Gnojenje vinogradov.
Za pametno obdelovanje vinogradov, je treba, da se v gotovi vrsti gnoji. Kar trta odtegne zemlji, mora se nekoliko nadomestiti z gnojenjem, da se zemlja ohrani v pravi moči. Kako moč ima vinograd, da se sklepati po tem, kako rastejo trte. Pri tem se je posebno treba ozirati na prejšnje polletje. V mokrem letu namreč trte močneje poganjajo, tudi ne rode toliko, kolikor vinogradi, ki močno poganjajo, kajti poslednji imajo dovolj lesa, in se potem tudi lahko obrežejo, in trta prinaša večgrojzdja.
Eodovitost trte pa ni toliko odvisna od njene rasti, temveč od tega, kako ugodna je zemlja. O tem se prepričamo, ako vinograd dalje časa gnojimo s pepelom, v katerem je mnogo kalija. Les bode v tem slučaju močno rastel, a grojzdja bode še manj.
Bolje pa rodi vinograd, če ga gnojimo z gnojem, v katerem je mnogo fosfora in dušika, kakor z godnim govejim gnojem, s perutninskim gnojem itd. Za vinograde je najboljši oni gnoj, v katerem je mnogo kalija, dušika in fosfora.
Vinogradov ni treba gnojiti vsako leto, dosti je, če se primerno gnoje vsaka tri leta, ali pa tudi šele na več let. Kdor ima več vinogradov, naj jih razdeli v več delov in vsako leto naj gnoji drug del, po vrsti. Hlevni gnoj, mešanec itd. naj se v zemlji kolikor je moči raz-trese, umetni gnoj naj se pa dene le na posamična mesta. Gnoji se na razne načine. Najbolje je, če se med vrstami jeseni izkopljejo globoke brazde, v katere se dene gnoj, bodisi živinski ali pa mešanec.
Tako pride gnoj globoko v zemljo. S takim gnojenjem dosežemo, da gnoj močno vpliva, in da se plevel preveč ne razrašča. Če se je gnojilo jeseni, pokaže se uspeh gnoja že drugo leto. Z umetnim gnojem se pa lahko tudi še le spomladi gnoji. Če se gnoji jeseni, iz-pere dež in sneg gnoj, in ga voda nese s seboj v spodnje plasti, kjer vpliva. Vinska trta gnoja ne potrebuje na vrhu. če pa jeseni ni bilo moči gnojiti zaradi slabega vremena, je bolje, da se gnoj spravi do druge jeseni in se še le potem gnoji. Gnoji se jeseni v vlažnem vremenu ali se gnoj po prvem snegu raztrese v brazde in pusti na vrhu do spomladi. Fričetkom spomladi sezagrebe. Po zimi, ki ima dosti snega, ostane spomladi na vrhu komaj četrtina gnoja, vse drugo je že izprala voda, in odnesla s seboj h koreninam.
Gnojenje vinogradov pa nima le posledice, da se pridela več grozdja, temveč tudi trtna uš pognojenim vinogradom manj škoduje. Skušnja uči, da ta škodljivka ondi,  kjer  imajo  mlade trte in dobro   gnoje,   ni mogla
uničiti vinogradov, če tudi se je naselila. Kakor drugi mrčesi, loti se tudi trtna uš le bolj opešanih rastlin in dela največjo škodo v vinogradih na izsesani zemlji.
104
Kmetijstvo.