Nar bol j flii plot, ki nar dal jf lii terpi.
(Poleg nemfhkiga).
Plot ni pri gofpodarftvu taka kajbodi rezh. de bi tudi pofebne fkerbi in posornoiU vreden ne bil.
Dofti fort plotov imamo, ali rasun sida je vfakimu gofta poprava potrebna, in zhes male leta fe mora vfaki s noviga graditi ali ftaviti. To kaj  denarjev ? in  veliko  truda in zhafa potrebuje.
Vfiga tega tiftimu ni treba, kteri li ve, ali hozhe plot is ternjeviga germovja safaditi, ki ga medvednik, ali medvedovo hrufhizo, ali glogovez *) imenujejo. Prednofti, ktere taki plot pred vfimi drugimi ima,  fo :
*) Medvedova hr ufhiza, me dvednik, glog, glogovez, glogj e (fpitzbliittrigerVVeissdorn, Cratfegus monogvna, Jacqu.) zherni, v Notranjim beli tern imenovan, je ger-movje,   vzhafi  srafte   drevefu enako,   po 20 zhevljev in fhe zhes vifoko, ima debelo,   po pol pavza dolgo zhernkafto ter- ' nje in prav ojliro.    Perje je fhpizhaflo in ima prav globoke sarese.   Zvete belo, mefza Velikitravna in Roshnizveta.  Le-podifhezhe   zvetje   je  lizhno   in fe fkupej v fhopkeh dershi. Dosori mefza Kimovza, in rodi podolgo-okroglo fadje , ki je po veliko (ti frednimu grahu enako.    Ima prav terdo-rumen-kaft lef ,   in   fe   po fvoji   terdofti drenjevimu ne vda.    Prav pogottama fe tega germovja dobi,  pofebno v tr*kih gojsdih , kjer je semlja jako pefhena. Na Krajnfkim ga je na Goren-Ikim, na Dolenfkim in Notranjfkim kolikor fe hozhe.
Vrednifhtvo.
38
i) na veke terpi;
2)   lepo ga je vidi ti;
3)   malo proftora potrebuje :
4)   je po obilnofti goft, de nobena ftvar fkosi nemore;
6) fhe vfako leto nekaj ftele da.
Tako nam gofp. Zivkov pifhejo. To naf je fpodbodlo, prav na tanjko naredbo tega plota rasloshiti, ki je med viimi plotmi narboljfhi, in ki ga po vezh vunajnih krajih imajo.
Kaj bi nam branilo, tudi po nafhih krajih, take shive plotove safaditi, fuho lefeno grajo pa, per kteri fe tolikanj lepiga odrafheniga lefa potrati, fkosi in fkosi opuftiti? Kaj zhe biti nam na poti, de bi tudi mi nafhe prijetne kraje ver-tam enake narediti ne mogli? Saj nemanjka nam robe; med vfakim germovjem fe ta tern najde; nam sa rabo ga ftvarnik pufti po gofhavah rafti, le  nam velja, k  fvojimu  pridu  oberniti  ga.
Koliko dela persadene navadna fuha graja, in kako draga je, bodi fpletena, ali s plankami, s kolmi, ali s rantami foftavljena ! Vfako leto ji je popravlanja treba , na vfake 5 — 6 let jo ponoviti gre; fhkodo veliko fi tadaj po gojsdih in v lefu farni naredimo. Shkode in dela pa fi odvernemo, zhe bomo shive plotove safadili. V fheftih — defetih letih, bodo nafhi kraji vfe drugo podobo dobili, zhe bomo delo she letaf sa-zheli, in fe ne obotavljali. Gotov dobizhek je shiva ograja per kmetiji, ako je prav nafajena, in zhe fi ji do pervih fheilih let reje po pameti ftreshe. Shiva graja je taka dobra rezh , de priden gofpodar, ki fe od te refnize preprizha nozh in dan ^pokoja nima, dokler fi je  ne safadi.
Kako gre ter nov plot faditi?
Nar pervo delo je: tam, kjer ima shiv plot safajen biti; semljo poldrugi—do 2 zhevlja na globoko, 4 do 6 zhevljov na fhiroko prekopati in premetati, to je, popolnama tako oberniti jo, de sgorna shiva perft fpodaj — fpodna mertva perft pa na verh pride. Kdor hozhe f pomlad faditi, mora semljo, kakor je rezheno, \ poprejfhni jefeni prekopati in premetati: kdor v jefeni fadi, naj prekoplje in perpravi semljo tako  poprejfhno  fpomlad.
Spomlad — preden fok v lef doide — ali pa jefen, kadar liftje odpada, gre plot faditi. K temu vreshi nar pred po ti poprej prekopani semlji en zhevelj globok, dva zhevlja fhirok shleb (graben); potem fi fkoplji lepe ternove vfadike, nikar jim koreninz ne potergaj, in ne pofhko-dovaj, ampak perreshi jih ravno, in pufti jim nar vifhji po zhevlju dolge fhtule; kjer nosh dela ne ftori, mora shaga pomagati; poveshi jih v butarze , ovij korenine s maham. Zhe je treba vfadike dalezh pripelavati, s vodo mah oblivaj, de fe korenine ne prefufheprevezh. Sdaj vtakni nekoliko kolzhekov po fredi fkopaniga shlebu
vfhtriz semlje, pernefi perpravljene vfadike, neravno jim koreninze perreshi, pa ne kraji, kot po zhevlju dolge; vfadi jih po 6 pavzov fakfebi, to je 12 vfadik na feshen ; safuj jih s dobro perftjo 3 pavze na globoko ; 3 pavze dolge debla pa naj is semlje mole. Kdor bi od enga zhevlja dalje deblo puftil, bi shivaki per verhu sagnali, per tleh bi fe plot ne sgoftil, ter bi drobna shival per tleh fkosi plot  hodila.
Dva delovza opravljata klezhe to delo. Eden poftavlja vfadike po fredi fkopaniga shleba narav-noft per nategnjeni niti; rasravnuje korenine, ktere kolefnim fhpizam enako rasprofti; med tem, ko pomagavez perfti na korenine nafiplje, giblje drugi vfadiko eno sa drugo, jo v roki dershe ? tako dolgo, de perft korenine oprime, in vfa-dika farna ftoji. Sdaj pa fadnik s obema rokama perft okoli korenin potlazhi, in pomagavez sa njim  shleb  s  perftjo  safiplje.
Kir nikdar enako mozhnih vfadik dobiti ni, je vediti, de fe nefmejo farno mozhne, ali pa farno tanjke ftebla v verfto ftaviti, ampak fadnik mora vfelej sraven mozhniga, eno tanji fteblo vfaditi. Po fajeni verfti fe mora toliko vode politi, de fe vfa perft, s ktero je fad safut, dobro napije, savoljo tega fe mora sa fajeno verftjo majhen shleb (graben) puftiti, v kteriga fe voda vljiva. Dva pridna delovza po 5o feshnov na dan nafadita , to fe ve , zhe fi vfe , kar je k fadilu potreba pred pripravita.
(Dalje fledi.)
39