sektorja Dolenja vas, saj bo novo vozilo služilo tudi njim. Za denarni prispevek, s katerim bomo bližje cilju in pa tudi bližje večji požarni varnosti vseh nas, se vam že vnaprej zahvaljujemo BOJAN HENIGMAN tajnik PGD Dolenja vas 30. januarja 2000 je minilo deset let od ustanovitve SKD Ribnica-vtedanjem obsegu občine (skupaj s Sodražico in Loškim Potokom). Krščanski demokrati vseh treh sedanjih občin smo 12. februarja počastili obletnico ustanovitve in dosedanje delo s slavnostnim srečanjem, simbolično v isti dvorani TVD v Ribnici, ob navzočnosti predsednika SKD Lojzeta Peterleta in pravkar izvoljenega predsednika vlade dr. Andreja Bajuka s soprogo. Kulturni program, ki sta ga povezovala Jože Lampe in Tadeja Klun, so popestrili pevci ribniškega župnijskega pevskega zbora ter godalni kvartet pod vodstvom prof. Ksenije Abramovič. Ob tej priložnosti so nekateri najzaslužnejši člani in ustanovitelji SKD Ribnica prejeli priznanja za delo v SKD in pri utrjevanju demokracije, in sicer: prvi predsednik Franc * * * Datum: SOBOTA, 3. 6. 2000 Kam: na KOŠUTNIKOVTURN (2133 m)ZAHTEVNA Zahtevnost: ZAHTEVNA Trajanje: 8 ur Vodja: Zdenka Mihelič * * * Datum: NEDELJA, 11.6.2000 Kam: po VELIKOLAŠK1 KULTURNI POTI * tradicionalni pohod* Zahtevnost: NI ZAHTEVNA Trajanje: 5 ur Vodja: Marjan Lesar Mihič, France Petelin, mag. Marijan Hočevar, Metod Jaklič iz 00 SKD Ribnica; Alojz Sterle, Ivan Knavs, Ivanka Kordiš in Anton Lavrič iz 00 SKD Loški Potok ter Anton Košir iz OO SKD Sodražica. Vsem nastopajočim, gostom in obiskovalcem, ki so do zadnjega napolnili dvorano, se zahvaljujemo za sodelovanje, s katerim so popestrili in zaznamovali desetletni obstoj in delovanje SKD, kije največ prispevala pri ustanovitvi DEMOS-a in uvedbi demokracije leta 1990 na Ribniškem in v Sloveniji. Delo zadnjih 10 let sta v nagovorih orisala Benjamin Henigman in Anton Košir. Slavnostni govornik Alojz Peterle je podelil priznanja, v svojem govoru pa poudaril pomembnost združitve SKD in SLS v močno desnosredinsko stranko. SKD Ribnica * * * Datum: SOBOTA, 24. 6. 2000 Kam: AMAR1ANO (1905 m), Italija Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA Trajanje: 8 ur Vodja: Gregor Češarek Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). JUNIJ razno RAZNO razno RAZNO razno RAZNO razno RAZNO razno RAZNO razno RAZNO razno KULTURNE DROBTINICE Pred 25. revijo v Dolenji vasi še tekmovanje pevskih zborov RIBNIŠKI KOMORNI ZBOR SE JE IZKAZAL ZA NAJBOLJŠEGA *** * * * IZSE1JENC Na področnem tekmovanju odraslih pevskih zborov, kije bilo 13. maja v sodraški osnovni šoli, so se zbrali le najboljši iz posameznih območnih izpostav Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in nivo samega tekmovanja, ki se gaje udeležilo devet zborov in kar 200 pevcev iz Ivančne Gorice, okolice Ljubljane, Vrhnike, Kočevja in Ribnice seje s tem seveda toliko bolj dvignil. Organizator tekmovanja je bila ribniška območna izpostava, na njem pa seje z odliko odrezal ravno ribniški komorni zbor KUD Gallus, ki deluje komaj leto in pol, pod vodstvom Marijana Cvitka od Nove Štifte. Mešanega župnijskega zbora iz Ribnice na odru ni bilo, ker so glasove izpeli dan poprej, ko so s petjem obogatili slovesno ulivanje novih zvonov v Passauu. Vsakomur izmed pevovodij je po koncertiranju kritične ali pohvalne, predvsem pa konstruktivne besede za nadaljnje kakovostno delo, namenil Andraž Hauptman, vodja najbolj priznanega komornega zbora v Sloveniji in tudi širše, AVE. - Menil je, da so vsi zbori precej kakovostni, saj gre za izbor le najboljših iz posameznih področij, spodbudno pa je tudi, da v zborih poje precej mladih. SLKD Ribnica je v maju tako sklenila skoraj povsem pevsko obarvan program, kaj kmalu pa v Grad že drugič prihaja poletni festival amaterskih gledaliških skupin. AP OKTET GALLUS petek, 16. jimij, ob 20.30 uri v ribniški župnijski cerkvi Samostojni koncert ob 25. obletnici Izseljencem iz ribniškega področja je po večini postala nova domovina Amerika. Največ so odhajali samski moški, ki sojih privlačila rudniško bogata mesta vMinesotti - Ely, Eveleth, Calumet, Duluth in Chisholm ter Cleveland v državi Ohio. Zanimivi so bili tudi rudniki v prostranih predelih Kanade. Zanimiveje, da so se fantje poročali z dekleti iz domačega kraja ali pa vsaj z dekleti slovenske krvi. Nekateri od fantov so se vrnili domov samo za toliko časa, da so se poročili, potem pa so odšli nazaj služit denarv rudnike. Žene so ponavadi ostale doma, nekatere so možem sledile čez nekaj let. Samska dekleta so odhajala v Ameriko kžetam prebivajočim stricem, tetam, bratom, le redka so odšla na slepo. Večini je bila želja najti si moža. Dekleta so kuhala in prala rudarjem in pri tem je preskočila iskrica ljubezni. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so se šle poročit čez lužo, ne da bi prej videle svojega moža. Izseljenci prve generacije so torej po večini kopali rudo, nekateri so dobili delo vtovarnah, ženske pa so skrbeleza delavce in družino. Kaj pa njihovi otroci? Iz Ribniške doline imamo kar nekaj zanimivih primerov, tako imenovanih priseljencev druge generacije, ki so se rodili v Ameriki staršem ribniške krvi. The Highest-ranking Slovenian American General Ferdinand Chcsarek Genera/ Ferdinand J. Chesarck (U.S. Army photograph) Jože Češarek iz Ribnice je leta 1900 kot 1 Meten prišel k ovdoveli teti v Calumet, Minesotta. Teta je umrla, ko je bilo Jožetu komaj 17 let. Jože je bil prepuščen samemu sebi; kmalu se je naučil angleščine in obiskoval računovodski tečaj. Blizu mu je bilo pisanje. Kot publicist je objavljal za hrvaški Zajedničar in slovensko Prosveto. Pisal je o delavskem gibanju, slovenskem tisku v ZDA, zgodovinske črtice in spomine. Imel je štiri otroke. Eden izmed njih, Ferdinad ali kot so ga klicali Ches, je naredil bogato vojaško kariero. Ches je najviše rangiran ameriški Slovenec, general s štirimi zvezdicami. RIBNIŠKE DOLIN * * * *** Po neuradnih podatkih je drugi Slovenec, kateremu je uspelo diplomirati na ameriški vojaški akademiji West Point. V drugi svetovni vojni je poveljeval v Normandiji in srednji Evropi, po vrnitvi v ZDA je nekaj časa delal v Pentagonu, nato pa je poveljeval na Koreji. Med kubansko krizo 1. 1961 ga je predsednik Kennedy uvrstil med pogajalce z Rusi. Po 32 letih vojaške službe in štirih letih West Pointa seje upokojil in se z ženo preselil v Kalifornijo. Ob upokojitvi mu je v imenu ljudstva čestital in se mu zahvalil predsednik Nixon. Gregorju Miheliču iz Otavic in Mariji Levstik iz Žlebiča seje leta 1902 kot sedmi otrok rodil sin Jože. Leta 1904 se je vsa družina zaradi očetove poškodbe med sečnjo dreves preselila nazaj v Ribnico. Gregorje na noge postavil uspešno gostilno, sina Jožeta pa poslal v gimnazijo v Ljubljano. Zaradi glasnega protiavstrijskega prepričanja so Jožeta že po prvem semestru poslali domov. Zalogaje oče leta 1916 poslal na Dunaj, da bi si za življenje pridobil kakšen pameten poklic. Postal je pletilec žičnih ograj, vendar tega poklica ni nikoli opravljal. Leta 1920 se je vrnil domov, a kmalu po prihodu sta se s sestro Karolino odpravila čez morje. Ob Skubičevem letu Brskanje po arhive odkriva zanimivo 1 podobo nekdanje Ribnice - imeli smo celo javno hišo Za Skubičev zbornik, ki bo izšel konec leta, se sedaj obeta že devet referatov, ki bodo razkrili tako dekanovo življenje, kotorisali politično, kulturno, gospodarsko in vsesplošno družbeno življenje, kije bilo nekdaj neprimerno bolj živo kot dandanes. Tako se vzborniku po mnenju Braneta Kozine obeta tudi vrsta ribniških iskric, kar ne bo le privlačno branje, marveč zaradi količine zbranih podatkov za domačine tudi izvrsten vir informacij o njihovih prednikih in preteklosti. Podatka o tem, da smo Ribničani nekdaj imeli celo javno hišo, uredniški odbor za zdaj še ne namerava zapisati v nastajajoči zbornik, ker tjakaj nekako ne sodi, meni Kozina, ki bo gonilna strokovna sila pri nastajanju nove knjižne pridobitve. Zadolžen je za umestitev dekana Antona Skubica, ki bo zaznamoval letošnje kulturno leto, v čas in prostor, v katerem je živel. Pri tem je seveda treba pregledati nešteto zapisov v Zgodovinskem arhivu Slovenije, katerega direktorje, osredotočil pa se bo na obdobje od leta 1900-40, ko je dekan živel in deloval v Ribnici. Še največ zapisov o našem kraju hrani ravno zgodovinski arhiv, medtem ko ribniška zapuščina po mnenju mag. Kozine sodi med najbolje ohranjene v državi. Jože je v Ameriki začel kot prodajalec v špeceriji, nato pa je nekaj časa okušal težko in umazano delo v železarni. Odločil se je, da se bo izobraževal in si pridobil boljše delo. Leta 1932 je na kolidžu končal kemijo in matematiko in začel delati kot raziskovalni kemik. To področje ga kmalu ni več zadovoljevalo, zato seje v Chicagu vpisal na študij teologije. Po diplomi leta 1938 se je specializiral za zgodovino Bližnjega vzhoda, vključno z jeziki in literaturo. Pridobil sije znamenito Morganovo štipendijo, s katero mu je bil omogočen redni študij. Na rojstni dan, 14. marca 1941, sije pridobil doktorat in leta 1944 prevzel profesuro starozavezne literature in jezikov na teološki fakulteti v mestu Dubuque v lowi. Njegovo delo je bilo usmerjeno v raziskovanje protestantizma notranje Avstrije, kajti tudi sam je bil zagovornik Kalvinovega nauka. Med leti 1931 - 33 je v časopisu Nova doba iz Clevelanda objavil angleški prevod Jurčičevega Desetega brata. Iz dosedanjega raziskovanja dekanovega življenja, tako v župnišču kot v omenjenem nacionalnem arhivu in bo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici, je razvidno, da je ohranjenega precej gradiva iz obdobja od leta 1900 do 1940, nekoliko več raziskav pa bo potrebnih glede samega Skubica, je na svojem tretjem rednem sestanku ugotovil pripravljalni odbor. Skubičeva Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine doslej sploh še ni bila uradno predstavljena, pred 15 leti seje smela v nacionalnem arhivu kopirati le s posebno prošnjo, ribniška knjižnica pa je morala knjigo pred 10 leti uvoziti celo iz Argentine in jo sedaj hrani v komaj 10 izvodih. Pripravljalni odbor zgodovinarjev, župana in Miklove hiše, ki naj bi vodili celotni Skubičev projekt, v raziskovalno delo pa se je vključila tudi kočevska gimnazija, pričakuje tudi pomoč občanov, saj bo potrebno zbrati precej fotografij iz časa pred drugo svetovno vojno, ki jih mnogi starejši krajani še vedno hranijo po domovih. Sestavlja se nov mozaik ribniške preteklosti, zato vabljeni vsi, ki bi lahko vanj prispevali svoj košček. AP 22.juiiaj2000 Oglejte si razstavo, ki jo v bivših prostorih NLB, na Škrabčevem trgu (nasproti avtobusnega postajališča) pripravlja ribniški Muzej. VIKA CENTA OBELEŽEVANJE PREŠERNOVEGA LETA V RIBNICI KULTURNE DROBTINICE ŠOLA PIŠE Društvo katoliških pedagogov Slovenije, območna skupnost Kočevje-Ribni-ca,je29. aprila organiziralo enodnevno ekskurzijo po Italiji. Zbralo se nasjekarza velikav-tobus in odhiteli smo novim spoznanjem naproti. Po ekskurziji v Oglej in ob njej... DOMIŠLJIJA JE RAZPRLA KRILA OB PREŠERNOVIH STVARITVAH Ribniški spis najboljši v regiji Tema letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanjeje bila Prešeren in njegove balade in romance. S tem smo se učenci naše šole ukvarjali celo leto: prebirali, razčlenjevali, razmišljali in primerjali med sabo. Poleg Prešernovih balad, ki so bile namenjene v obravnavo osnovnošolcem in ki so dokaj težke za razumevanje, smo imeli za preučevanje še nekaj pesmi znanih slovenskih pesnikov. Priprave so potekale tako kot vsako leto: nakaj časa je bilo posvečenega književnosti in nakaj slovnici. Potem je prišel 16.2.2000, kije bil namenjen šolskemu delu tekmovanja, na katerem je sodelovalo 46 učencev. Test se nam je zdel srednje težak, naslov spisa, ki smo ga morali napisati, pa je bil Za dežjem posije sonce. Osebno mislim, daje bil naslov kar pravšnji, saj smo po vsej dramatičnosti, črnosti, temačnosti in težkem vzdušju, ki v baladi vlada, potrebovali nekaj, kar bi nas spomnilo na tisto pomembnejšo, svetlejšo plat življenja. Bronasto priznanje je dobilo trinajst učencev. Najboljših šest seje uvrstilo na državno tekmovanje, razdeljeno po regijah, na katerem je bilo mogoče dobiti bodisi srebrno bodisi zlato Cankarjevo priznanje. Ti učenci so Katarina Kumelj, Darjan Košir, Jure Henigman, Nejc Ilc, Nastja Pucer in jaz, Anna Marija Lalič. Torej, čakal nas je nov izziv, in sicer državno tekmovanje. Tam je bila sicer stopnja zahtevnosti nekoliko višja, vendar nikakor ne nemogoča, da bi ji ne bili kos. Po rešenem testu smo se z domišljijo podali še na sprehod prek poljan čistih listov papirja, ki so vedoželjno pričakovali naše zgodbe. Naslov spisa je bil Urškino pismo staršem, šlo pa je za Urško iz Prešernovega Povodnega moža. Morali smo se torej postaviti v srednji vek, opisati takratno Ljubljano, Urškin značaj in povodnega moža, njuno domovanje... Domišljija je svoja krila na široko razprla. Potem smo kar nekaj časa čakali na uradne rezultate, ki so nam povedali, da so Katarina Kumelj, Nejc Ilc, Jure Henigman in Darjan Košir dobili srebrno priznanje, jaz pa zlato. Podelitev zlatih in srebrnih priznanj je bila 5.5.2000 na Vrhniki. Tam je bila poleg vseh ostalih gostov tudi Jerca Mrzel, profesionalna igralka, ki nam je zapela nekaj Prešernovih pesmi. Preden pa so zares podelili priznanja, je bil z gosti opravljen malce predolg in dolgočasen intervju in še branje treh najboljših spisov; enega iz osnovnošolskih vrst in dveh izpod gimnazijskih peres. Naj zapišem, da sem kot osnovnošolka spis prebrala jaz, ker je bil ocenjen kot najboljši v regiji. Te podelitve nikoli ne bom pozabila. Nisem pa prepričana, da se bom naslednje leto tekmovanja iz materinščine sploh udeležila, ker bo treba pisati eseje, ki se meni osebno zdijo preveč suhoparni in nepestri. ANNA MARIJA LALIČ V obmejni občini Dolina pri Trstu, kije pobratena z občino Kočevje, sta nas sprejela podžupanja in starosta slovenskih zamejskih učiteljev. Spregovorila sta nam o upravni ureditvi občine, italijanskem šolstvu, življenju zamejskih Slovencev... Zatem smo imeli sveto mašo na Hribu. Prijazni domačini so nas povabili na malico v župnišče. Odlično je teknil kuhan pršut z istrskim refoškom. Okrepčani smo se odpeljali proti gradu Miramare, kar pomeni "občuduj, glej morje". Z vseh oken sega pogled proti morju. Grad je dal zgraditi avstrijski nadvojvoda in mehiški cesar Maksimilijan, brat še slavnejšega avstrijskega cesarja Franca Jožefa iz rodbine Habsburžanov. Kljub pravljičnemu bivališču Maksimilijan z ženo Charlotto teh lepot ni mogel dolgo uživati. Odpeljali smo se proti Gradežu, kjer smo se vkrcali v čoln, ki nas je preko lagun popeljal na otoček Barbana. Tuje Marijino romarsko-božje-potno svetišče. Romarji ga še posebej množično obiskujejo prvo julijsko nedeljo, 15.8. in 8.9. vsako leto. Po legendi je Marija leta 582 obvarovala Gradež in Barbano pred viharnim morjem. V spomin na ta dogodek so ljudje zgradili kapelico. S čolnom smo se vrnili na celino. Nato smo se odpeljali v Oglej. Ogledali smo si starodavno baziliko, kateri tla krasijo čudoviti mozaiki iz 4. stoletja. Prikazani so odlomki iz Svetega pisma. Iz Ogleja so širili krščanstvo tudi v naše kraje. Ekskurzijo sta strokovno vodila prof. Božena Vesel in prof. Ludvik Mihelič. Dan smo prijetno zaključili ob dobri večerji v Mirnu pri Novi Gorici. RENATA LESAR Foto: Metka Lesar Zaključek bralne značke - izlet na Primorsko Ob zaključku letošnje bralne značke, ki praznuje 40-letnico, smo se sedmošolci in osmošolci udeležili literarne in kulturnozgodovinske ekskurzije na Primorsko, ki smo jo izvedli s pomočjo sponzorjev: RIKO LJUBLJANA, d.o.o. in R1KO RIBNICA, d.o.o., del stroškov avtobusnega prevoza pa smo morali prispevati tudi učenci. V petek, 14.4., smo se ob 7. uri odpeljali proti Vipavskemu Križu, ki je eden najzanimivejših krajev v Vipavski dolini. Ogledali smo si kapucinski samostan. V tem samostanu je živel znani baročni pisec Janez Svetokriški, njemu na čast je postavljen tudi doprsni kip. V samostanu smo videli največjo baročno sliko v Sloveniji - meri kar 16m2. Knjižnica je obogatena z že več stoletij starimi knjigami. Naš drugi postanek je bil v OŠ Dobravljah, kjer smo si ogledali šolo, nato pa gledališko predstavo v njihovem narečju. Pot smo nadaljevali v Novo Gorico. Tam smo si ogledali novo goriško knjižnico Franceta Bevka (stara je dva meseca). Je zelo velika, saj meri kar 4569m2. Za lažjo predstavitev: Knjižnica Miklova hiša meri 200m2, šolska knjižnica pa 130m2. Iz Nove Gorice smo se odpeljali skozi Branik, Štanjel in po zanimivi pokrajini Krasa do Sežane. V mestu smo obiskali spominsko sobo Srečka Kosovela. Soba je nekaj posebnega. Ob diapozitivih, glasbi in poslušanju Kosovelovih pesmi je vsak izmed nas na svoj način doživel pesnika. To je bil naš zadnji postanek. Potovanje je bilo lepo, saj smo s seboj poleg vsega drugega vzeli tudi veliko dobre volje. Glavno besedo pri organizaciji pa je imela naša knjižničarka Angelca Bregar. MIRA ORAŽEM in ROSANA AHČIN Novinarski krožek OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica Utrinki KORAK ZA KORAKOM' PROGRAM KORAK ZA KORAKOM SI ŽELIMO STARŠI TUDI V OSNOVNI ŠOLI Sedmega aprila je potekalo drugo srečanje sveta staršev programa Korakza korakom (KZK)všol.letu 1999/2000. Srečanja so se udeležili številni starši, vodja programa gospa Darja Šilc in ravnateljica vrtca gospa Andreja Hojč. V drugi točki dnevnega reda je bilo izpostavljeno vprašanje, ali bodo otroci iz programa KZ K nadaljevali po tej metodologiji tudi v osnovni šoli. Po izmenjavi mnenj je svet staršev predlagal, da bi s programom nadaljevali tudi v osnovni šoli. Razlog za tako odločitev staršev je bil predvsem izredno pozitivna naravnanost do programa, katerega odlike so: izkustveno učenje, individualiziran pristop k otroku, učenje preko notranje motivacije, ki jo spodbuja posebej prilagojena igralnica, participacija staršev ter povezovanje in sodelovanje s širšim okoljem. Dveletne izkušnje v Vrtcu Ribnica in izkušnje drugih vrtcev in šol po Sloveniji so spodbudne, program je redno spremljan in evalviran ter podprt s strokovnim spopolnjevanjem kadra. Sledil je dogovor, da gospa Polona Golouh prenese informacijo med člane tima v šoli in vzpostavi stike s Pedagoškim inštitutom. NIVES TANKO članica sveta staršev programa KZK in sveta vrtca NAJMLAJŠI OTROCI IZ RIBNIŠKEGA VRTCA PLAVALI S STARŠI IN VZGOJITELJICAMI Sodelovanje s starši je pomembna oblika sodelovanja, zato iščemo nove oblike, prijetne za starše, otroke in vzgojiteljice. V oddelkih malčkov na Rumenem vhodu, kjer svojo radovednost in znatiželjnostteši 42 otrok, starih od 2 do 3 let, smo povabili starše in otroke na skupno plavanje v ribniški bazen. " Se bodo starši odzvali vabilu?" smo se spraševale vzgojiteljice. A čisto brez potrebe. V torek, 9. maja, seje v garderobi bazena zbralo 24 malčkov, 20 staršev in 6 vzgojiteljic. Bili smo pripravljeni, da čim prijetneje preživimo urico, kije bila pred nami. Vriskanje otrok se je razlegalo po prostoru in dobra volja staršev, ki so večkrat povedali, da bi takšna srečanja lahko še kdaj organizirali, je bila očitna. Ura je hitro minila. Težko smo iz vode zvabili vse malčke, ki so se na vso moč upirali in celo jokali, saj bi čofotali, se škropili, plavali še in še. Razšli pa smo se nasmejani in dobre volje. Naslednji dan je bilo v vrtcu slišati izjave otrok: "Plavali smo..., pa čofotali..., fino smo špricali..., pa mamice in atiji so bili tudi z nami..., pa rokavčke smo imeli za plavat..." Ugodni in dobri vtisi otrok kakor tudi staršev in vzgojiteljic obetajo, da bomo plavanje še kdaj izvedli. KATI VESEL vzgojiteljica predšolskih otrok V72T5C HBN£CA MLADI RAZMIŠLJAJO ... Birmanci pišejo: Preveč smo "scrkljani" Najboljšem si zapomnil, ko sem mora! čistiti tVC-saj sem si zaslužil. Zapomnil sem si tudi, kako živeli, kako vzgajati svoje otroke. Saj je sam pater ^ rekel, da moramo biti strogi pri vzgajanju. Rekel je še: "Kdor ima stroge starše, ima zlate starše." p* To pomeni, da smo preveč "scrkljani". Zapomnil y sem si, kako dobiti prijatelje, da moramo za njih Jj kaj žrtvovati. Všeč so mi bile tudi patrove poučne *■] zgodbe, ki nam jih je pripovedoval, potem ko smo p5 naredili naloge v skupinah. Pripovedoval nam jih O je zato, da bi jih mi odnesli v življenje, vsaj njihov pomen. C- Spoznal sem tudi, da verouk ni nekakšen pouk o 19 Jezusu Kristusu, pač pa nas pri verouku želijo fi’ naučiti življenja po krščanskih načelih, da bi vsi 2 živeli v miru. S2 Všeč so mi bili pogovori v skupinah, vprašanja pa 2 so mi bila malo zoprna. Ni mi pa bilo všeč, da nismo igrali košarke in nogometa, kakor so obljubili. Mislim, daje bil pater zelo strog, saj je le na ta način kaj dosegel. Hrana je bila kar dobra, saj ni nihče bruhal, nikomur ni bilo slabo. Na pohodu do Bohinjskega jezera sem dobi! Židje. Sedaj vsaj vem, kaj pomeni imeti žulje. GREGORSUŽN1K Na obisku pri Matičevem stricu v Zadolju Bilo je v petek sredifebruarja, ko seje prva skupina birmancev pod vodstvom gospe Petelinove odpravila na obisk k 90-letnemu Adamičevemu stricu, po domače Matičkovemu, vZadolje. Stric se nas je zelo razveselil. Tudi pogosti! nas je. Mah nas je skrbelo, kaj se bomo pogovarjali in kako, pa je bil led hitro prebit. Stric je sicer malo naglušen, zato smo morali govoriti zelo glasno. Ko smo se predstavili, je skoraj za večino vedel, čigavi smo. Povedal nam je marsikaj o takratni šoli. Sam je hodil v deško šolo. Čeprav je bi! bister, ga šolanje ni preveč veselilo. Malo otrok je končalo 5-letno šolanje. Kdor pa ga je le končal, je lahko nadaljeval v meščanski šoli. Če pa šolanja ni mogel ali pa ni hote! nadaljevati, je moral enkrat tedensko obiskovati ponavljalno šolo. Pripovedoval nam je, kako slabo obut in oblečen je vsak dan pešačil čez Kobilo še z drugimi otroki iz vasi. Takrat ni bilo medvedov, ne avtomobilov. Dobro se spominja tudi, kako je bito pri birmi in kaj je dobil za darilo. Čeprav je bil boter "amerikanec", je bilo darilo skromno. VZadoju je bilo precej otrok, vendar se niso igrah, ker so morah že majhni delati na kmetiji. Danes sta po 25 letih v Zadolju zopet dva otroka, nam je vesel povedal stric. To je upanje, da vas ne bo izumrla. Stric se za svoja leta dobro drži. Vsako nedeljo ga sin še pripelje k maši. Ker ne more več delati, veliko moli, kdaj pa kdaj posluša tudi radio in bere Družino. Mnogokrat ga razveselijo z obiskom vnuki in pravnuki. Vesel je vsakogar, ki ga obišče. V Zadolje je lep sprehod. Obiščite Adamičevega strica. Polepšali mu boste dan. Mi pa smo se še na poti domov pogovarjali o njem, njegovem neverjetnem spominu in prijaznosti. NEŽA ARKO MALI IN vel ŠPORTNI UTRINKI < Državno prvenstvo v duatlonu Ribnica 2000 (5km-23km-2,5km). V Ribnici smo gostili najboljše duatlonce iz cele Slovenije in Hrvaške. V topli, soparni, a vendar lepi nedelji, 7. maja, je bilo izredno razburljivo. Državna prvaka sta Uroš Velepec (Novice Extreme) in Mateja Šimic (Murska Sobota). RIBNICA PREPOLNA NAIBOLIŠIH DUATLONCEV Glede na to, da smo letos organizirali du-atlon že drugo leto, smo se kot organizator še bolj potrudili in dali vse od sebe, da bi bila tekma na nivoju, kakršen se za državno prvenstvo spodobi. Tekmovalci, sodniki, udeleženci ter mediji so prireditev ocenili odlično. Tudi organizatorji tekme smo s tekmo zadovoljni, saj se je duatlona udeležilo rekordno število - 100 tekmovalcev. Po lanskoletni odlični izvedbi DUATLONA 99 smo letos kandidirali za državno prvenstvo. Konkretne priprave so se začele že januarja letos. Z organizacijo tekmovanja nismo imeli velikih težav, kajti vsak je že točno vedel, kaj mora storiti in kaj urediti. Na začetku aprila smo zvedeli, da smo kandidaturo državnega prvenstva dobili. Takoj zatem so se začele konkretne priprave na tekmovanje, katerih ni in ni bilo konca. Vsak dan seje našlo še kaj, kar je bilo potrebno urediti. Organizatorji smo postavili osrednje dogajanje na stadion na Ugarju. Dirka se je odvijala na isti trasi kot lansko leto, z rahlo spremembo za kolesa. Na svoj račun so prišli tudi gledalci, saj so se tekmovalci velikokrat vrnili na osrednje prizorišče. Kakor je v navadi na zadnjih tekmah v Sloveniji, najprej tekmujejo mlajše kategorije. To so kadeti in mlajši. Na 2km -8km - Ikm dolgi duatlonski progi se je pomerilo 12 tekmovalcev in tekmovalk. Zmaga je pripadla Andreju Remicu pred Simonom Pogorelcem in Albertom Pela-jem, vsi so člani TK Ribnica. Med dekleti je zmagala MašaTramte. Eno uro kasneje, ob 11.30, seje 91 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške pognalo za naslove državnih prvakov. Start 5km teka in prvi krog po stadionu ni prinesel nič odločilnega, ob izhodu na cesto pa seje skupina že nekoliko raztegnila. V glavnini tekačev so bili vsi favoriti: domačin Damijan Kromar, Uroš Velepec, Klemen Dolenc, Dražen Dinjar (CRO), sledili so jim Miro Kregar, Gregor Janežič, domačin Miloš Petelin in ostali. Vodilna v ženski konkurenci, Mateja Šimic, je večinoma tekla sama in ni imela konkurentke. Prva menjava, kije bila zelo hitra, je že prinesla nekaj zanimivosti. Na 23km dolgo progo so se prvi pognali 4 kolesarji, na čelu z Damijanom Kromarjem, Urošem Velepcem, Draženom Dinjarem in Klemenom Dolencem, ki so na menjavi pobegnili Miru Kregarju in Bojanu Kosu. V drugi skupini pa so bili zbrani poleg domačina Miloša Petelina še ostali duatlonci, ki so se borili za najboljša mesta. Razplet na kolesu je bil zelo zanimiv, saj je druga skupina najprej ujela odpadla dva in nato začela loviti 1. skupino, in jo je na koncu tudi ujela. Velika zasluga gre predvsem Milošu Petelinu, ki je na kolesu resnično dal vse od sebe. Sedaj je bilo potrebno kolo čim hitreje vrniti tja, kjer gaje tekmovalec dobil po prvem teku, skočiti iz šprintaric (ali pa tudi ne) in odteči še zadnji del tekme. Tu je prišlo do končnega razpleta. V zadnjem, 2.5 dolgem teku, je Uroš Velepec z nekaj sekundami ugnal našega domačina Damijana Kromarja in za njim še hrvaškega državnega prvaka Dražena Din-jara. Sledil je paket Dolenc, Kregar, Seme, Kos ... Naslov državnega prvaka je Damijanu Uroš odnesel za pičlih 8 sekund. Damijan je bil kljub 2. mestu izredno zadovoljen in vesel. Ni mu ustrezalo, da so kolesa vozili prepočasi, tako da nihče od vodilnih ni s kolesa stopil utrujen. Miloš Petelin pa je bil med tistimi, ki so s kolesa prišli precej utrujeni. Na končuje zasedel odlično 11. mesto in tako izboljšal uvrstitev izpred lanskega leta za 2 mesti. Matej Škufca je ves čas sledil toku dogajanj. Letošnje leto je zanj zelo naporno, ima veliko obveznosti, tako da njegov čas treniranja in dirkanja še pride. Na končuje zasedel 25. mesto. Organizatorji smo na koncu nagradili tudi najboljše ekipe. Na prvem mestu so bile Novice Extreme (Velepec, Dolenc, Seme), drugi domačini TK Ribnica (Kromar, Petelin) in tretji Trisport (Kregar, Zore). Z organizacijskega vidika je bila tekma izvedena odlično. Pohvale so prihajale tako s strani tekmovalcev kot od Zveze. To, da je prišlo na dirko preko 100 tekmovalcev, že pove, da Ribnica počasi dobiva renome dobre dirke. Seveda pa je bila organizacija tekmovanja povezana s precejšnjimi stroški. Za realizacijo finančne plati tekmovanja se zato v imenu kluba in svojem imenu zahvaljujem: Občini Ribnica, ŠZ Ribnica, vsem sponzorjem in donatorjem. Glede organizacije pa članom TK Ribnica, redarjem, merilcem časa, prijavni službi, poslancu Benjaminu Henigmanu in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali izvesti tekmovanje. Hvala! Vidimo se zopet drugo leto. Če želite kaj več izvedeti o klubu ali si ogledati utrinke s tekmovanja, imate to možnost na spletni strani kluba: www.Tri-atlon-klub-Ribnica.si MILOŠ PETELIN Bodite pozorni na: Planinski tabor na Krnici Prijavnica na strani 24 PLAVALCI NA POKALU JEŽEK IN ŽOLNA POKALU Plavalci iz Ribnice so nastopili na dveh množičnih tekmovanjih v Ljubljani. Prvo je bilo v Tivoliju -»Pokal Ježek« in drugo na kopališču Ilirije- »Žolna pokal«, na katerem je Samo Jeranko dosegel lep uspeh. Poleg tega je ribniški Plavalni klub pridobil še sedem sodnikov plavanja. 15.4.2000, bazen Tivoli -13. Pokal Ježek Tekmovanje je tradicionalno, predvsem razvedrilnega značaja, in je bilo namenjeno za najmlajše tekmovalce. Udeležba je bila izredno velika, saj je nastopilo čez 500 otrok iz 23-ih klubov. Ribnico so zastopali Sebastjan Hočevar, Mark Klarič, Kaja Drobnič, Rebeka Babnik, Blaž Oražem, Sara Oražem, Katarina Rajh, Maja Jeranko, TiaČiček, Ines Topolovec, Žan Tanko in Tamara Pucer. Med njimi so se nekateri šele letos naučili plavati. Za svojo udeležbo so bili vsi nagrajeni z majicami Pokal Ježek. 13.4.2000, kopališče Ilirija - mednarodni plavalni miting »Žolna Pokal« Tekmovanja se je udeležilo 434 plavalcev iz 15-ih klubov Hrvaške, BIH in Slovenije. Odvijalo seje na odprtem 50-metrskem bazenu, kar je bilo nekaj novega za naše tekmovalce. Kljub temu so se vsi dobro odrezali, posebej pa Samo Jeranko, kije v disciplini 50 m prsno med 71 tekmovalci zasedel 13. mesto (0:47.59). Nastopili so še Rok Polajžer, Keyla An-doljšek, Rebeka Babnik, Katarina Rajh, Anja Češarek, Špela Zupančič in Sara Oražem. Vsi so v vseh disciplinah izboljšali svoje čase. Poleg plavalcev pa so ta mednarodni plavalni miting mlajših kategorij zaznamovali še ribniški sodniki, ki so po predhodnih uspešnih teoretičnih preizkusih znanja opravljali še prva sojenja. Po besedah predsednika sodniške plavalne zveze Slovenije Matjaža Godca so svoje delo opravili zelo dobro in sistem pridobili naziv sodnika plavanja (Julijan Ozimek, .....mmmmmmmrn Darka Knafelj, Zlatko Polajžer, Ä ’ Mojca Kajtna, Bojan Pohar, Ivan Rajh). • VAS;-' Naslednje te- ..km o vanje, na katerega smo vabljeni, bo na Reki, 11.6.2000. MOJCA KAJTNA in DRAGO MARJANOVIČ DUATL0N ZAJČJA DOBRAVA - LJUBLJANA Na prvem duatlonu pri nas in s tem z odprtjem nove tekmovalne sezone 2. maja v Ljubljani, ni bilo presenečenj. Na 5 km - 20 km -2.5 km dolgem duatlonu je zmaga pripadla Urošu Velepcu pred domačinom Damijanom Kromarjem in Markom Dolencem. Tekma, ki je štela za slovenski pokal, je bila bolj priprava na DP v Ribnici, 7. maja. Glede na to, daje bila tekma izvedena prvo leto, so se organizatorji zelo potrudili in organizirali lepo dirko. Ostali naši: Miloš Petelin je zasedel 13. mesto, Nace Bojc je med veterani zmagal in se tako začel dokazovati tudi v duatlonu, Tone Žagarje zasedel med veterani 3 mesto, Mitja Dečman pa je imel zadnje čase veliko dela z organizacijo domače tekme, tako da se je uvrstil v drugo polovico tekmovalcev. Med drugim so nastopili tudi kadeti, in sicer na krajši progi. Tu niso pustili nikakršnih pre- senečenj. Zmagal je Bojan Čebin pred drugouvrščenimi Nejcem Arkom, Juretom Tankom in Andrejem Remicem. Odlična sta bila tudi Vital Trdan in Albert Pelaj. Za uspeh vsem čestitamo! ŠPORTNI KLUBI IN DRUŠTVA V OBČINI RIBNICA (nadaljevanje) 9. Smučarski klub Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 15-19 let 7 9 16 20-50 let 25 14 39 32 23 55 10. Molorislični klub Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 15-19 let 5 3 8 20-25 let 7 5 12 26-50 let 15 3 18 nad 50 let 3 3 30 11 41 11. Kinološko društvo Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 7-14 let 1 1 2 15-25 let 6 6 26-50 let 20 6 26 nad 50 let 1 1 28 7 35 12. Kegljaški klub Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 26-50 let 17 17 nad 50 let 8 8 25 25 13. Klub malega nogometa Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 15-19 let 5 5 20-25let 10 10 26-50 let 10 10 25 25 14. Badminton klub Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 15-25 let 5 5 26-50 let 15 5 20 nad 50 let 3 3 23 5 28 15. Šahovski klub Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 20-25 let 1 1 26-50 let 10 4 14 nad 50 let 5 5 16 4 20 16. Košarkarski klub Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 26-50 let 20 20 20 20 17. Odboikarski klub Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 15-25 let 5 5 26-50 let 10 10 15 15 IB.Strelski klub za praktično streljanje IRSC Ribnica Struktura članstva moški ženske skupaj 26-50 let 8 8 8 8 Skupno moški ženske skupaj 1114 405 1519 MARJAN HOJČ ŠPORTNI UTRINKI ŠPORTNI UTRINKI < Na pot - k novim alpinističnim podvigom ALES ŽAGAR ODHAJA OSVAJAT NEOSVOJENE PERUJSKE VRHOVE Taulliraju-Alpamayo-Ranapalca-Yerupaja Lani je preplezal prvenstveno smer na perujskem šesttisočaku Čopa in jo poimenoval Ribnica Ekspress, letos pa med dvomesečnim osvajanjem štirih vrhov v Peruju načrtuje tudi vzpon na drugega najvišjega. Pravzaprav bo Aleš izpolnil svojo obljubo, saj je lani to južnoameriško deželo zapustil s trdnim prepričanjem, da se bo pod vznožjem njenih gora še znašel. Spet bo iskal prvenstveno smer, ker "je lepše, če veš, da tam še nihče ni bil oziroma sploh ne veš, ali jo je možno preplezati. To zveš šele, ko se znajdeš tik pod goro in jo odkrivaš meter za metrom," pravi Aleš, ki bo malo pred svojim drugim odhodom v Peru, 23. junija, dopolnil 21 let življenja. In spet bo v gori sam, čeprav bo zaradi praktičnih prednosti potoval v troje, skupaj s še dvema slovenskima alpinistoma. Vsaj nekdo mu bo v krajih, kjer domačine tako vneto zasrbijo dolgi prsti, pomagal čuvati nahrbtnik, pravi. Najtežavnejši vzpon bo preko zloglasne stene gore Taulliraju, visoke 5830 m, saj Aleša med ledom in snegom čaka 300 metrov izjemno zahtevnega plezanja po golem skalovju. V dveh mesecih načrtuje solistične vzpone na kar 4 vrhove, med njimi tudi na drugo najvišjo goro v Peruju, Yerupajo, kije visoka 6634 metrov. Na slikovitem in njemu docela nepoznanem predelu bi se rad zadržal najdlje, medtem ko ga Huascaran, ki je najvišji in zaradi slabega vremena lani k sebi ni pustil skupine, v kateri je bilo tudi pet Ribničanov, nič ne mika. "Kopast je, prav nič lep in ne maram hoje, želim plezati, " pravi član ribniškega alpinističnega odseka, ki se s to ekstremno dejavnostjo ukvarja pet let. Na novi alpinistični podvig se pripravlja tudi s preizkušanjem tehnike, ki se mu po logičnem načelu zdi smiselna - izvaja poskus, ali se da aklimatizirati tudi v Ribnici. Odpravlja se na pohode tod naokoli, si redči zrak s pomočjo di-halke in tako dosega podobne učinke kot na velikih višinah. Če se bo obneslo, enotedenska aklimatizacijska doba v Peruju ne bo potrebna. Med vzponi po gorah bo spal zunaj, pri več kot -20° C, kolikor spanca si bo pač lahko privoščil pri tako redkem zraku, ki omogoča le dremež. In bo čakal na ugoden trenutek. V tistem času negotovosti se v njem prepletata dve osebnosti, razlaga. Ena mu govori: "Nikar, si boš kaj naredil!" Druga: "Pejd, saj ne bo nič." Varoval ga ne bo nihče, ker to tam gori nič ne pomaga in še vzpon bi bil predolg, če bi na vrh v navezi stopala dva, meni Žagar. Veliko tvega; težko je karkoli predvidevati. In vendarle se je prisiljen na tleh ubadati z vsakdanjo realnostjo. Zbrati je treba 700.000 tolarjev za na pot v višave, predvsem za drago opremo. Za alpinista ribniškega rodu, ki si ne misli na zahtevnem podvigu prav nič prizanašati, je vredno podreti vsaj finančno oviro! Velika sla: plezanje prvenstvenih smeri. Pozimi po slapu »Rjavo nezaupanje« v hrvaškem naravnem parku Zeleni vir. Bilje tanek led in še ta se je topil. Samomorilska poteza. Tokrat se strinja s tem tudi sam Aleš, ki se je pri tem dejanju tudi fotografiral. ALENKA PAHULJE 0, TI PAKLENICA, TI... Paklenica je kot magnet. Vsakič, ko grem domov, že razmišljam, kdaj bom spet tam. Za prvomajske praznike sem spet »nafehtal« Cirila pa Alenko in Romana, da smo šli plezat. Pozabiti vsakdanje skrbi, vživeti se v novo okolje, spoznati nove znance in prijatelje... in pa seveda plezat! Čeprav nam doma pravijo, da smo za to že prestari, mislim, da za na smetišče vseeno nismo. V treh dneh smo zlezli kar na nekaj lepih smeri. Prvi dan smo mišice »probavali v vrtcu«, Cirila pa učili delati vozle. Ne vem, kakšen mentor neki je v šoli...? Ampak dobro, »šestico« je pa vseeno »zlezu«. Kar dober je, čeprav ga že Abraham gleda. Drugi dan zjutraj sva s Cirilom naredila eno 200 »metrco«, Alenka pa je prvič priplezala skozi okno in svojih 100 metrov. Zaradi velikega veselja nas je vse povabila kar na pico v Zadar. Tretji dan sva s Cirilom »nahecala« Romana, da smer sploh ni težka. Ko gaje »navilo«, sva se pa smejala. Popoldne je moral dati zato v Rajni za rundo. Zvečer seje pa skujalo vreme in smo se pobrali domov. In že spet razmišljam, kdaj bo spet kaj »cajta za dol...« LOJZ (Z.) Foto Roman Petelin in Alenka Henigman Piše: Janez Debeljak 1. Član ribniške godbe Glasbena pot Bojana Adamiča seje začela že v zgodnjih otroških letih v Ribnici. Prvega svojega glasbenega podviga se spominja takole: »Naj povem, kako je prišlo do mojega dirigiranja z metlo. Pri sosedovih, in sicer pri brivcu Juvancu, so ustanovili godbo na pihala. Dobili so inštrumente, tudi note so od nekod prišle in začeli so vaditi. Niso pa imeli dirigenta, najbrž se jim ni zdel potreben, kot tudi danes misli veliko čisto pametnih glasbenikov. Ker pa za Slovence velja, kar zadeva slogo, nekaj natančno določenih pravil, se tudi godba ni mogla nikakor zediniti, kateri tempo bi bil pravilen - recimo - za koračnico. Vsak je ubral svoj tempo in tako do konca niso prišli skupaj. Potrebovali so torej nekoga, ki bi jim pomagal držati enakomeren in za vse veljaven ritem. Ker sem pri njihovih vajah kuhan in pečen ždel v kotu in resnično užival, se je nekdo spomnil name, kot edinega brezdelneža v sobi. V roke mi je dal metlo, me postavil na sredo orkestra in jaz sem z metlo tolkel po tleh in s tem nekako usmerjal preveč svobodoželjne in svobodomiselne člane orkestra v enotno igranje. Zapisov o teh mojih dokaj hrabrih začetkih seveda ni in spominjam se samo ustne pohvale, da sem se kar dobro držal. Ne vem natančno, kdaj sem izgubil angžman z metlo. Spominjam pa se, da me je oče želel spoprijateljiti s klavirjem, ki smo ga imeli doma. Oče je bil zborovodja -amater in prav on me je skušal uvesti v glasbo.« 2. Bojanovi starši Bojan Adamič se je dve leti pred začetkom prve svetovne vojne rodil v Ribnici, v hiši številka 161, danes Kolodvorska 5. Njegova starša sta bila Anton in Marija. Oče Anton je bil po rodu Ljubljančan, mati Marija, dekliški priimek Nosan, seje rodila v Gotenici. Anton je služboval na davčni upravi v Ljubljani, potem pa je bil kot davčni uradnik premeščen na davčno upravo v Ribnico. Antonov oče je bil Avgust, po poklicu nadučitelj, pa tudi organist v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. V času službovanja v Ribnici je Anton spoznal svojo bodočo soprogo Marijo Nosan iz Dolenje vasi. Njen oče je bil Franc Nosan, mati pa Agneza. Oba sta v Gotenici med kočevskimi Nemci veljala za zelo zavedna Slovenca. Franc je imel v Gotenici dobro vpeljano in daleč naokoli znano strojarno. Po njegovi smrti se je Agneza z otrokoma Marijo in Francem preselila v Dolenjo vas. BOJAN ADAMIČ (9.8.1912 -3.11.1995) 3. Šolanje Starši so Bojana vpisali v šestrazredno deško ljudsko šolo v Ribnici. Njegova razredna učiteljica je bila gospa Pavla Pirkerjeva. Po končanem tretjem razredu pa se je družina l. 1921 preselila v Ljubljano v Bohoričevo ulico, kjer je potem Bojan živel do smrti. Tuje nadaljeval šolanje in na gimnaziji Poljane tudi uspešno maturiral. S trinajstimi leti so ga starši vpisali v Državni konservatorij za klavir. Prišel je v roke profesorju Antonu Ravniku in pri njem ostal vse do diplome na visoki stopnji Akademije. Na Akademiji se je vpisal še pri profesorju Ostercu za kompozicijo, pri profesorju Karasu za trobento in pri profesorju Premrlu za orgle. Orgle so Bojana zelo privlačile kot eden najpopolnejših inštrumentov, prav tako pa tudi trobenta, ki je bila takrat (pred drugo svetovno vojno) nedvomno simbol jazza, igranje nanjo pa je bil pravi užitek. Igranja na saksofon in za silo na klarinet pa seje naučil sam. V času šolskih počitnic in na plesnih vajah je najprej igral v ansamblu Ronny, kasneje pa je ustanovil svoj mali orkester. Igrali so predvsem po letoviščih, kot so Rogaška Slatina, Dobrna, Kaštel Stari pri Splitu in drugod. Bojanovi študentski časi so bili izredno lepi, ker so bili obarvani z dobro družbo in glasbo, ki so jo imeli ljudje nadvse radi. 4. Vojni čas Prišla je okupacija. Nekaj časaje Bojan še nastopal s svojim plesnim orkestrom v Ljubljani. Zaslužek od koncertov, ki jih je prirejal, j e šel v korist OF. Septembra 1943 pa je odšel v partizane in se vključil v Ljubljansko brigado. Oktobra je bil v nemški ofenzivi težko ranjen. V neposredni bližini je razneslo mino, kar mu je povzročilo nešteto ran po vsem telesu. Spomladi 1944 je z Dragom Lorbekom v Dragatušu, kjer je bil glavni štab, sestavil prvo partizansko godbo na pihala. Bojanovo delo v glavnem štabu, kakor je napisal Jože Javoršek v svoji knjigi Radio Osvobodilna fronta, se je delilo na pet aktivnosti: vodil je vojaško godbo, po organizacijski plati skrbel za partizansko glasbo, v začetku tudi za invalidski pevski zbor, bilje improvizator Radia OF in ne nazadnje skladatelj. Radia OF si niso mogli predstavljati brez Bojana. Uporaben je bil povsod: od tega, daje z igranjem klavirja izpopolnil program radia, do ustvarjanja novih skladb. Pri radiu OF je v kulturniški skupini spoznal napovedovalko Barbaro Černič, s katero seje po vojni tudi poročil. Nadaljevanje prihodnjič ■ '■*'' ■ V tej hiši je bil rojen Bojan Adamič 1912-1995 skladatelj in dirigent Spominska plošča bo odkrita 24. junija 2000, ob 19. mri V Adamičevo rojstno hišo se je po njihovem odhodu vselila družina Petelin, po domače Šuščeva; pri sosedu brivcu Juvancu, kjer je Bojan začel svojo glasbeno kariero, pa danes nadaljuje hišno tradicijo že četrti rod. V IMENU SPOMINA BOJAN ADAMIČ (9.8.1912 -3.11.1995) Pet let po smrti bo odkrita spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Ribnici 24. junija 2000 ob 19. uri VABLJENI.