šiev 130. V UoMM, v iiele« rnie 9. Ha 1822. Naročnina Leto L. za državo SHS: 2* celo :oto naprtt) Dlu.120-_ aa pol leta „ .. „ 60-— sa četrt leta H .. „ 30-_ e« en meneč „ .. „ 10-—. za inozemstvo: oelola.no.....Dn. 2 me^dnn...... 18-_ Sobotna Izdala: — v Jugoslaviji. . . 0 se je tiimlcai nahra'a. Krali Aleksander je svoio mlado ženo spremil v notranje prostore, nakar se ie povrnil, da spremi na dvor tudi rom"n=ko kraljevo dvojico. Dež je nri tem ponoVial. Slavnostni obed Po noroki je bil na dvoru svečan snre-jem. kateremu je sledilo slavnostno kosilo. Pri obedu je bilo izr--v-T,:h ve? na-pitnic. Nozomotna tekma in vojaška parada. Ob štirih popoldne se je kralj Aleksander peljal s kraljico Marijo na dirkališče -Jugoslavije«, kjer se je ravnokar končala nogometna tekma med romunsko in jugoslovansko reprezentanco Tekma je končala z 2 :1 v prid romunskim gostom. Kraljeva dvojica se je nato peljala na Banjico, kjer se je zbrala tisočglava množica, da prisostvuje veliki vojaški paradi. Na vsem potu je ljudstvo navdušeno vzklikalo mlademu kraljevskemu paru. Kralj je s svojim spremstvom prisostvoval defiliranju čet na posebni tribuni. — Medtem je bilo v mestu Belgradu polno koncertov, gledaliških predstav in drugih razvedril. Poslovilna večerja. Ob osmih zvečer se je priredila na dvoru poslovilna večerja. Koncert na Kalimegdanu. Zvečer ob osmih se je vršil na Kali-megdanu ogromen koncert, pri katerem je sodelovalo 350 glasbenikov. S Save in Donave so razsvetljevali monitorji z žarometi Kalimegdan, istočasno pa so na vodi prižigali umetalni ogenj. Vse mesto je bilo zvečer krasno razsvetljen. Skoraj ic ni hiše, s katere ne bi plapolala zastava. Po ulicah in trgih valovi v pozni uri množica. Z vseh krajev je slišati godbo in prirejajo se koncerti. Časnikarji. Jugoslovanski in inozemski novinarji so bili zvečer povabljeni na ladjo »Aleksander I.«, ki križari po Donavi, da si morejo časnikarji natančno ogledati vse mesto iz daljave, zlasti pa krasno razsveU ljavo. Kdaj se odpelje kraljevska dvojica na Bled?, Kakor se doznava še ni natančno določeno, ali odpotuje kralj Aleksander s kraljico Marijo še nocoj na Bled ali šele jutri dopoldne. Ura odhoda se bo najbrže morala izpremeniti. Kosivencšja med Jugoslavijo, Belgrad, 8. junija. (Izv.) Danes popoldne so se sestali ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič z romunskim ministrskim predsednikom Bra-tianom in ministrom za zunanje posle Du-co ter češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem. Na tej seji so, kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, razpravljali o konvenciji glede skupne obrambe Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije. za pomirjenje v Rim, 8. junija. (Izv.) Načelnik italijanske ljudske stranke Don Sturzo je z ozirom na socialistično gibanje, ki stremi po sodelovanju, sklenil delovati na zbližanju levice in desnice, da se prepreči državljanska vojna. Don Sturzo je poudarjal potrebo sodelovanja z demokrati, da se tako vzpostavi red. Italijanski minister Sclianzer o Rim, 8. jun. (Izv.) (Zbornica.) Minister za zunanje posle Schanzer je izjavil glede ruskega vprašanja; Ako za sedaj ni bilo mogoče rešiti problema povratka Rusije v evropsko življenje, je bila krivda v kratkem času, ki je bil za to odmerjen. Zato so določili za dela na haaški konferenci rok treh mesecev. Nato je minister pojasnjeval uspehe genovske konference z ozirom na splošno politiko Italije, pri čemer je posebej poudarjal tesno sodelovanje med Italijo in Anglijo. Prijateljstvo Italije s Francijo je označil za bistveno podlago italijanske politike ter za bistveni in neizogibni pogoj za vzdrževanje evropskega miru. Ko jc prišel na orijentsko vprašanje, je minister Schanzer izjavil; Zavezniki se razgovarjajo in odkrivajo svoje nazore, da se doseže skapen cilj; vzpostavitev miru na vzricrju. Glede vprašanja, ki sc tiče Palestine, kjer se namerava vzpostaviti judovska država, je poudarjal minister, da italijanska vlada svoje besede, češ da se strin;a z vzpostavitvijo judovske države, ne bo umaknila, zavzela se bo pa z vso pazljivostjo za to, da se ne bodo oškodovali katoliki. — Minister je nato govoril o mednarodnem položaju Italije po zaključku genovske gospodarske konference in je opozarjal na izjave vodje francoske delegacije na genovski konferenci Barthouja, ki zadostujejo, da pokažejo, s kakimi prijateljskimi čustvi do Italije je francoska delegacija zapustila Italijo. Tudi odnošaji do drugih držav, ki so bile zastopane na genovski konferenci, v prvi vrsti do Nemčije — kar ugotavljamo z največjim veseljem, — so se na genovski konferenci razjasnili in konsolidirali. Stopili smo v najtesnejše stike z malo antanto. Ojačili smo prisrčnost razmerja Italije napram Poljski in tradicionalno prijateljstvo napram Rumuniji. Z državami vseh teh dežel smo imeli razgovore, ki obetajo v bližnji bodočnosti največjih uspehov. Kar se tiče Avstrije, smo podali iniciativo za ozdravljenje njenega težavnega gospodarskega in finančnega položaja. Z Madžarsko so ostali naši odnošaji neizpremenjeni. Kar zadeva Ameriko, Italija visoko ceni prijateljstvo tega velikega naroda. Amcri^ ka našega vabila k haaški konferenci ni sprejela, kar mi odkrito obža!ujemo. Minister je govoril nato o sklepu pogajanj med Italijo in Jugoslavijo glede rapallske po- loži prihodnjemu kongresu zveze narodov. Govor Hennesyja je bil sprejet z velikim odobravanjem. Viharno pozdravljen so je nuto dvignil predsenik Ruffini, da odgovori na izjavo češkoslovaškega delegata Brabca. Izjavil je, da zavrača izraz »nezakonito« za včerajšnje glasovanje. Kar sc tičo zahteve po preklicu glasovanja, odklanja ta preklic najodločneje z meritornega, juridičnega in parlamentarnega stališča. Po svojem govoru se je odstranil iz dvorane, da more skupščina v njegovi odsotnosti sklepati o tem vprašanju. Sklenjeno pa je bilo, da so izjava delegata Brabcn predloži tajništvu zveze narodov v Ženevi in odobren je bil predlog delegata Hen-nessyja glede sestave posebne komisije, ki naj izgotovi poslovni red. Med odobravanjem se je vrnil Ruffini v dvorano in se v toplih besedah zahvalil češkoslovaški državi, mestu Pragi in predsedniku Masa-ryku. Nato je bil kongres zaključen. FRANCOSKI ŠOVINIZEM. Pariz, 8. junija. (Izv.) V senatnem odseku za zunanje posle je izrazil francoski ministrski predsednik Poincare nado, da se bodo pogajanja glede mednarodnega posojila uspešno nadaljevala, dasi uspehov takoj ne bomo opazili. Nato ie ministrski predsednik ponovil svojo izjavo, ki jo je podal v poslanski zbornici, v kateri je izvajal, ali naj se Francija posluži sankcij ali ne. Izvršene so priprave, da se oni dan, ko ugotovi reparacijska komisija, da Nemčija ni izpolnila svojih obveznosti, odrede sankcije različnih vrst. Poincare je končno izjavil, da je francoska vlada dala svoji delegaciji natančno navodilo glede kontrole nad nemškimi financami, izvozom in prometom z bankovci. Albanski jezik. Albanščina je indogermanskega izvora in se imenuje »ščiptare«. ;,Ščipe« pomeni orla, Albanija pa se zove »ščipnija«, Albanci pa ščiptari. Jezik je enozložen in zelo izrazit, ker ima jako mnogo onomatopoetičnih tvorb. Albanščina se je govorila jako rano iu imamo nekaj v albanščini pisanih stvari že iz leta 1400. Fakt je, da se je pod Škander begom v polovici 15. stoletja po vsej Ščip-niji govorilo ščiptarsko. Kako se je ta jezik žiiavo ohranjal, dokazuje 250.000 katoliških Albancev, kateri so se izselili v Kalabrijo in še po 454 letih ne ohranjujejo samo svojih običajev, temveč tudi neizkvarjeno albanščino ter imajo tako svojo gramatiko kakor knjige v poeziji in prozi. Še pred 20 leti mnogi stari ljudje tam niso znali italijanščine. I)a je albanska narodna kultura skoro izginila, je kriva turška invazija, zoper katero še je Škander bog ali Jurij Kastriota bojeval 24 let, po smrti Škander begovi pa ostali albanski knezi in Benečani v Skadru še celih 12 let. Katoliške cerkve so se iz-premenile v mošeje, samostani frančiškanov dominikanov in benediktincev so se porušili, albanski rokopisi uničili. Leta 1600 je v celi skadrski nadškofiji živel cn sam duhovnik, ki je skrivaj obiskoval vernike. Ves osnovni pouk v materinščini, ki ga je oskrbovala katoliška cerkev, je seveda izginil in bil sploh strogo prepovedan. Šele leta 1880 je Abdul Hamid na prošnjo Vassa paše, katoliškega Albanca, ki je bil guverner na Libanonu, dovolil zopet učiti se albanščine. Vassa paša je sestavil albansko slovnico in spesnil več pesmi, med njimi albansko narodno himno. »O Albanija, nesrečna Albanija, Kdo je nasul pepela na tvojo glavo? Bila si velika vladarica, Junaki so te imenovali svojo matere,., Pozneje pa je turška vlada zopet vse prepovedala, čimbolj je rastlo na Balkanu osvoboditeljno narodno giban je. Albanske knjige so se pisalo vse v tujini, tako n. pr. slovnica jezuita Jakoba Gungga, slovar frančiškana Rossija, katekizem, prevod sv. pisma, molitveniki, nekaj elementarnih učnih knjig in druge. Ker je turška vluda morala več ali manj spoštovati versko svobodo, so jezuiti in frančiškani v Skadru ter nekateri župniki učili ljudstvo obenem s katekizmom tudi branja, pisanja in računstva v mater-nem jeziku; več se ni moglo storiti. To stanje je trajalo do 1903. leta. Pravi probuditelj albanskega naroda v najnovejši dobi jc bil opat v Miriditiji, msgr. Primo I) o c h i, Albanec. Ko je končal svoje študije v Rimu, je bil posvečen v mašni-ka 1872. leta. V zvezi z miriditskim poglavarjem Gjo Markaj je 1875-76 kot župnik v Miriditiji začel vstajo proti turškemu gospo-dstvu. Vsled izdajstva je bil vjet, poslan v Carigrad, odtod pa izgnan v Rim, odkoder je odšel v Ameriko. Tu se je naučil angleščine, bil pozvan nazaj h kuriji in potem odšel kot tajnik poznejšega kardinala Agli-ardija v Indijo. S kardinalom se je vrnil potem v Rim in bi bil tu lahko napravil sijajno cerkveno karijero, toda srce ga je vleklo nazaj v ljubljeno domovino. 1890 leta ga je papež imenoval za opata (abbas nullius) v Miriditiji. Kot tak si je pridobil velik ugled med diplomatskim korpusom v Skadru.' Njegovo glavno delo je bilo, da je ustanovil v Skadru albansko akademijo, da poživi proučevanje albanskega jezika in položi temelj novi narodni kulturi. Ta akademija, imenovana Baškimi (Zedinjenje), je bila otvorjena leta 1903 in je bila seveda velikega političnega pomena. Da je dobil dovoljenje, se ima pripisovati takratnemu valiju v Skadru, ki je visoko cenil veliki in plemeniti duh opata Dochija. Dragocen pomočnik mu je pa bil sedanji skadrski nadškof Lazar Miedia. Od tega dne datira takorekoč kulturni preporod albanskega naroda. + Odgovori, ki niso odgovori. Mladinski demokratje so v velikih škripcih. Izjave g. Kamenaroviča so bile zanje porazne in so v vsej javnosti napravile globok vtis, tembolj ker glasilo mladinskih demokratov »Jutro:: na očitke g. Kamenaroviča ni odgovarjalo stvarno, ampak se oprijemalo postranskih, nebistvenih zadev, ki so ali tudi niso v direktni zvezi z dr. Žerja-vovo afero; odgovarjalo je na stvari, ki jih nihče ni očital, na prave in glavne očitke pa je odgovarjalo silno medlo ali pa sploh ne. Tudi v včerajšnji številki pere . Jutro« zamorca z zatrjevanjem, da je bil denar (3 milijone), ki so ga dr. Žerjavovi mladinski demokratje prejeli, : do zadnjega vinarja porabljen za javne svrhe, ki odgovarjajo intencijam demokratske svrhe.« Iz »Jutrovih« odgovorov zveni silna nesi-gurnost in : Jutro samo načenja vprašanja, o katerih do danes nihče ni govoril in ki čitatelju vzbujajo nove sodbe. Tako piše »Jutro« o motivih Jadranske banke za podpore mladinskim demokratom in zato vprašuje: Kdo more sklepati, da je morda Jadranska banka bila prevzeta v konzorcij pod pogojem, da prispeva za napredne javne namene? Ali ni abotna trditev, da so vsote, dane v demokratske svrhe, neka provizija od svinčenih kupčij?« O tem bi mogla povedati kaj pač samo intimna go-spodarrJtopoliticna prijatelja g. dr. Žerjav in g. Avg. Praprotnik, ocl katerih seveda ne pričakujemo nobenega pojasnila. Pač pa bi morda vedelo več povedati >Jutro" o zagrebški ■ l iki:, ki je bila konzorrialist pri kupčiji s svirrem. Vri drugi konzor-cialisti so javnosti znani in vsa javnost ve, godbe in je prešel potem na pogajanja z angleško delegacijo glede petrolejskega vprašanja. — V Genovi, je zaključil minister za zunanje posle, je bilo doseženo zbližanje Rusije z ostalo Evropo. Kakršnikoli naj bodo uspehi haaške konfcrence, se gotovo nc opusti zveza med vzhodno in zapadno Evropo. Pot do zbližanja in sprave medsebojnih interesov je načeta. Upamo, da bo ta pot okrajšala trpljenje Evrope in povrnila Evropi dolgo zaželjeni mir. Orožns vaje fašistov končane. Rim, 6. junija. Nad en teden so strahovali bolonjski fašisti celo Italijo. Celo v Neapolju so uslužbenci tramvaja štrajkali iz simpatijo pol dneva. Te dni so odšli oboroženi fašisti iz Bologno. Kdo je zmagal, ali vlada ali fašisti, se prav ne ve. Italijane jc bilo jako sram, ker so pariški listi škodoželjno pisali o :>revoluciji« v Italiji in o brezpravnosti, ki vlada pri niih, ki so se v Genovi tako postavljali. Italija še vendar ne bi rada prišla za Rusijo, Turčijo in Jugoslavijo v brezpravnosti. Prefekt bolonjski je še ostal v Bologni, v senci vladnih bajonetov, toda fašistvoski listi pišejo, da nastopi dopust radi zdravja. Fašistovski požigi trajajo naprej. Včeraj so sežgali v Firenci tiskarno •Azione Communista. in napravili komunistom milijonsko škodo. Kongres fige narodov. Praga, 8. junija. (Izv.) Ker pogajanja za sporazum med generalnim svetom lig zveze narodov in med delegacijami male antante, Poljske in Rusije v vprašanju glasovanja glede varstva narodnih manjšin tekom današnjega dopoldneva niso imela uspeha, jc bila določena posebna komisija, da najde izhod iz tega zapletljaja. Plenarna seja je sklenila, da bo brez obzira na uspehe pogajanj nadaljevala dela kongresa. Na predlog predsednika je bila nato za prihodnji sestanek generalnega sveta zveze narodov izbrana Budimpešta, a za zborovanje kongresa prihodnjo pomlad Dunaj. Dr. Kunz (Avstrija) je poročal o avstrijskih predlogih glede propagande v prid razvoju lig zveze narodov, ki jih je narodni svet na Dunaju že sprejel. Ko je zastopnik francoskega delavstva predlagal, naj se vlade, zlasti pa časopisje pozove, da posvete ligam kar največjo pozornost, je bilo avstrijsko poročilo sprejeto. Želja, naj se sprejme Nemčija v zvezo narodov, je bila po nekaterih toplih besedah francoskih in angleških delegatov sprejeta z velikim odobravanjem, nakar je nemški delegat Berns-dorff izrazil, skupščini svojo zahvalo. Zatem so bile sprejete vse druge resolucije, med njimi ona, ki se tiče ruskega vprašanja, sprejema vzhodno-gališke delegacije, znižanja oboroževanja itd., pravtako tudi francoski predlog glede razdelitve sirovin. Ko je skupščina zaključila svoja meritorna dela, je stopil v dvorano češkoslovaški delegat Brabec in prečital v imenu češkoslovaške, jugoslovanske, ruske, poljske in romunske delegacije dve izjavi. V prvi se zahteva preklic včerajšnjega glasovanja, v drugi pa predložitev protesta tajništvu zvezo narodov. Ko je delegat Brabec izjavo prečital, se je med ostrimi ugovori italijanske delegacije odstranil. Italijanska delegacija je klicala za njim, naj ostane, da bo slišal razloge, zakaj je bila sprejeta Dickensonova resolucija. Ko je delegat Brabec predsedniku izjavil, da se bodo on in njegovi tovariši udeleževali kongresa Ie, ako se prekliče včerajšnje glasovanje, je zapustil dvorano. Sklicujoč se na nespo-razumljenja in težkoče v vodstvu kongresa, je predlagal delegat Hennesy (Francija), naj sc poveri posebni komisiji izdelava poslovnega reda, kateri načrt naj se pred- Pasije^ske Igre v Ofcerammer-gau-u. Po dvanajstih letih so se sredi preteklega meseca zopet otvorile pasijonske igre v alpski bavarski vasici Oberammergau. Pieteta in radovednost, lahko rečemo neka senzacija posebne vrste je prizvala nebroj tujcev iz velikomestnega življenja in njegove monotonosti v skrito gorsko vas, ki jo obkrožajo skalnate,snegom krite stene, ovija pomladno sveže zelenje in oživlja melodično zvonenje črednih zvoncev, spremljano od ljubkega petja pomladnih znanilk. Nedopovedljivo blagodejno vpliva romantični gorski kot na človeka, ki ga je duševno ubilo industrializirano z racionalizmom in mamonizmom prepojeno povojno življenje. Med smrečnimi gozdi, kristalnimi gorskimi jezeri in ljubkimi, z živordeČo opeko kritimi hišicami vozi vlak iz bavarske metropole nešteto izletnikov dobri dve uri v znamenito pasionsko vasico, nad katero se dviga visoki, daleč na okrog vidni križ na gori Kofel. Kraj ima okrog 1800 prebivalcev, ki se večinoma ukvarjajo z rezbarstvom. Do zadnjega časa je bila ta umetnost še jako primitivna. Še sedaj se najdejo mojstri, ki znajo rezljati le določene figure in sicer po istih vzorcih, kot jih je rabil stari oče. Šele v zadnjih letih so otvorili v vasi rezbarsko šolo, ki je zaslovela po svojih razstavah in postala svetovna reklama za zanimivo obrt. Med temi priprostimi, globokovernimi Bavarci je pred 300 leti razsajala kužna bolezen, posledica 30 letne vojske. Obstajala je nevarnost, da ne izumro vsi prebivalci. V tej stiski so storili občani obljubo, ter se zavezali, da hočejo vsakih 10 let uprizarjati trpljenje Gospodovo, čc bolezen poneha. Kuga jo ponehala in od 1. 1634. so se vsako desetletje uprizarjale pasionske igre, ki so dobile čimdalje večjo privlačnost. Za časa vojske je uprizoritev odpadla; letos pa se zopet ponavlja v novem sijaju. Tekst za to duhovno dramo je zasnoval redovnik nekega benediktinskega samostana, preuredil in novim gramatičnim formam prilagadil ga je pa Jožef Daisen-berger, bivši oberammergauski župnik. Muzikalične skladbe je komponiral ober-ammerganski kantor Rok Dedler, sedanji zborovodja Wittmann pa je uvedel še godbo na pihala. Prvotno so te pasionske igre uprizarjali v cerkvi, nato na pokopališču, kasneje pa v nalašč zato prirejenem prostoru. Gle- dališče, ki obstoja danes, je sezidal šele pred 20 leti miinehenški arhitekt Lauten-schlager. Prostor za gledalce obsega nad 4000 sedežev in je 20 m visok. Gledališče je sestavljeno iz antičnega odra Sofokleja in deloma iz odra Shakespearovega. Gledalci so potemtakem vsi pod streho, dočim nastopajo igralci na trojno predclje-nem odru na prostem. Predstave se začno redno ob osmih zjutraj in sicer s slovesnim vhodom Gospodovim v Jeruzalem. Trajajo do poldne, ko se odigrava prizor: Kristusa ujamejo na Oljski gori. Do dveh popoldne traja pauza, nato se pa zopet nadaljuje igra in doseže svoj višek v križanju. Ob tem prizoru vlada v gledišču smrtna tišina, čuje se celo pritajen jok. Uprizoritev,se konča z Vstajenjem in poveličanjem okreg šestih popoldne. Režijo in vodstvo komiteja ima v rokah Juri Lang. Vlogo Kristovo že v tretjič vprizarja Anton Lang, rezbarski mojster v Oberammergauu. Skušnje se vrše že eno leto pred predstavo. Igralci nosijo dolge lase in si jih ne striže jo. Igra se vprizarja redno vsako nedeljo in praznik do 24. septembra. Vstopnice se naročajo pri Amti. Bayerisches Rfeisebliro, Promenadeplatz, Mtinchen in stanejo obenem s hrano in prenočiščem za I. razred 490 M, za drugi 430 in za tretji 335 M. Sa- v kake svrhe da so porabili čisti dobiček od prodaje svinca. Ravnotako se »Jutru; ne bo posrečilo javnost varati s poizkusom, da bi obrnilo pozornost na zadeve, ki sploh ne tvorijo pri svinčeni kupčiji nobone afere. Nihče se n. pr. ne brani razprave, kako se je gospodarilo 'z dr. Žerja-vovim propagandnim fondom, dokler jo bila na vladi SLS. Tedaj ni niti vinar šel no za kak : tisk«, ne za kake inventarske zadeve, ampak zgolj za koroški plebiscit. V zadnjem odgovoru g. Kamenaroviča tudi ne vidimo nobenega umika, kakor bi rado natvezlo »Jutro« svojim čitateljem, pač pa nove dokaze g. Kamenaroviča za svoje prejšnje trditve, ki jih »Jutro« še do danes ni moglo ovreči. + Pomemben molk. Zadnje dni so vsi listi prinašali dolga poročila o pripravah za kraljevo ženitovanje. Najobsežnejša in najizčrpnejša so bila seveda poročila bel-grajskih listov, kot neposredno najbolj prizadetih, Zanimivo pa je, da so hrvatski listi, izvzemši demokratske organe, doslej popolnoma — molčali. -h Gagliardijeva brošura. Znani hrvatski emigrant dr. Manko Gagliardi jc napisal brošuro, v kateri »razkriva« delovanje hrvatske cmigracije takoj po vojni in v kateri obtožuje vodilne može emigrantskega gibanja velikih poneverb za »revolucijsko propagando« izročenega ijm denarja. Tudi Radiča obtožuje tesnih zvez z onimi krogi, ki so hrvatske emigrante zalagali z dolarji, funti in z lirami. Včerajšnji »Hrvat« pa pravi, da so vse Gagliardi-jeve navedbe in obdolžitve izmišljotine in klevete, napisane le zato, da se izzove v hrvatskem bloku razkol za vsako ceno. Kakor znano, je dr. Manko Gagliardi svoj čas v graških listih ostro nastopil tudi proti ministru Svelozarju Pribičeviču. -f Prepovedana hrvatska lista. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo razširjanje listov ^/Hrvatski List«, ki izhaja v Ne\vyorku in »Hrvatska Republika«, ki izhaja v Pittsburgu, ker pišeta proti državnim interesom. + Proti ruskim reakcionarcera. Ameriška vlada je sklenila, da od 30. junija dalje ne prizna več ruskih poslanikov iz dobe Kerjenskega. — V Belgradu imamo še vedno poslanika iz caristično Rusije, ki ga plačuje belgrajska vlada. Dnevne novice. — Praznovanje poročne svečanosti v Zagrebu. Poroka kralja Aleksandra se je v Zagrebu svečano praznovala. Mesto je bilo v zastavah. Dopoldne so bile slovesne službe božje. Potem jc bilo na Jelači-čeveni trgu pregledovanje čet zagrebške posadke. Ob 11.30 se je vršila v gledališču slavnostna matineja, zvečer pa v Mu-sikhallu slavnostni ples. Ob osmih zvečer je priredila vojaška gedba mirozov po ulicah, — Angleška križarka iu kraljeva poroka. Pred par dnevi je dospela v splitsko luko angleška križarka »Calipso«, da se udeleži svečanosti povodom poroko kralja Aleksandra z romunsko kraljičino Marijo. — Kat. slov. izobraževalno društvo v Mengšu praznuje v nedeljo, 11. junija 25 letnico svojega obstoja. Posebno pripravna je zveza za izletnike iz Ljubljane. — Iz Sjnarjete: Poročil se je dne 31. maja t. 1. tukajšnji trgovec Alojz Beretič z gdčno Marijo Sbil iz Mokronoga. Ko se je vračal z nevesto domov, so ga »Orli« prisrčno sprejeli. Ženin je daroval fantom 800 K; mesto da bi fantje denar zapili, so ga darovali odsekovi blagajni. —< Posnemajte take ženine in take fante. — Bog živi! . — Direktna avtomobilna zveza Ljubljana —Bled, Avtomobilna prometna d. d, v Ljubljani otvori v soboto, dne 10. junija automobil- mo vstopnice brez prenočišča se redno nc prodajajo. V letošnji sezoni se opazuje vsaj v prvem mesecu, da ni več onega velikega navala od strani inozemcev, vendar so že vse vstopnice za več tednov naprej razprodane. Vtis, ki ga napravi igra, je velikanski. Vendar se opazuje, da je moderno pojmovanje in hlastanje po senzaciji ter dobičku zašlo tudi v to, prvotno zgolj versko vpri-zoritev, ki se vedno bolj profanira. Resnica pa je, da igralci svoje vloge igrajo jako decentno in vsebini primemo ter se zavedajo verske vsebine. Kajpada je že ravno ta vsebina sama na sebi tako veličastna in vzvišena, da je ni mogoče vprizarjati ljudem, pa naj so versko še tako globoko prežeti. Ko bi gledalci imeli več habitualne dispozicijo in domačini - igralci manj materialnih interesov pri vprizoritvi, bi bile te pasionske igre tudi iz pedagoškega in verskega stališča velepomembne. Tako je pa tudi to predstavljanje božjega odrešilnega dela podvrženo človeškim slabostim in nepopolnostim, kot vsako človeško delo sploh. Vendar so za naš mamonistični čas, ki jo totalno prežet z racionalizmom nekaj idealnega in vzpodbujevalnega ravno te pasionske igre v tihem bavarskem Oberammergauu. no zvezo iz Ljubljane na Bled in sicer vsako soboto in dan pred prazniki. Odhod iz Ljubljane ob 16tih izpred Jadranske banke. Automo-bil se vrne vsak ponedeljek in dan po praznikih ob sedmih zjutraj iz Bleda od pošte. Vozil bo luxuriozni auto-omnibus za t6 oseb, v katerem ima vsak potnik svoj lastni fotelj. Vozna cena jc iz Ljubljane na Bled 60 Din, za tja in nazaj 110 Din. Ročna prtljaga prosta. V predprodaji se dobivajo vozni listki v pisarni automobilne prometne d. d. Jadranska banka drugo nadstropje, soba št. 44 ali pa po telefonu, telefonska številka Jadranske banke — Automobilna. — Otvoritev nove avtomobilne proge. Avtonvobilna prometna d. d. je otvorila s 3. junijem t. 1. redni avtomobilni promet na progi Lesce—Bled. Avtomobili imajo zvezo z vsemi prihajajočimi in odhajajočimi vlaki. — Smrtna nesreča na Brezovici. Pred orož-niško postajo na Brezovici so našli mrtvega neznanega moža, katerega jc usmrtil njegov vol, ki ga je gnal in jc podivjal. — Zasačen tat kolesa. Pred bolniško blagajno ic stalo lepo pleskauo kolo Alojzija Sc-verja, ki sc pa ic nekemu neznancu tako dopadlo, da ga je zajahal in sc zapodil v diru proti Rimski ccsti. To pa lastniku kolesa Scvcrju, ki je opazil la dogodek, ni ugajalo. Skočil jc za izposojevai-cem tujih koles in s huronskim vpitjem vzbudil pozornost nanj. Pridružila sta sc mu detektiv Cankar in okolišni nadzornik Obreza na kolesu. Tat jo ie ubral proti Rožniku, kier jc pa videč, da nc bo utckcl, zagnal kolo v jarek in izginil kakor kafra v gozd, kjer jc bilo vsako zasledovanje brezuspešno in je zaenkrat šc srečno odjadral. — Vlomi in tatvine. V noči od 30. na 31. maja je bilo skozi okno vlomljeno v sobo posestnika Mihaela Huculc v Gorenji Brigi. Vlomilec je odnesel raznega blaga v vrednosti 8840 kron. — V isti noči jc bilo ukradeno Josipu Račkemu v Dol. Brigi perila in obleke v vrednosti 1330 kron. — Maksu Zupančiču, oskrbniku graščine Pre-valjc na Rupi, je bila ukradena 4500 K vredna konjska oprema. — Poštna upraviteljica Alojzija Tomažič pri Devici Mariji v Polju je ponoči slišala ropot v uradu. Vstala je in šla gledat v urad, v katerem pa ni bil nihče. Drugo jutro je pa zapazila, da so poskušali ponoči neznani zlikovei vlomili skozi okno v urad in so žc odstranili železno omrežje. Ker jc pa prišla poštna upraviteljica v urad, so se prestrašili in pobegnili. Zahvala westfalskih Slovencev. Westfalski Slovenci se vračamo. Ob slovesu iz ljubljene domoviue izrekamo najsrčnejšo zahvalo za bratski sprejem iu ljubezujivo gostoljubje vsej slovenski javnosti. Bivanje med rodnimi brati nam ostane v dosmrtnem spominu iu nam bo v bodrilo pri težki borbi za naše verske iu uarodue ideale. Trajno sinovsko hvaležnost zagotavljamo očetu porenjskih Slovencev, p rez v. gospodu knezo-škofu ljubljanskemu, ki je s svojo višjepastirsko ljubeznijo omogočil naše romanje, nas spremljal v Rajheuburg, ter s svojimi govori iu dejanjem okrepit našo versko in narodno zavest. Udano bratsko zahvalo izrekamo kat. slovenskim prosvetnim organizacijam za veličastni sprejem in izflva^ano braloljubje. Občutili smo, da imamo v SKSZ svojo prosvetno matico, v >Orlu« svoje prave brate in JSZ. svojo zveste tovariše. Vsem, ki ste nas tako prisrčno in veličastno pozdravljali od gorenjskih Jesenic, mimo pisane Loke, bele Ljubljane tja do zelene Štajerske, bodi Bog obilen plačnik 1 Posebno se čutimo dolžni zahvaliti se raj-keuburški in sosednji prec. duhovščini Ier ondot-nini organizacijam za vsestransko naklonjenost. Tem potom naj sprejmeta zahvalo tudi pokrajinski namestnik g. Hribar in diisseldorfški vicekonzul g. Krajcor, ki sta podpirala in pospešila naš izlet. Vtisi, ki jih je zarisala v nas ljubljena domovina, ostanejo neizbrisni. S podvojenimi močmi hočemo delati na to, da ne utone naš narodui čol-uič in da z ohranjanjem vere iu narodnosti ohranimo tudi domovini trajno bratsko hvaležnost za izkazano gostoljubje. Ob odhodu iz Slovenije, 6. junija 1922. Zveza kat. slov. društev na Rensko-WostfaIskeni. št Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo dne 11. junija 1922 dopoldne ob 9. uri v restavracijo Narodnega doma v Celju. Na dnevgem redu je razun rednih poročil tudi sklepanje o proslavi društvene 30 letnice, poročilo delegata o glavni skupščini Saveza hrvatskih obrtnika in razprava o volitvah v oblastno skupščino. Občni zbor je ob določeni uri sklepčen., neglede na število navzočih članov. Popoldne istega dne priredi društvo domačo zabavo pri »Grenadirju« za svoje člane in prijatelje društva. š Društvo za stavbo porodnišnice v Mariboru. Pravila društva so odobrena. Protek-torat društva je prevzel gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Ustanovni občni zbor društva se vrši v pondeljek 12. t. m. ob 19, uri v magistratni posvetovalnici. š Maturanti letnika 1897, ki so maturirali na celjski gimnaziji ali so sicer vsaj del višje gimnazije dovršili v Celju, maturo pa leta 1897 napravili na katerikoli drugi gimnaziji, se prosijo, da takoj po tej objavi naznanijo svoj natančni sedanji naslov podpisanemu. — Obrtnozadružni komisar Nace Založnik, Celje, Prešernova ulica 3. Gospodarstvo. Dr. Basa j: iizm m refl. (Konec,) Gigantski boj se bije Za lastnino žc tekom stoletij. Matorializem jc ustvaril monopol lastnine, komunizem sploh ne priznava več prava lastnine, lorej despotija Da eni in anarhija ua drugi strani. Tukaj ima zadružništvo, ki stoji na temelju solidaritete, izvojevati težak boj. In kje naj najde potrebnih sil? V kateri smeri naj išče pravilnega naziranja glede lastnine? V krščanstvu, ki daje po nauku Tomaža Akviuskega pravico na pravično pridobljeno lastnino in ki prizna v lastniku le upravitelja lastnine, v sluibi na korist občnosti. Lastnina ima svojo edino neomajuo oporo v deka-logu. Ako se hočemo točno izraziti, ni pravzaprav to, kar ščiti kapitalizem, pravica lastuine. ampak moč lastnine, ker velja ta pravica samo za silnej-šega; zato mu komunizem očita, da je lastnina tatvina in jo tudi popolnoma zavrže. Zadruga garantira članom pravico do deležev, vloženih v zadrugo, zahteva pa, da se vpora-bljajo v skupno korist zadruge. Absolutni pojem lastnine ji je nesprejemljiv, ker človek ni absolutni vladar niti zemeljskih dobrin, ampak upravitelj ki jih je dolžan upravljali v službi občnosti. Zgodovina je učiteljica narodov; učiteljica je tudi zadrugarjem. Odkod izvira zadružništvo? Kje ima svoje vzore? Poglejmo nazaj v čase, ki so stali še pod vtisom živega nauka in življenja Krista! Komune prvih kristjanov, kje najdete toliko ljubezni do bližnjega, toliko požrtvovalnosti, toliko nesebičnosti! Zato pa pravi o njih Dejanjo apostolov: :,Zato ni bilo nikogar med njimi, ki bi trpel pomanjkanje U In ko je bila evropska kultura vsled preseljevanja uarodov uničena, jo krščanstvo prevzelo vodilno vlogo v gospodarski obnovi srednjega veka. Prvi voditelj pa je bil Benedikt: njpgove samostansko družine so najlepši vzor zadružništva, na rodovniških obljubah sicer, toda merodajue za vse srednjeveško gospodarstvo tudi izven samostanov: za kmetijsko skupnost v občini, za obrtnike v cehih iu gildili. Zadružna gospodarska organizacija srednjega veka je izšla iz načel krščanstva in dokler so jo vodila ta načela, je uspevala in rodila blagostanje uarodov. Narodno gospodarstvo uči, da je biln to najlepša gospodarska doba v svetovni zgodovini. Iu ko so se iz obče bedo mas, ki jo je rodil kapitalizem, zopet začelo dvigati zadružno organizacije, ali se niso povsod naslonile na nravne zahteve: od rochdalskih pionirjev pa do očela Raiileisena, katerega vzgled smo žc zgoraj navajali. Krščanskemu zadružništvu očitajo separatizem. Pravijo, da razdiramo. — Nasprotno: Duh je, ki oživlja. Samo oblika zadrugo no drži, ne zadostuje, ako no vlada v njej pravi zadružni duh — iu to je krščanski duh. Nismo prišli, da ločimo Ln razdiramo, ampak, da vodimo, vodimo vse zadružništvo do višine, ki jo mu more dati samo duh krščanstva. Ako delamo v tem duhu, potem delamo božje delo, delo ujedinjenja iu sprave, da združimo bojujoče se gospodarske skupine iu razrede iu da združimo narode v veliko gospodarsko zvezo narodov. Kristus je dejal: >Oče naredi, da bodo vsi eno kakor sva jaz in Ti eno!-. — Ako smo se politično dvignili do tega, da se je uvidela potreba ustvariti nad državami iu narodi in njih nasprotujočimi si interesi višjo enoto, zvezo narodov, zakaj sc ne bi kot korelal temu ustvarila tudi Gospodarska zveza narodov? g Likvidacijske zahteve državljanov SHS pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Pešii. Ministrstvo za pošte in brzojav sporoča vsem strankam, ki imajo likvidacijske zahteve napram poštnini hranilnicam na Dunaju in v Bu-dimpešti, da jc bila na rimski konfcrenci dne 6. aprila t. 1. podpisana pogodba o prenosu in povračilu vložkov naših državljanov pri poštni hranilnici na Dunaju, Ta pogodba se bo izvršila, čim jo bosta obe državi ratificirali. Glede uložkov pri hranilnici v Budimpešti bo razpravljala posebna konfercnca, katero mora Mažarska v najkrajšem času sklicati. g V Kamniku sta brata Pohlin počela iz-delavati kot glavni predmet vlasnice v vseh velikostih in debelostih. Postavila sta najmodernejše avtomate za izdelavo ter bosta v stanu kriti ves jugoslovanski trg. Vodstvo tega oddelka Je v strokovnjaških rokah Čeha, kar jamči, da bo proizvod enakovreden inozemskemu uvozu ter se bo razpečaval pod imenom »Vesna«, V kratkem pa bosta mogla kriti tudi potrebe jugoslovanskega prebivalstva z rinčki in kljukicami za čevije v vseh velikostih in barvali. Nadalje izdelujeta cinkastc figure za igrače v 160 različnih velikostih. Za vse le proizvode se rabi izključno domača surovina ter je to ludi korak naprej. BORZK. Curib, 8. jun. (Izv.) Berlin 1.88, New York 521.75, London 23.51, Pariz 47.625, Milan 27.20, Praga 10.075, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.035, avstrijske krone 0.0375. Berlin, 8. jun. (Izv.) Dunaj 1.90, Budimpešta 31.24, Milan 1455.65, Praga 535,30, Pariz 2543.80, London 1246.40, New York 277.65, Curih 5328.30. Praga, 8. jun. (Izv.) Dunaj 0.25, Berlin 18.50, Rim 269, Budimpešta 5.80, Pariz 431, London 231.75, New York 51.35, Curih 988, avstrijske krone 0.28, italijanske lire 266. Drnaj, 8. jun. (Izv.l Devize: Zagreb 53.72 do 53.78, Belgrad 214.58—214.72, Berlin 53.515 do 53.675, Budimpešta 17.07—17.13, London 66.575 do 66.625, Milan 770.70—771.30, New York 14.794 do 14.806, Pariz 1346.50-1347.50, Praga 288.15 do 288.35. Sofija 104,95—105.05, Curih 2868.75 do 2871.25. Valute: ameriški dolarji 14.694—14.706, bolgarski levi 101.45—101.55, nemške marke 53.70 j do 53.80, angleški funti 66.175—66.225, francoski ' frankt 1341.50—1342.50, italijanske lire 764.70 do 765.30, jugoslovanski dinarji 214.08—214.32, romunski leji 98.94—99.06, švlrarski franki 2853.75 do 2856.25, češkoslovaške krone 287.40—287.60, madžarsk« krone 17,12—17,18. I lj Kralj Aleksander in kraljica Marija se peljeta danes okoli 5. ure popoldne skozi Ljubljano na Bled. lj Proslava kraljeve poroko. Včeraj dopoldne se je vršila slovesna sv. maša v stolnici, potem se je vršila defilacija čet v Zvezdi, nakar se je dopoldanski del slav-nosti zaključil s sprejemom čestitk v vladni palači. Popoldne so je vršila v opernem gledališču slavnostna predstava. 01) o. uri popoldne je pred tivolskim gradom kon-certirala vojaška godba in jo pola Zveza ljubljanskih pevskih društev. Istočasno jc na Št. Jakobskem trgu igrala salezijanska godba, ob 8. uri zvečer pa žeiezničarska pred kolodvorom. Ob 9. uri zvečer se je vršil mirozov vojaške godbe po mestu. V opernem gledališču se je vršil slavnostni koncert Udruženja gledaliških igralcev. — Mesto je bilo slavnostno razsvetljeno, ulice polne občinstva. lj Vse posetnikc nocojšnjega svečanega koncerta dravske divizijske oblasti opozarjamo, da jc začetek točno ob 8 .uri zvečer. Zato prosimo p. n. občinstvo, da že pred 8. uro zasede prostore ter s prepoznim dohodom nc moti izvajanja, posebno še zato, ker se pred I. točko sporeda igrata naša ln romunska narodna himna. Občinstvo ponovno opozarjamo na ta konccrt ter pristavljamo, da je sedežev še dovolj na razpolago. (K) lj Pogostitev ubožcev. V proslavo kraljeve poroke jc včeraj mestna občina pogostila 330 mestnih ubožccv in sicer opoldne 150 v mestnih ubožnicah stanujo-čih ubožcev, ob pol 6, zvečer 85 in ob pol 7. zvečer 85 ostalih. Dobili so juho, govedino s prikuho, teletino s prikuho, rozino-vo potico in po četrt litra štajerskega vina. lj SKSZ. Danes ob pol 9. uri seja v navadnih prostorih. Važno! — Predsednik. ' lj Četvero slavlje. V četrtek. 8. jun., sta obhajala v cerkvi Jezusovega Srca srebrno poroko naš somišljenik g. Štefan Gori č a n, policijski nadzornik, in gospa Antonija, roj. Ogrizek. Slavnosti so se udeležili trije sorodniki: župnik Ogrizek, brat gospe Antonije, ki je obhajal šesldesetlet-nico rojstva, kapucin pater Ciril, brat g. Štefana, ki je obhajal tridesetletnico maš-liišiva, in nečak Polak, ki je obhajal desetletnico mašništva. — Obilo srečo in na mnoga leta! lj Nova založba. Opozarjamo na današnji občni zbor v akademskem domu ob 20. uri, — Načelstvo. lj Povodom kraljeve poroke jc bila odpuščena 49 kaznjencem, nahajajočim se v zaporih ljubljnn-krvia deželnega sodišča, kazen. lj Izlet na Limbarsko goro, ki ga jc nameravala prirediti »Prosveta frančiškansko župnije« v nedeljo, dne 11. t. m. se je preložil na poznejši čas. lj Nezgoda. Opekarniški delavki Trampuš je stroj prerezal desno stopalo noge. Poškodba je težko. lj Nevaren goljuf. V Ljubljani sc je klatil te dni bivši trgovski potnik tvornicc metel Kratz v Indiji Čengič Mehmed beg, ki je ogoljufal ravnatelja Slovenske trgovske banke Robcrla Valanda za 5662 kron pod pretvezo, da mu bo dobavil za to vsoto metle. Na isti način jc ogoljufal še vdč drugih ljubljanskih tvrdk, med njimi Jelačina in Mencingerja. Če se bo zopet kje oglasil, naj sc takoj obvesti policija aH pa orožniki. lj Policijska kronika. Policija ic aretirala in izročila sodišču skladiščnega slugo Franca Aniona, ker je svojemu gospodarju poneveril večjo množino lesa v vrednosti približno 6000 kron. lj Pes ovčje pasme se je našel. Kje se dobi, pove upravništvo »Slovenca«. Cerkven! vestnik. Rim, 6. junija 1922 V dnevih 1., 2„ 3. in 4. junija sc je obhajala slovesno tristoletnica Propagande, razširjcvatcljicc svelc vere. »Misijonska zveza duhovnikov« je v ta namen sklicala I. mednarodni misijonski kongres v Rim. Iz vseh petih delov sveta so bili zastopani i misijonarji i misijonski pospeševatclji — do 300 duhovnikov. Prve Iri dni junija so sc vršila v največji dvorani (Aula Maxima) »Cancellarijc- v Rimu od 9. do 13. zborovanja pod predsedništvom kardinala Laurentija. Bili so razni referati o misijonskem delu po celem svetu in o sredstvih in uspehih misijonskega delovanja. Razni narodi so imeli svoje zastopnike, med manjšimi narodi samo Poljska in Avstrija. V imenu Avstrije je govoril kanonik Wolny, ki je priporočal v zvezi z nemškim referentom, naj bi sc v bogoslovju gojila misijonska ideja. — Med 1.726,000.000 ljudi jc šc 1.007,000.000 nevernikov. Dne 3. junija popoldne je sprejel papež Pij XI. v dvorani pred sikstinsko kapelo (Sala regia) kongresislc. Prefekt Propagande kardinal van Rossuin je nagovoril papeža. Pij XI. jo imel nad pol ure trajajoč govor, sedeč na prestolu. Govoril je tako prisrčno očetovsko, da jc navduši! za misijonc vse navzoče. Ko sc jc spominjal tru-dov, trpljenja, žrtev in mučeniške smrli misijonarjev, jc ginjenost zastavljala njegov mirni glas, V ta dvoboj med življenjem in smrtjo, med resnico in lažjo (Mors ct vita duello conflixcrunt mirando), jc rekel papež, posegajo vmes misijonarji in tisti, ki sodelujejo za misijonc. Z nepopisno prisrčnostjo je blagroval namestnik Kristusov, podobno kakor Kristus sam na gori, tiste, ki imajo odprlo srcc za ta silen, vzvišen, božji ogenj, ki prihaja iz Srca Jezusovega, ter jim jc izrekel čestitke in zahvalo. Za misijonsko misel jc navduševal duhovnike tudi radi tega, ker jih la vzvišena misel dviga nad vsakdanjo, monotone napore in ker jih same po-svečuje. H koncu je dal blagoslov vsem navzočim, njih sorodnikom, prijateljem, narodom, ki bodo slišali njih glas, in bratom oddaljenim, ki vojujejo vojsko božje in morebiti v tej uri pridigujejo in vzdihujejo in umirajo za razširjenje božjega kraljestva, Na binkoštni praznik, 4. junija, je imel sveti Oče slovesno papeško sv. malo. Slovesnost je bila slična kakor za evharistični kongres in jc trajala v baziliki sv. Petra od devete do pol ene ure. Nekaj posebnega pa jo bilo to, da jc papež po odpetih evangelijih v latinskem in grškem jeziku imel v italijanskem jeziku homilijo ali pridigo na prestolu pred katedro sv. Petra. Govoril je, kako* dozdaj vedno, prosto, govorniški dovršeno, navdušeno, z močnim glasom, tako da se je razumelo po celem koru do konfesijc, 40 minut o razširjanju svete vere kot nadaljevanju ^Dejanja apostolov«. Kljub takemu naporu je ostal papežev glas močan in čist do zadnjega apostolskega blagoslova. V jeseni sc bo vršil drugi mednarodni misijonski kongres v Holandiji, ki daje razmeroma največ duhovnikov in denarja za misijonc. Tc dni jc bil imenovan Ilolandcc bogoslovni profesor dr. Smyt za apostolskega vikarja za Norvegijo, kjer jc v celcm okoli 2500 katoličanov in s tem škofom vred 18 duhovnikov. Narodno gledališče. Svatba Krečinskega. V dramskem gledališču sc vrši v petek, dne 9. t. m. premijera komedije ruskega dramaturga Suhovo-Kobilina »Svatba Krečinskega«. Dejanje se godi v časih pred osvo-bojenjem ruskih kmetov in sicer pred letom 1861. Komedija jc spisana pod vplivom Gogoljcvcga »Revizorja« in je enako satira na ruske razmere, tiče pa sc drugih slojev nego »Revizor«, namreč ruskih veleposestnikov. Igra se žc šestdeset let in je še danes na repertoarju največjih ruskih gledališč. Suhovo-Kobilin jc postal f. njo ruski klasik. Pri nas igrajo glavne vloge gg. Putjata, Šest in Kralj. Režiser g. Putjata. Drama. Petek, 9. junija. Svatba Krečinskega. Red B—D. Sobota, 10, junija. Svatba Krečinskega. Red C. Nedelja, 11. junija. Liliom. Gostovanje g. Trbuho-viča. Izven. Opera. Petek, 9. junija. Zaprto. Sobota, 10. junija. Triptychon. Red A—E. Nedelja, 11, junija. Triptychon. Izven. pr Slavnostni konccrt v naši operi ^sinoči, 8. t. m.) sc jc v umetniškem oziru v celoti sijajno obncscl: skladbe izbrane, deloma na moč zajem-ljivc, pevci, kar jih jc nastopilo, so podali, kar so najboljšega mogli. Ga. Lovšetova jc pela dr. Krekovo intimno, rahlo vprašanje: »Ali veš?« in Lajovčcvo živo, srcc ogrevajočo »Fcsem o tkalcu« s tistim lahkotno gostolečim, kot ognjevit briljant blestečim glasom, ki, ne vem, če se Ljubljana vsaj na pol zaveda, kaj v njem ima. — G. Zupan sc bo počasi prikopal, kakor njegov letošnji razvoj kaže, do vpoštevanja vrednega pevca — tu in tam zavoje topel dih iz njegovega petja — če ga ne uplaši dolga in Irudapolna pol na vrh Parnasa. Pel jo dve jako izraziti in učinkoviti M i c h 1 o v i skladbi: »Pavza« in »Napis na velikem zvonu sv. Jošta«. — Med najsijajnejše točke moramo šteti na^lop ge. T h i c r r y - K a v č n i -k o v o , ki jc čudovito doumela H a t z c j c v o »Pastorelo« in Lajovčcvo ».Razdvojenost«, Kakor stoji danes pred nami, jc zares pevka po božji volji, ki vsako čuvstvo do dna pozajamc s svojim žametasto gostim, mehkim in prožnim glasom. — Gčna. Š torkova (Kačerovsky: Bosanske sevdalinke) je na najboljšem potu, da sc s svojim polnim, obsežnim glasom in očividno gibkim pojmovanjem povzpne do viška, ki ga pred letom nihče ne bi bil pričakoval. Njen nekoliko zastrli glas se jc lepo ujemal s harfo gčne. D o u b r a v s k c, O gospej Lcwandowski smo kot operni pevki svoj čas zapisali, da se nam zdi umetnica, ki ne bo kvarila včlikih vlog; po tem večeru lahko rečemo, da zna pesmi podati z odločno dramatičnim poudarkom, ki sega v dušo. Pela jc mračno pesem L i p s k c g a »Jcsenia« in visoko-dramatični Moniuszkov »Spiew Hrabiny«. Dobila jc v dar dva lepa šopka. G. Z a t h c y se jo la večer bojda poslovil od naše opere. Zakaj tako nenadoma? pred koncem sezone? in ne v knki svoji vlogi? silijo vprašanja v pero. Pa jih zadržimo, saj čc jc res, nam no bodo ohranila lega razboritega pevca na našem odru, ki jc znal vsaki vlogi vdihniti življenje. Tudi ta večer je izborno rešil svojo nalogo, V Schuhertovi skladbi ^Deklica in smrt« je dokumentiral svojo globoko čuvstveno plat, v Mussorgskega »Baladi Mefistovi o bolhaču« pa svojo veliko dramatično in komično silo; občinstvo z zasluženo pohvalo — za ta večer in za njegovo delo v operi, prav vselej smo ga bili veseli — ni šledilo; venec in šopek z »Bajazzom« sta to priznanje šc bolj podprla. — G. Romanovski jc eden tistih srečnih umetnikov, ki jim umetnost ni samo zunanji dekorativni plašč, ampak notranja srčna potreba, ki bi jo — če bi bilo treba — menda z dnevi ali celo leti svojega življenja odkupili, lz vseh treh skladeb, ki jih jc pel: Dcvovcga otožnega »Vzdiha«, Moniusz-kove prisrčne »O matko moja« in veličastnega, egromne moči polnega I.ysenkovcga speva Jaremc; »Ide Jarema« se jc videlo, kako mu umetnost ni igrača, ni oddih, zabava, ampak resno, težko delo, ki dela dnevom težo in vročino. G. Kovač je pel Hatzcjcvo »Da sam bogat« in Adamičevo nežno pa radostno »Nocoj je pa svetla noč«. Občinstvo se mu jc posebno za zadnji visoki b z odobravanjem zahvaljevalo. Skoro vsi solisti so sc nam zdeli ta večer vsaj tako učinkoviti kot sicer — dasi jc spremljanje oskrbel samo klavir (gg. B a 1 a t k a in Ncffat, oba spretna in diskretna spremljevalca); pravzaprav pa šc bolj in morda prav zato, ker sicer orkester v naši operi pogosto igra brez ozira na pcvcc; nc kakor da bi zato orkester sam na sebi lepše donel — bolj trdo in neotesano celo v takih slučajih najrajši doni — ampak tako jc: ni umevanja — to bi samo zadostovalo — ali če je, ni volje; o globokem čuvstvu po tej alternativi ni da bi govoril. — Umetniki pa naj bodo prepričani, da so jim bili vsi navzoči — bakljada jc Ljubljančanom seveda več kot najlepši koncert — za veliki užitek resnično hvaležni. K. pr Naši Desniki. Pod tem naslovom namerava zagrebška vNarodna knjižnica« izdati dela naših najboljših pesnikov. Kot prvi zvezek je izšla Petra Preradoviča: Antologija, uredil dr. B. Vodnik. Antologija obsega najlepše, kar je Preradovič napisal. Stane 7 Din; vezana in na finem papirju Din 10. — Kot drugi zvezek izidejo v kratkem nesmi Franceta Prešerna z besednjakom za Srbe in Hrvate, ■— Naročnina na celotno izdajo »Naši pjes-niki« stane 40 Din za nevezano in 50 za vezano izdajo. Naroča se: »Narodna knjižnici k, Zagreb, Vojnička ulica 13. pr. Leonid Andrejev: Plat svona. Novele. Prevedel Josip Vidmar, založila Tiskovna zadruga kot 6. zvezek, l.iubliana 1922. Strani 132. Cena 12 Din, po pošti 1 Din več. Knjiga .prinaša štiri novele Leonida Andrejeva. Andrejev, pesnik groze, izbira v teh novelah predmete, v katerih ie našlo to njegovo poglavitno občutje poln izraz. — Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ti. 54. pr Gobineau: Preporod u Italiji. Zgodovinska, umetniško napisana slika renesanse in opisi znamenitih oseb te dobe kakor Savona-role. papežev Aleksandra VI, I.eona X in Julija II, Rafaela, Michel Angela in drugih. Izdala ■»Narodna knjižnica« u Zagrebu. Cena 12 Din za broširano in 15 Din za vezano in na finem papirju tiskano knjigo. Dijaški vestnik. d Na izvanrednoj glavnoi skupštiai magoja«, obdržavanoj 27. maia o. g., izabran •ie slijedeči odbor; Predsiednik: Mijo Maričič, Sktravca<. Odgovorni urednik Mihael Moškere v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.