Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuj« arednlški odbor • Odgovorni urednik Stan« Šuštar • Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucij« 28 • Telefon Štev. 91 • Račun prt Komunalni Danki. Trbovlje 62-KB-10-146 • List Uhaja viako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna «0 dinarjev *» Tiska tlakama Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani • Cena Izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. US r Ji itev. 4 TRBOVLJE, 25. JANUARJA 1598 Leto Xl 7 dni po svetu Spet je teden okrog in svet je poln najrazličnejših dogodkov, ki jih je vredno omeniti. Vihar ogorčenja pri nas doma in tudi po svetu je povzročilo piratsko ravnanje francoske vlade, ki je naročila svojim vojnim ladjam, da zaustavijo nošo linijsko ladjo »»SLOVENIJO« ki je plula proti Casablanci, in ji zaplenijo del tovora ,— orožje, ki je bilo namenjeno neodvisni državi Maroku. Naše poveljstvo na ladji je imelo tudi ta tovor vpisan v ladijski register in je šlo torej za čisto navadno pošiljko neodvisni državi. Tak ukrep ne zasluži drugega kot ostro obsodbo, saj vnaša v mednarodne stike dokaj brutalno in nevarno prakso. Trditev francoske vlada, da je bilo orožie namenjeno alžirskim upornikom, je iz trte zvito, ker je naš diplomatski predstavnik v Casablanci dobil že pred tremi tedni dovoljenje od pristaniških oblasti za izkrcanje orožja z ladje »Slovenija«. AVEROF O GRŠKI ZUNANJI POLITIKI V zunanjepolitični debati grške skupščine je govoril tudi o odnošajih Grčije z drugimi državami in pristavil, da je zaradi prijateljskih odnosov Grčije z državami Bližnjega vzhoda prišlo do nekaterih nasproti) z državami članicami NATO. Prav tako je dejal, da je prepričan, da je pravica na strani arabskih držav in poudaril, da mora Grčija tudi v bolloče krepiti stike s državami. Grški zunanji minister je v nadaljevanju svojega govora poudaril tesno prijateljstvo a Jugoslavijo in dodal, da spoštuje našo voljo, da bi si zagotovili neodvisno življenje. Ko pa je govoril' o nedavnem sestanku članic Severnoatlantskega pakta, je poudaril, da Grčija ni prevzela nobenih obveznosti za postavitev oporišč za teledirigirane izstrelke. Zunanji minister je govoril tudi o Cipru in dejal, da je njegova vlada pripravljena storiti vse, da bi ciprsko vprašanje rešili tako, kot to želi prebivalstvo tega otoka. FEDERACIJA MED EGIPTOM IN SIRIJO zdaj ni več stvar daljne, marveč bližnje prihodnosti. Obe državi si prizadevata, da bi Čimprej vskladili vse ključne točke, potrebne za federacijo. Sirijo pa je te dni obiskal naš nedavni gost, indonezijski predsednik Sukamo, ki je imel razgovore s sirijskimi državniki. Sporočilo o razgovorih poudarja, da sta Sirija in Indonezija odločeni nadaljevati politiko neodvisnosti in nepristopanja k blokom In da bosta podpirali pravice narodov do samoodločbe. Obe državi obsojata jedrske poskuse kot sredstvo za povečanje mednarodne napetosti. Sirija bo tudi podpirala Indonezijo v njenih zahtevah po Zahodni Novi Gvineji, Indonezija Pa bo podpirala nacionalne zahteve Arabcev. ZMAGA NAJ PRAVIČNA STVAR Vsem nam je znano, kolikšno gorje je povzročil med vojno ustaš ki zločinec Artukovič, ki je po vojni pobegnil, naša država pa je zahtevala od ameriških oblasti že leta 1951, da ji izroče tega okorelega zločinca, da ga bomo sodili za njegove zločine. Artukovič je dobil r ZDA pravico azila. Zdaj je Vrhovno sodišče ZDA sprejelo pritožbo naše vlade tn naročilo obnovo postopka pri apelaeijskem sodišču v Los Angelesu. VOLITVE DELEGATOV Prvi zbori volivcev, na katerih smo izbirali delegate za kandidacijske konference, 50 v pretežni meri že končani, Jutri bodo prišli na zbor še ljudje U nekaterih vasi v zgornjem delu okraja. Zanimivo je, da so bili z malimi izjemami zbori volivcev dobri, da so volivci skrbno izbirali delegate za kandidacijske konference dn da so zahtevali pojasnila in odgovore na vrsto vprašanj. Največ so govorili o gospodarskih vprašanjih in komunalnem življenju. V spodnjem delu okraja so kmetje mnogo govorili o predlaganih vaških poti, cest, vodnjakih, šolah in razvoju kmetijstva. Malone vsepovsod so volivci mnogo govrili o predlaganih kandidatih. Volivci žele pred- vsem take poslance, ki bodo pravilno zastopali koristi naše skupnoti v na j višjih družbenih organih in hkrati poudarjali, da bodo morali imeti stalno povezavo z njimi. Doslej ponekod takih stikov ni bilo dovolj, ali pa jih sploh nd bilo. Ponekod so tudi predlagali, naj bi sedaj, ko so poslanci dobili pravice okrajnih ljudskih odbornikov, bodoči izvotljeni poslanci večkrat poročali v okrajnem oziroma občinskih ljudskih odborih. Do prihodnjih zborov volivcev bodo vse naše občine pripravile podrobnejše predloge perspektivnega načrta gospodarskega razvoja, družbene plane in proračune. Se bolj kot na teh zborih volivcev pa bodo spregovorili o celokupnem razvoju našega družbenega življenja na prihodnjih zborih volivcev. Gradiva za to je več kot dovolj in zato tu ne bo malo povedati. Ne sme se dogoditi, da bi nam razni v bistvu sioer drobni vsakodnevni problemi zameglili vso pisanost in veličino prehojenih dosedanjih uspehov. Ce nikoli, je prav zdaj čas, ko lahko podrobno in odkrito pregledamo, kaj smo v razdobju zadnjih štirih let storili za razcvet naše socialistične skupnosti. Ce je tu pa tam zaškripalo, ni nič čudnega, kajti nikdar ne smemo pozabiti, da smo sami oblikovalci in upravljavci, kar Imamo, in majhnih in velikih napak ali slabosti v bodoče ne bo, če bo vsakdo na svojem mestu prispeval svoje k temu, kar imenujemo socialistična skupnost. Prav zato so bili ti ln bodo bodoči zbori volivcev predvsem nov smelejši korak' k utrjevanju našega demokratičnega sistema, obenem pa tudi vključevanje nadaljnjega števila državljanov k aktivni udeležbi v naših samoupravnih organih. (v) 21, JANUARJA JE POTEKLO 2E 34 LET, KO JE V GORKEM BLIZU MOSKVE ZA VEDNO PRENEHALO BITI ZLATO SRCE — REVOLUCIONARJA LENINA. NJEGOVO ŽIVLJENJSKO DELO JE OBRODILO VELIKE SADOVE — SOCIALIZEM JE POSTAL ŽIVLJENJSKA STVARNOST MILIJONOV LJUDI. LENINOV DUH BO VEDNO ŽIVEL V NAŠEM VELIKEM BOJU ZA SOCIALIZEM. Delavski pozdrav kongresu »Svobod1 Zasavska cesta - še letos ? V soboto, 11. Januarja, so se zbrali v Litiji zastopniki okraja Trbovlje ter občin Trbovlje, Zagorje in Litija, ljudski poslanci iz Zasavja in zastopniki Uprave za cesta LRS na ponovni posvet glede prebitja ceste na sektorju Renke-Pasjek-Zagorje. Pred nedavnim smo poročali, da so taka posvetovanja že bila in da so na njih postavili zahtevo po izgradnji te ceste. Na zadnjem posvetu pa se je to vprašanje že pomaknilo nekoliko naprej, in sicer v tej smeri, da bodo strokovnjaki temeljito proučili zadevne elaborate In ekonomske razloge, ki so prišli na dnevni red na omenjenih posvetih. Se več — v kratkem bodo izdelani tudi že načrti in program za gradnjo zasavske ceste med Renka-mi in Zagorjem. Ni odveč povedati, da ta akcija ni le rezultat priprav za bližnje volitve, niti ni parola za zbore volivcev — nasprotno, to je akcija, ki izraža pričakovanja prebivalstev Zasavja, to so potrebe zasavske industrije in zasavskega kmečkega življa. Zastopniki omenjenih občin so seznanili s predlogi prebivalcev zasavske kotline tudi pristojne forume pri Izvršnem ■vetu LRS, ki so obljubili pod- preti prizadevanja, da pride do uresničenja teženj Zasavcev, katere so postavili na zborih volivcev. Z objavljanjem člankov o tem vprašanju želimo seznaniti širšo javnost o korakih, ki so jih že storili voljeni zastopniki, katerim so volivci zaupali nalogo — doseči prehftje zasavske eeste na sektorju Renke-Zagorje. Danes in jutri zaseda v Mariboru kongres »Svobod* in prosvetnih društev Slovenije. Nekaj sto aktivnih oblikovalcev amaterskega kulturnega in izobraževalnega življenja iz 811 prosvetnih društev bo ocenilo svoje delo v razdobju med dvema kongresoma, hkrati pa natančno določilo mesto in vlogo prosvetnega in izobraževalnega dela v celokupnem sistemu kulture in strokovne vzgoje naših ljudi. Ni nobenega dvoma, da so naša ljud, koprosvetna društva v tem razdobju opravila velikansko delo, saj imajo »Svobode* in prosvetna društva v svojih vrstah nad 100.000 aktivnih članov. Toda osnovno na kongresu bo, kako naprej, kako korakati vštric s časom,, saj menda ni slučajna ugotovitev, da je celokupna amaterska dejavnost tu pa tam zaostajala za našim razvojem v družbenem življenju. V tem-lem času ni več dovolj, Se so naša ljudr.koprosvetns društva VI. kongres LMJ Mladina STT razvila zastavo V četrtek, 1«. tega meseca, je bila v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah pomembna slovesnost, ki jo je priredila osnovna organizacija LMS ' Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne ob prazniku razvitja svoje zastave. Iz uvodnega referata, ki j^ Ml povezan tudi z praznovanjem 15. obletnice USAOJ, smo razbrali široko področje dela Ljudske mladine na tej šoli, tako v marksističnimi krožki, še posebno pa skrbe za učni uspeh na šoli, kar vidimo predvsem iz tega. da je Imelo od 152 čl« kovne« kot na drožbeno-poll-tlčnem področju. Tudi uredništvo »Zasavskega tednika« čestita mladini IKB in ji želi mnogo uspehov v nadaljnjem delu in učenju. t. k. V ponedeljek se bo v Beogradu začel VI. kongres LMJ. Mi mo naših mladinskih delegatov te bo kongresa udeležilo še precej predstavnikov mladinskih organizacij Iz sosednjih držav. Kongres bo zasedal tri dni in bo ocenil predvsem prehojeno pot jugoslovanske mladino od zadnjega kongresa, obenem pa dal m-potke za še aktivnejše vloge ljudske mladine v družbenem življenju. It našega okraja gre na pot v prestolnico šest mladinskih de- legatov, ki so jih izbrali mladinci našega okraja na zadnji izredni okrajni konferenci. V sredo so imeli naši delegati posebno posvetovanje, na katerem so se dogovarjaH o delu na kongresu. Zasavska mladina je svojini izvoljenim predstavnikom naročila za to pot mnogo pozdravov jugoslovanski mladini in dala obljubo, da bo z vsemi žilami delala za uresničitev vseh sklepov kongresa. (v) v svoji sezoni prirejala nekaj odrskih del, pa morda še koncertov in nekaj predavanj, in delo je bilo opravljeno. V času, ko se naglo razvija televizija, ko človek iz dneva v dan prisluškuje vedno novim tehničnim dosežkom, ko znanost napreduje z velikanskimi koraki, ko ima malone že vsaka družina lasten radijski sprejemnik, je treba temeljito korigirati tudi nekatere strani v življenju naših amaterskih društev. Vsekakor bo kongres, kot rečeno, kar verjetno zelo natanko določil bodočo vlogo celotnega kultumopro>:vetnega in izobraževalnega dela. Se prav posebej izobraževalnega. Naše ljudskoprosvetne insti-, tucije bodo morale postati prvenstveno nosilec izvenšol-ske vzgoje naših delovnih ljudi, morale bodo človeka pripravljati na vedno obsežnejše naloge v vsakdaniem življenju. Če zdaj samo za trenutek pogledamo v naša lastna društva, bomo morali ugotoviti, da smo sicer na amater,'kem področju dosegli kar lepe uspehe. Premalo pa smo zares storili za vzgojo ljudi, premalo smo napravili za ljudi, ki so željni znanja, najpredka, ker se zavedajo, da bodo le tako ko* naraščajočemu tempu sodobne znanosti. In to bo bržčas v prihodnjih mesecih in letih prvenstvena in zelo odgovorna naloga zasav, kih »Svobod* in prosvetnih društev. Brez pomoči ne bo šlo, vendar se bo treba tesneje nasloniti na našo politično organizacijo SZDL in druge družbene institucije, in delo bo laže steklo. Sicer pa bo kongres pokazal, kjer bo treba začeti oziroma nadaljevati, zato mu velja prisrčen delavski pozdrav! (v) Tov. Miha Marinko o bližnjih volitvah: VRL Mb Zimsko vreme; snežilo bo še led 24. In 2?. januarjem, vse-akor pa okoli 27. januarja ln erjetno tudi okoli 31. januarja »stale dni suho oziroma Jasno reme ter v Jasnih nočeh hud trat. 'ji " ■fr * -X« ■’ | IpM;! nov le 12 odst. negativno oceno V prostem času se ta mladina udejstvuje na kulturno-prosvet-nem področju z dramsko sekcijo, pevskim zborom, godbeniki, recitatorji ter s športom in telesno vzgojo. Mladinci so nada IJe delali v mladinskih akcijah v Krškem, kjer so opravili preko 2000 udarniških ur, medtem ko so pri gradnji šole napravili prav tako že 2500 udarniških ur. Mladinci na šoli so člani Ljudske tehnike, kjer se pridno url Jo in Izpopolnjujejo v praksi. To slavnost so mladinci obogatili z lastnim kulturnim ro-gramov, v katerem so sodelovali pevski zbor, orkester in re cltatorjl, spored pa so zaključili z vajami PVV. Na kraju proslave Je v Imenu direktorja STT razvil zastavo tovariš Janez Narad ln mladi« ce izpodbudil k nadaljnjemu uspešnemu delu tako na stro- „Na umu in v srcu imejmo razcvet naše socialistične družbe" Ko J« pretekli teden tov. Miha Marinko po zadnjem nadaljevanju seje Ljudske skupščine LRS tretjega sklica razglasil odlok o razpustu Ljudske skupščine, je v svojem zaključnem govoru dejal: »Smo že v Jeku volilnih priprav. Ne mlellm, da je tu potrebno dati obširno oziroma podrobno analizo dela, ki ga je naša skupščina opravila v tej svoji mandatni dobi. Želel bi predvsem poudariti, da je bilo delo te skupščine zelo obsežno na mnogih zakonodajnih področjih, ki urejajo naše družbeno življenje. Največja važnost pa je seveda na tistem delu naie skupščine, kt je bilo osredotočeno pa razvoj, utrjevanje In Izpopolnjevanje našega komunalnega sistema ln delo za Izpopolnjevanje gospodarskega sistema. To Je bilo delo za razvoj demokratičnih oblik čim nepo-srednejiega družbenega upravljanja.« V nadaljevanju svojega govora je Miha Marinko poudaril, naj bi bila tudi v prihodnje naloga nove skupščine, da s posredovanjem izkušenj kar najbolj deluje pri usposabljanju naših subjektivnih socialističnih sli, da bi bile kot uspešno usmerjati udejstvovanje najširših plasti naših delovnih ljudi v vseh najrazličnejših oblikah družbenega npravlj&nja. ki jih Je v pretekli mandatni dobi uzakonila naša skupščina. »Visoko razviti demokratizem, ki se zrcali v teh zakonskih predpisih, Je posvečen čimbolj sproščenemu uveljavljanju teh zavestnih socialističnih sil, predpostavlja, da se te in samo t« absolutno uveljavljajo, nikakor Pa ao razni anarhistični, demagoški elementi, ki bi mogli s svojim destruktivnim udejstvovanjem motiti uspešno delo teh demokratičnih organov pri reševanju tekočih problemov.« - Svoja nadaljnja Izvajanja je tov. Marinko posvetil pripravam za volitve v novo skupščino. Opozoril je na nujnost, da volitve ne bi smele oslabiti naših naporov za vedno večje usposabljanje naših demokratičnih organov, to je novoizvoljenih ljudskih odborov ln najrazličnejših oblik družbenega In - delavskega upravljanja. »Delo v tej volilni kampanji,« je naglasil tov. Marinko, »naj bo posvečeno utrjevanju naših ljudskih odborov, utrjevanju vsega našega demokratičnega življenja ln urejanja tekočih problemov. Vse razprave na volilnih sestankih naj bodo posvečene konstruktivnemu reševanju tekočih problemov, katerih Je brez dvoma dovolj. Take volilne priprave ln volitve same bodo prispevalo k hitrejšemu reševanju tekočih problemov; urejanje teh ae Često zavlačuje zaradi take alt drugačne slabosti hi pomanjkljivosti v deiu naših subjektivnih političnih sil. Apeliram na to, naj pri volilnem delu v naši sredini ne bo demagoškth nastopov, ne praznih obljnb, ne raznih osebnih tendenc. Vsi imejmo na umu In v srcu razcvet naše socialistične drnib*. enotne in ntrjene, da bi v takem duhu ln na taki podlagi naše ljudstvo izvolilo v novo ljudsko skupščino najboljše lz svoje srede. Mislim, da je ta moja želja Izraz interesov In ciljev naših delovnih ljudi ln da morajo predvsem v tej smeri naše volitve Izzveneti kot nadaljnja afirmacija celotne socialistične skupnosti.« PREBERITE TUDI TO! Koliko poslancev bomo volili v zvezno in republiško ljudsko skupščino Prav gotovo bo vsakogar zanimajo, koliko poslancev bomo pri nas na Slovenskem izvolili v zvezno in koliko v republiško ljudsko skupščino. • V Sloveniji ®mo' že pred tremi tedni začeli priprave za bližnje volitve. Prav zdaj potekajo tudi po našem okraju prvi zbori volivcev, ki bodo izvolili delegate za kandidacijske konference, kit imajo nalogo izbrati kandidate za poslance. Slovenska ljudska skupščina bo imel a 295 poslancev, in sioer republiški zbor 129 (doslej 125), zbor proizvajalcev pa v skupini industrije, trgovine in obrti 67 (doslej 69), v Skupini kmetijstva 9 poslancev (doslej 13). £ V" zvezni zbor zvezne ljudske skupščine bo Slovenija volila 25 poslancev, namesto dosedanjih 23, ljudska skupščina LRS lz svoje srede pa še 10 poslancev (doslej 10). V zvezni zbor proizvajalcev bomo v Sloveniji v skupini industrije, trgovine in obrti volili 23 poslancev (doslej 18) v skupini kmetijstva pa 2 (doslej 4). 0 Slovenija je za volitve v republiški zbor ljudske skupščine LRS razdeljena na 129 volilnih okrajev. Praviloma je ena občina volilni okraj, le nekatere manjše občine so združene. 0) Za volitve poslancev republiškega zbora proizvajalcev v industrijski skupini je Slovenija razdeljena na 62 volilnih okrajev. Največ poslancev iz te skupine bosta imela ljubljanski okraj (19) in Maribor (14), najmanj pa okraja Murska Sobota tn Novo mesto (po 2). 0 V kmetijski proizvajjal-»ki skupini bo za republiški zbor proizvajalcev 9 volilnih okrajev. V mariborskem okraju sta dva voliilna okraja, vsi drugi okraji, vštevši tudi naš, pa bodo volili po enegla poslanca, okraja Ljubljana dn Kranj Pa bosta skupai vblila enega poslanca v tej skupini. 0 Za valitve poslancev, ki bodo neposredno izvoljeni v zvezni zbor ljudske skupščine FLRJ, le Slovenija razdeljena na 26 volilnih okrajev. od katerih vsak voli po enega poslanca. V našem okraja bomo izvolili dva poslanca. 41 Za volitve poslancev zveznega zbora proizvajalcev bo v Sloveniji 23 volilnih okrajev; v ljubljanskem okraju 6, v mariborskem 5, celjskem, kranjskem (n trboveljskem po 2, vsi ostali okraj,i pa bodo imeli 1 volilni okraj in bodo volili prav toliko poslancev. • Za kmetijsko skupino je Slovenija razdeljena na dva volilna okraja; okraji Celje, Maribor ln Murska Sobota tvorilo eden, nad, ljubljanski, gori Skl in do« len Irki pa eden okraj. Preventivna zdravstvena slnžba v našem okraju se naglo razvija. Od skromnih zadetkov sanitarno-epldemiološke postaje s honorarnim uslužbencem se je razvila higienska postaja, pri kateri je nastopil službo sanitarni tehnik Jože Plevčak, sedanji upravnik Okrajnega higienskega zavoda. Po njegovi zaslugi je higienska postaja zdaj že drugo leto higienski zavod, kar je velika pridobitev za zdravstveno službo. Ce se oglasite na Okrajnem higienskem zavodu in ste radovedni glede njegovih načrtov za nadaljnjo izpopolnitev te ustanove, vam bodo zaupali, da bo letos pričel z delom živilsko-kemijski laboratorij. Tako ne ho več treba vseh vzorcev sumljivih ali pokvarjenih živil, pijač in vod pošiljati drugam, kar terja več denarja, in kar je še slabše, mnogo časa, ko morajo čakati na izvide in jim ni mogoče hitro in zakonito ukrepati. Z ustanovitvijo svojega laboratorija bodo to vprašanje zadovoljivo rešili. Upamo, da jim bo okraj v proračunu za letošnje leto odobril tudi denar, da bodo slednjič le prišli do svojega vozila, brez katerega so kot brez nog. Tako, pravijo, bi se obseg in vsebina dela občutno spremenila in izboljšala. Želimo Jim srečo, da bi res dobili »hitre noge«. Do sedaj je bila njihova dejavnost v glavnem usmerjena na področje komunalne in živilske higiene ter v preprečevanje nalezljivih bolezni. V tem delu dosegajo res vidne uspehe. Okraj je izrazito industrijski in terja veliko dela na področju higiensko - tehnične zaščite. Zavod bi nujno potreboval nekoga, ki bi se posvetil izključno temu vprašanju. Na zavodu je prevzela dolžnosti okrajnega inšpektorja za šolsko higieno zdravnica dr. Ivančičeva, kar je spet lep uspeh za to mlado ustanovo. Sol v okraju je mnogo in vse, razen nekaterih najnovejših, so za pouk komajda še primerne. Zato bo delo na teni področju dokaj težavno, ker je preureditev šol vedno zvezana z večjimi ali manjšimi stroški. Zdravstveni delavci so že dalj časa želeli, da bi dobili pregled o delu, uspehih in težavah zdravstvene službe v razširjenem okraju Trbovlje. Zato Je zavod zbral potrebne podatke, ki so s kritičnimi pripombami izšli v knjižici »Zdravstvena služba okraja Trbovlje v letu 1956«. Ta knjižica ni zanimiva samo za zdravstvene delavce, ki bodo z njo dobili ogledalo svojega dela, temveč za vse, ki jim je mar vse izobraževalno lij ki so ga opravili učitelji, Rdeči križ, komisije za bi prezrli vzgojno delo, zimsko Izobraževanje ter druge družbene in gospodarske organizacije in društva. KAKO ZAČETI Z NAČRTNIM DELOM Najprej Je bilo treba sestaviti dober načrt zdravstveno-vzgojne-ea dela. Po tem načrtu naj 61 vzgoji šolske mladine in odraslih. Z zastopniki sindikatov so govorili, kako bi z ustrezno Izobrazbo delavcev v pogledu hlgiensko-teh-nlčne zaščite zmanjšali število nesreč pri delu. Posvetovanja so torej Imela namen, poživiti zdrav-stveno-vzgojno delo in v vsaki občini so skušali določiti nekoga, ki bi bil referent z* zdravstveno vzgojo in bi bil v stikih z zdravstvenimi delavci in referatom za zdravstveno vzgojo. Njegova naloga bi bila organizirati zdravstvena predavanja, tečaje in druge zdravstvene akcije, upoštevajoč zanimanje ljudi in zdravstveno problematiko, ki Jo Je treba v vsaki občini natančno proučiti. To organizacijsko delo je dokaj dobro uspelo. Nadaljnji ukrep teh posvetovanj je bil, da bo mogoče predvajati zdravstveno - vzgojne filme za okrog 150.000 šolskih otrok. Nekateri zdravstveni domo- vi so tudi dali prispevke za nakup zdravstveno - vzgojnih filmov in diapozitivov, ki lih Je referent za' zdravstveno vzgojo že preskrbel. Izdelati bo treba še podToben program zdravstveno - vzgojnega dela. zato pristojni referent sedaj proučuje zdravstveno statistiko, v obdelavi Jto nadalje material s področja nalezljivih bolezni! za desetletje 1947 - 195«, ki naj bi nudil vpogled v epidemiologijo našega okraja, da bi tako smotrno planirali zdravstvene akcije na terenu. Po proučitvi te problematike in upoštevajoč zanimanje ljudi bo referent za zdravstveno vzgojo usmeril svoje delo. Opisali smo vam v kratkem to zdravsveno ustanovo, ki se nenehno trudi, da bi dosegla izboljšanje zdravstvenega stanja ljudi in s tem prispevala svoj delež k splošnemu napredku. FRANC TIHOLE V gospodarstvu preko 2 miliiona zaposlenih V bolniškem oddelku Zdravstvenega doma v Zagorju napredek tega okraja. Lepo bi bilo, če bi takšno publikacijo izdali tudi za preteklo leto. ZAČETKI NAČRTNEGA ZDRAVSTVENO-VZGOJNEGA DELA Krivično bi bilo trditi, da do lanskega leta, ko so na pobudo Tajništva za zdravstvo ustanovili referat za zdravstveno vzgojo, ni bilo ničesar storjenega. Gledali bi tudi preozko, če bi se omejili samo na priložnostna zdravstvena predavanja, ki so jih imeli nekateri požrtvovalni zdravniki In drugi zdravstveni delavci, pri tem pritegnili k sodelovanju v prvi vrsti učiteljstvo, družbene in gospodarske organizacije ter razna društva. Da bi to dosegli, je bilo treba organizirati posvetovanja zastopnikov teh organizacij in društev, ki so Jih pripravili oddelki za zdravstvo pri občinah na pobudo referenta za zdravstveno vzgojo. Na teh posvetovanjih so razpravljali o vlogi in pomenu zdravstvene vzgoje pri reševanju zdravstvene problematike in predlagali družbenim organizacijam in društvom, naj vnesejo v svoje programe tudi zdravstvena predavanja. Poudarjali so pomen šole In učiteljstva pri zdravstveni PRVE SEJE SVETOV ObLO TRBOVLJE Za zdravje otrok in žena Na prvi seji sveta za zdravstvo ObLO Trbovlje so člani najprej poslušali poročilo o uspehu prvega id drugega cepljenja otrok proti otroški ohromelosti. To cepljenje Je zdravstveno osebje izvedlo v zadnjih dveh mesecih preteklega leta. Od 1903 predvidenih otrok Je bilo cepljeno 1806 ali 94,9%, kar pomeni, da le 5,1% staršev ni poslalo otrok k cepljenju. S pregledi žena glede rakavih obolenj so ponovno pričeli v mesecu decembru ln računajo, da bo ta akcija končana krajem meseca marca. Nepregledanih žena Je bilo še 1603, in sicer 760 v starosti nad 30 let In 813 v starosti od 25—30 let. pregled bo do navedenega termina opravljen, če uspe pregledati 144 žena tedensko. Sredstva za to akcijo so zagotovljena. Ko so obravnavali porabo proračunskih sredstev v lanskem letu, so ugotovili, da je bilo 3,114.697 dinarjev porabljeno za zdravljenje plačila nezmožnih, za brezplačno zdravljenje, za male asa-nacije, za prevoze v bolnišnico, za zobno zdravljenje, za ambulantna zdravljenja — porode, za zdravila za siromašne ln za občinski sanitarni Inšpektorat. V te namene se letošnje leto predvideva znesek 3,800.009 din. Za preventivno zdravstveno službo je bilo lansko leto potrošeno 3,112.801 dinarjev, za letošnje leto pa Je ta ustanova napravila proračun za 8.180.000 din. Upoštevajoč skupna pror- Je”nsk*' «— V brežiški občini — kakor poročajo — je udeležba na zborih volivcev boljša, kot je bila kdaj koli poprej. Skoraj vsi zbori so bili že ob prvem sklicanju sklepčni in so volivci na njih zelo konstruktivno razpravljali tako o problemih svojega kraja kakor tudi o vprašanjih občine, okraja ln celotne jugoslovanske skupnosti. Na nekaterih zborih volivcev so ljudje izrazili pripravljenost, da tudi sami, s prostovoljnim delom in drugače, prispevajo k reševanju manjših komunalnih problemov, kot so na primer popravila poti, male asanacije in podobno. V senovski občini so sklenili, da bodo povečali število krajevnih odborov, ker so se ti pokazali kot zelo uspešna oblika za pritegovanje volivcev k reševanju raznih komunalnih in drugih vprašanj. Nekateri krajevni odbori so namreč lani zgradili precej manjših objektov, čeprav so imeli na razpolago le skromna denarna sredstva. Podrobneje o zborih volivcev in njihovih koristnih zaključkih bomo spregovorili še v prihodnji številki. S. pravi tov. Videnič, »bo iskanje možnosti razširitve in dviga proizvodnje v nekaterih podjetjih naše občine. V mislih imam tista podjetja, kjer obstoje realne možnosti ta pogoji, manjka pa seveda denarnih sredstev. To so predvsem rudnik Globoko, v Dobovi Pletiilnica, nadalje mi-zarska delavnica in poprav-Ijalniea železniških voz, Agro-servis, Tovarna pohištva v Brežicah, Opekama in razne uslužnostne ter servisne delavnice v Brežicah. Posebno skrb bo občinski zbor posvetil razvoju in delu naših kmetijskih zadrug ta razvoju pri kooperaciji v kmetijstvu. To delo se mi zdi zelo važno, ker gre tu za dvig kmetijske proizvodnje ta s tem za povečanje blagovnih fondov pretežnega dela naših občanov — kmetijskih proizvajalcev. In s tem je kajpak tesno povezano tudi vprašanje povečanja dohodkov občane. Ne bi hotel pozabiti na našo trgovino, gostinstvo ta turizem. Vsi vemo, da imamo v Brežicah naravnost odlične naravne pogoje za razvoj turizma, ta sodim, da se bo moral tudi tod resno zavzeti naš zbor. Pred očmi imamo zelo pereč problem, to je odvisna delovna sila. Imamo predele, kjer prihaja to vprašanje vedno ostreje na dan. In ker zadnje čase precej govorimo o gradnji večje kemične tovarne, želim, da zapišete, da pričakujemo, da bo ta objekt zgrajen v naši občini. Na kraju pa naj omenim še to: z zavestnim delom ta objektivnim gledanjem vseh nas in vseh (prizadetih ositaflih. čtaiteljev, bo zbor proizvajalcev kot celoten občinski ljudski odbor lahko mnogo storil za razvoj občine, brez popolnega razumevanja ta sodelovanja vseh naštetih pa tudi mi ne bomo mogli ustvarjati čudežev.* »Prva naša naloga, ki smo si jo že zastavili, bo priprava perspektivnega načrta gospodarskega razvoja občine Senovo za razdobje 1957—1961. Pri izdelavi tega plana imamo pred očmi predvsem to, da Jože Smodej, Sevnica: Ne morem povedati nič konkretnega »Imeli smo šele. dve seji, ta na drugi smo sprejela le nekaj sklepov lokalnega pomena, ustanovili pa smo tudi svete, ki so potrebni za redno delo delovanja obeh zborov. Odbor za izdelavo perspektivnega načrta občine Sevnica pa še ni zasedal, zato sodim, da bi ne bilo prav dajati katere- -koli izjave, ki ne bi bile v skladu s sklepi tega odbora. V izdelavi pa imamo načrte za izgradnjo otroškega vrtca, kovinske delavnice in javnega kopališča. Za vse te gradnje so odobrene lokacije in določena zemljišča. Seveda pa ne smem pozabiti na cesto, ki smo jo odločeni izboljšati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Veliiko smo govorili o ustanovitvi nove kmetijske poslovne zveze, ki naj bi orga- nizirala vso kmetijsko proizvodnjo in zgradila na postaji Sevnica primerne prostore, oziroma skladišča. Ker v Sevnici že imamo gozdno poslovno zvezo s svoj imi prostori, mislim, da ne bi bilo neumestno obe zvezi združiti. Gospodarstveniki trde, da bi bilo to bolje.« • moramo posvetiti nemajhno pozornost povečanju kmetijske proizvodnje, ozir. dvigu zaostalega kmetijskega področja. Nadaljnja naloga našega zbora bo budno spremljati dotok dohodkov, ustvarjenih na področju občine, zlasti pa trošenje proračunskih sredstev, ker menim, da je upoštevanja vredno to, da so že sedanji izdatki za državno upravo na področju naše republike na nivoju, kii ga predvideva perspektivni načrt za leto 1961. Najvažnejše delo, okrog katerega velja sprostiti vse sile, bo iskanje možnosti za zaposlitev ljudi oziroma nezaposlenih. To bo prišlo še bolj do izraza tedaj, ko se bo proizvodnja našega rudnika manjšala. Misliti bo treba torej na ustanavljanje in razvijanje novih gospodarskih organizacij oziroma obratov, ki bodo nadomestili zmanjšanje narodnega dohodka s področja rudarstva. Toda ta naloga je obsežna ta presega celo meje okraja. Mislim, da zbori proizvajalcev ne smejo stati ob strani tudi pri razvoju ta nalogah šolstva ta prosvete, kot tudi zdravstva, če upoštevamo hitri razvoj tehniške, ki zahteva vsestransko razgledanega človeka.* Gvido Urlep, Hrastnik: Letos bomo lahko dogradili le šolo bo imela letos občina še manj sredstev kot lani. Investicijskega sklada bo le kak milijon, ki ga bomo morali porabiti za urejanje potoka, ceste ta podobno. Očitno je, da se bo morala občima brezpO' Maks škarget, Radeče: Vse po realnih možnostih »2e prvi dve seji, ki sta bili več ali manj konstituamega pomena, sta pokazali, da se tovariši odborniki, izvoljeni v ta zbor, zavedajo svojih dolžnosti, ki stoje pred njimi. Jasno je, da naša občina nima tolikšne industrijske osnove, kot jo imajo sosednji proletarski centri. Vendar s tem ni rečeno, da se pri nas zaradi tega ne da ničesar storiti. Nasprotno, mnoigo! Zadali smo si, po predhodnih nasvetih ta predlogih sveta za gospodarstvo, seveda na osnovi realnih možnosti, v okviru perspektivnega načrta razvoja gospodarstva naše občine dokajšnje naloge. V mislih imam obstoječo ta- tijske proizvodnje, ki po vseh »Imamo kup načrtov, čeprav še niso vsi do kraja izdelani. Vsekakor pa bomo upoštevali prvenstveno predloge (zborov volivcev. In na kaj so ti opozorili? Predvsem na tole: slabe ceste, pomanjkanje stanovanj, prenatrpane šole in še kopica drugih tekih problemov. In kaj od tega nameravamo izboljšati? Treba je vedeti, da gojno odločiti za dograditev dustrijo, predvsem našo tovar- dosedanjih pokazateljih ni za-■ no papirja, Industrijo gradbe- dovoljiva. Tu bo moral zbor nega materiala, »Peto« ta se- proizvajalcev resno premisliti, veda uslužnostno obrt. kako Izboljšati to vejo našega Ne bomo podcenjevali kme- gospodarstva!« Ivan Krautberger, Zagorje: Boj proti naraščajoči draginji Zbori volivcev so ena izmed najpomembnejših oblik socialistične demokracije v naši državi. Ker državljani neposredno na njih uveljavljajo svoje politične pravice, jih mi zaradi tega smatramo kot politično ustanovo. Kakor pa dobi ves naš družbeni sistem vedno v vseh fazah svojega razvoja svoje mesto tudi v zakonodaji, tako so 1 za zbore volivcev zakonski predpisi, ki jih uporabljamo. Po vsem tem so zbori volivcev politična in zakonska institucija. Zaradi tega jih v določenem roku prirejamo in so po nakazanih potrebah politično smotrni in zakonsko obvezni. V dosedanjem razvoju našega družbenega sistema imajo vsi njegovi organi in institucije (skupščine, odbori, sveti, delavsko samoupravljanje, družbeno samoupravljanje i. dr.) že svojo pridobljeno prakso, svojo tradicijo, in tako tudi zbori volivcev. Ce kandidirajo svoje predstavnike v organe oblasti, aii opravljajo kontrolo nad delom organov, če predlagajo ali dajejo svoje mišljenje o rešitvi raznih vprašanj komune, delajo to državljani neposredno na zborih volivcev, govoreč o vsem, kar je na dnevnem redu. Toda med najvažnejše zbore volivcev, na katerih so najkrepkeje manifestirajo njihove pravice, štejemo vsekakor tiste, na katerih volivci kandidirajo ljudske odbornike in ljudske poslance. To zaradi tega, ker vsak državljan takrat osebno Odloča, kdo ga bo zastopal v njegovem Občinskem odboru ali v republiški in fcvezni skupščini. Važnost kandidacijskih zborov volivcev Je nadalje v tem, da se z njimi začenja volilna kampanja ih se z njihovimi pripravami pričenja tudi predvolilna aktivnost političnih organizacij. Za volitve ljudskih poslancev Zvezne ljudske skupščine, ki jih bomo imeli 23. in 26. marca t. 1., bomo prvič izvedli kandidaturo na osnovi spremenjenega Zakona o pravicah in dolžnostih, o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev. Prav tedaj bodo prišli do uporabe zakonski predpisi, ki se nanašajo tudi na novo vlogo in pravice zborov volivcev v kandidiranju ljudskih poslancev. Tudi po spremembi zakona je kandidiranje s strani zborov volivcev osnovna oblika, ki sedaj njihovo voljo še bolj utrjuje in ki omogočava, da pride volja volivcev čim aktivneje in neposredneje do izraza. Na kak način se izraža volja in uveljavljajo demokratične pravice volivcev - ob kandidiranju ljudskih poslancev? Ker bodo na kandidacijskih konferencah odločali o kandidatih delegati zborov volivcev, je jasno, da bodo državljani oziroma zbori volivcev svojo pravico o izbiranju kandidatov uveljavili na po-sreden način. Ob izbiranju delegatov za kandidacijsko konferenco v resnici izraža zbor volivcev mišljenje o osebah, ki bi jih bilo treba kandidirati za ljudske poslance, vendar to mišljenje ne omejuje delegatov, da se ne konferenci ne opre-dele za kandidate. Po končani kandidaoljskl konferenci nastopi trenutek, ko zbori volivcev ne- posredno z glasovanjem odločijo o potrditvi kandidatov, ki jih je konferenca predlagala. Ce zbor volivcev ne sprejme niti enega od predlaganih kandidatov, lahko sam odloči nove kandidate in v ta namen izvoli posebno kandidacijsko komisijo. r Medtem ko je prej vsak zbor volivcev imel svojo kandidacijsko komisijo, je okrajna kandidacijska konferenca sedaj stvarno združitev teh posebnih komisij v skupno kandidacijsko telo. Ona mora po svoji sestavi predstavljati politično voljo državljanov celotnega volilnega okraja, ker so na njej zastopani vsi volivci sorazmerno po svojem številu na področju zborov volivcev. To pa se izvede najbolje, če se za kandidacijsko konferenco izvolijo takšni delegati, ki bodo zares izrazili voljo vseh volivcev. Sestava kandidacijske konference je medtem v mnogočem odvisna od aktivnosti in zanimanja vsakega državljana v organizacijah, ki politično pripravljajo zbore volivcev zaradi izvolitve delegatov. Iz vsega tega sledi, da novi zakonski predpisi niso samo poenostavili volilnega mehanizma, pač pa prinesli nekaj stvarnih novosti v zborih volivcev, ki so utrdili In razširili njihove pravice. To vidimo Iz tega, da zbori volivcev odločajo o kandidatih: ko volijo delegate za kandidacijsko konferenco, ko potrjujejo predlagane kandidate za ljudske poslance, ali kadar se ne strinjajo s predlogom kandidacijske komisije in Izvolijo nove kandidate. šol. poslopja, vse ostalo bomo bolj krpali. Zbor proizvajalcev pa bo moral govoriti tudi o vprašanjih cen ta prejemkov ta vsaij do neke mere doseči kontrolo nad cenami. Po vsem tem se bo treba torej resno poglobiti v gospodarsko dejavnost, v vso to pisano življenje, ugotoviti potrebe ta možnosti za razvoj trgovine, gostinstva ta kmetijstva in morda ne nazadnje celo ugotavljati medsebojni odnos prejemkov v posameznih podjetjih, razpon ta njegovo upravičenost v odnosu med podjetji, s čimer bomo ustregli zlasti zahtevi članov sindikate, izraženi na zadnjih občnih zborih. Pričela se je šola za starše v Trbovljah V četrtek, 16. januarja, ze je v Trbovljah začela Sola ca starše. V njej je predaval znani pedagog Gustav Šilih iz Maribora, in sicer o pomenu vzgoje in šole za starše. Prvo predavanje je poslušalo 60 žena. Nadalnja predavanja v tej šoli bodo po predvidenem programu vsaki četrtek. t. k. »NaopogiLavitneje se mi zdi začeti boj za zvišanje družbenega standarda ta boj proti naraščajočim cenam. Zaradi tega bo naš prvi ukrep skli- cati vse delavske svete zagorskih podjetij, kjer bomo govorila o teh stvareh, na drugi strani pa se bomo konkretno pomenili o nadaljnjih možnostih gradnje stanovanj, kar je za našo občino bistvenega pomena. Občinski zbor proizvajalcev bo resno odločal o razdeljevanju sredstev ta se pri tem najbolj zavzemal za ureditev komunalnih potreb. Seveda pa imamo tudi mnogo načrtov v okviru perspektivnega načrte razvoja naše občine, ta menim, da se bo tudi tu moral angažirati celoten zbor proizvajalcev. Torej dela na pretek; odgovori so več ali manj tehtni, ta na bližnjih sestankih z volivci bodo naši odborniki teh zborov imeli dosti povedati. Uredil: M. V. .............."Vf?!.: ■ I Halo, 91! Rad bi vedel, koliko Jugoslovanskih žena Je sodelovalo v NOV ln koliko Jih Je padlo? TZ. Trbovlje Približno 25.000. 100.000. Padlo pa In še eno vprašanje: koliko brigad Je bilo formirano v času NOV? T. Z. Trbovlje 242 ln 23 brigad KNOJ. Lani so v Trbovljah precej govorili o gradnji nove — prostornejše — bolnišnice. Ali je letos kaj upanja na začetek gradnje? J. L. Trbovlje Zelo malo! Gradnja takih poslopij je zelo draga stvar. — Sredstev pa sami nimamo dovolj. Kaj misliš, ali bi lahko v Zagorju lahko uvedli višje razrede gimnazije? Z. V. Zagorje Ne! Za to ni dejanske potrebe, saj imamo tako ustanovo v Trbovljah. Zadnjič sem obesil zimski plašč v omaro. Zanesem se na perspektivno vremensko napoved. ki pravi, da bo topleje. Vendar se resno bojim, da jo bom moral obleči tja v maju, kaj misliš? B. S. Brežice Bom vprašal vremenoslovce! Kolikor se spominjam, Je lani nekdo vprašal, koliko bo stalo potovanje na gospodarsko razstavo v Belgijo. Takrat nisi mogel povedati, kaj pa zdaj? R. C. Videm - Krško Cena sedemdnevnega potovanja s hrano, ogledom razstave in prenočiščem bo 35 tisoč din. Bomo letos prej sprejemali okrajni ln občinske družbene plane? , B. L. Radeče Bomo! Zdaj dosti pišemo o potrebi gradnje zasavske ceste. Rad bi vedel, koliko časa jo bomo gradili in koliko bo gradnja stala? N. V. Zagorje Nekoliko prezgodnje vprašanje! Vprašaj poleti! Večkrat gledam, kako hitijo delavci obnavljati našo Steklarno. Se v šoli dosti govorimo o rekonstrukciji Zda) pa bi močno želel vedeti, koliko neki prodajo stekla vsak dan ln kam. R. E., učenec Dol pri Hra»tn. Zelo lepo. da govorite tudi v šoli o vaši industriji Ce še ne motim, prodajo v Steklarni dnevno za približno 3 milijone stekla!. NJihpvi Izdelki gredo po vsej državi, pa celo Izvažajo jih. Na kakšen Inštrument igra v znanem »Avsenikovem kvintetu« Vilko Avsenik? Na klarinet B. L. Kršna vas Z našega obiska v brežiški občini Sobota je. dež, kakor da in tam se vlije bili že v aprilu, ne pa šele sredi zime. Z avtomobilom se po razmočeni cesti počasi prebijamo proti Stari vasi. Brzinomer se suče takole okoli 40 km na uro. Nam v vozilu pa se zdi, da se vozimo vse prepočasi. No, pa smo kljub temu prispeli na cilj, čeprav nismo drveli a »sto« na uro. V »Rdeči zvezdi« smo, na posestvu v Stari vasi. Prijazni uslužbenci so na našo prošnjo jeli pripovedovati. NOVE NASADE VINOGRADOV UREJAJO . i. Posestvo »Rdeča zvezda«,v Stari vasi je danes poznano že daleč naokoli. Posestvo verjetno predvsem poznajo prijatelji dobre vinske kapljice. Skoda, da je bilo lansko jesen bolj malo vina, saj so ga pridelali le štiri vagone, čeprav imajo kleti, v katerih bi ga lahko shranili kar 18 vagonov. Tako pa ... Lani jim toča ni prizanesla in je uničila kar 82% pridelka ki je pod njim čepela v gnezdu. Zanj ni bilo vojne. Brezskrbno je -zlagal svoje akorde. Povsod 3e plalo življenje, brsteče, prekipevajoče življenje, ki je ravnokar premagalo smrt in zaživelo z novo močjo. Visoko v planini so se pod okriljem pravkar ozelenelega drevja stiskale druga k drugi tri barake. Partizanska bolnišnica. Med ranjenci, ki so jih zjutraj prinesli v to gozdno zatišje, je bil tudi mitraljezec Perun. Ležal je bled in negiben s prestreljenimi prsi in prebito nogo. V prsih ga je peklo, vsak najmanjši gib mu je povzročil ostro bolečino, ki je rezala prav do srca. Sam sebi ni verjel, da res leži tu in da umira, da ne pojde do konca s svojo brigado. Zunaj je bila pomlad, dehteča in lepa, kot vino opojna. Trojna pomlad. Pomlad v naravi, pomlad vseh, ki so bili tlačeni in zaničevani, in pomlad njegovega življenja. On pa je umiral v tej trojni pomladi, dvajset let star. Ko je prijel za Puško, je bil šestnajstleten pobič. Ko je človek Šestnajst let star — o čemu vse ne sanja takrat, i. pilot bo, mornar, sanja o najbolj drznih, najbolj Nevarnih poklicih, ne iz avanturizma, ampak eno-•tavno zato, ker čuti v sebi nepremagljivo, neizčrpno moč, kateri ne more kljubovati nobena sila tega sveta. Ves svet se mu zdi ena sama velika in lepa pravljica, In vsak kamen, vsak cvet, del te pravljice. Zaveda se le enega: da ljubi življenje, da ljubi ves svet in da je ta ljubezen velika in topla — toplejša od samega sonca. C« pa tedaj pride nekaj in ga preko noči iztrga iz teh sanj in načrtov o bodočnosti — sovraži to silo bolj, kot more kdaj koli sovražiti človek. Perun je ljubil, z brezmejno ljubeznijo svojih šestnajstih let ljubil svet in življenje, čeprav je bilo bolj trdo kot ne. Vendar — kdor živi, ta ni ubog, in tudi Perun ni bil do tistega trenutka, ko je na zavoju ceste pred vasjo zagledal prve tuje ljfdi v zelenih uniformah. Od takrat dalje pa se je vrstilo povelje za poveljem, ukaz za ukazom, ki je dal jasno in nedvoumno občutiti, da po svoji zemlji lahko stopa le še kot hlapec s pripognjeno glavo. Peronov rod pa je bil trd in svojeglav, ki je znal potrpeti, znal garati in se pehati za kruh, ga z razpokanimi dlanmi trgati zemlji — le tega, kar so od njega zahtevali ti tuji vsiljenci v zelenih uniformah, ni znal. Ni se znal pokoriti, ni se znal pred nikomer plaziti po kolenih. Perunu so se same od sebe stiskale pesti. Sovražil, žgoče je sovražil te tuje ljudi, njihov zoprn vonj po parfumu in znoju ga je silil na bljuvanje. Sovražil jih je z vsem srcem, vsem bitjem in vedel le eno: da mora dati duška temu sovraštvu, sicer bo zadušilo njega samega. In to sovraštvo mu je potisnilo v roko puško. Tri leta je od takrat. Koliko borb, koliko jurišev, koliko ran in krvi... Ničesar se ni ustrašil Perun: noben bunker ni bil pretrden, noben zid previsok, noben sovražnik preuporen. Vsak ubit sovražnik, vsak izstreljen rafal ga je približeval svobodi. Samo' o njej je mislil, nikoli o sebi. Včasih, le včasih se je v njem prebudilo srce in zakoprnelo po nečem lepem, nedoživljenem. Toda vselej je potlačil to koprnenje, in ko Je gledal požgane domove, poteptana polja, otroke brez mater in matere brez otrok, se je sam pred seboj sramoval svojega srca, ki je ob vsakem srečanju z njo — Vojko — vztrepetalo kot splašen golob. Kadar koli jo je videl v koloni vso majhno in drobno s puško na rami, kadar koli se je v borbi ob pokanju pušk in regljanju mitraljezov pomešal njen odločni klic: »Na juriši Naprej, Skojevci!« je občutil v srcu čuden nemir. Ljubil jo je — toda s kakšno pravico je smel’ misliti na to čustvo, ko pa so povsod goreli domovi, ko so se solze mešale s pepelom in krvjo ... Nekoč, ko je brigada bila ria oddihu, jo je našel ENI HA Vse dopoldne sta se lepe J igrala. Postavljala sta hl-• 1 ške, gradila mostove la predore. Potem je pristopila k njima ženska, elegantna gospa. »Ne, ne boš se Igral s njim, ki •e očeta ne pozna! Le počakaj, smrkavec, doma pa jih zato še dobiš!« Mlajšemu od obeh Je gospa Poiskala roko In ga trdo odpora v bližnji blok. fant v pesku se Je začudeno 0Jrl za njima. Zgrajena Je bila nova stamo-VaR0eka hiša. Lepo poslopje, da malo takih v mestu. Vseh šestnajst stanovanj je bilo komfort-nih- Kdo bo srečnež, ki *e bo vselil? Zena X. Je Je naredila podoben načrt, kam bo postavila !°ko, kam omaro... No, pa 1» 6 Prišel tisti dan, ko je padla Odločitev in ki so ga nekateri imenovali za usodnega. Napisa-je bilo šestnajst odločb in ®lnajst srečnih lic jo zažarelo. Toagai s 7:1 (4:0). »Proletarcu« v dobro Je pripisati da je ' - ' “ - - ‘ forumi so dolžni poskrbeti za zdravje mladine« — je dejal dr-Krištofič na občnem zboru društva med razpravo. Kakor vidite, je, nova telovadnica eno najvažnejših vprašanj v Vidmu-Krškem. -k Iz PiSec Tečaj Rdečega križa. — Drugi del tečaja RK obiskuje 16 deklet od 20. novembra p. 1. redno in brez zamud. Vse tečajnice se zavedamo njegove koristi, zato ga obiskujemo z veseljem. Vsaka Izmed nas je pridobila mnogo znanja, ki ga bo lahko s pridom uporabila v življenju. Vso snov smo že predelale, sedaj samo še Utrjujemo lansko ln letošnjo in se pripravljamo na Izpit, ki bo 1. februarja. Vse se trudimo in želimo doseči čim lepši uspeh. Po Izpitu Imamo zaključek tečaja in bomo v ta namen v nedeljo, 26. t. m., uprizorile trodejanko »Dobrodelnost« in dva skeča. Med tečajem smo imeli tudi krvodajalsko akcijo, ki smo seje udeležile stoodstotno. Nam to ni nič škodovalo, a marsikomu bomo s tem rešile življenje. Tovarišici Ostreličevi se za njen trud in njeno skrb najlepše zahvaljujemo. C. M. letno tisti, ki bo pokazal največ poguma in znanja. Jutri zjutraj — oziroma točneje povedano — dopoldne ob 11. uri, pa bo start za udeležence prvenstva v slalomu. Ce bo vreme primerno in snežne prilike ugodne, bodo ljubitelji smučanja, ki bodo ta dan prihi-. teli na Partizanski vrh- iz Trbovelj in Zagorja, prav gotovo prišli na svoj račun. Trud za izlet na ta priljubljen zasavski vrh se jim bo ob pogledu na drzne smučarje stotero poplačal. Smučarski prvaki Zasavja pa se Prvenstvo smučarske podzveze v nedeljo na Kumu in na Partizanskem vrhu je poteklo v vedrem razpoloženju, kljub temu, da v dolini ni bilo snega. Na Kumu so se pomerili med seboj skakalci in tekači, na Partizanskem vrhu pa tekmovalci alpskih disciplin. V skokih je med člani zmagal Jelko Cestnik (Trbovlje), pred Planincem (Trbovlje), Centrihom (Sloga. Trbovlje), Knezom (Kum), Judežem (Zagorje) itd; med mladinci pa Vili Lipičnik (Zagorje), pred Ocepkom (Svoboda, Kisovec) in Bečirovičem (Trbovlje) V tekih Pa so bili najboljši med člani Miha Skrinar (Kum), Jere (Zagorje), Smodiš, Krajšek in Strgaršek (vsi Kum), med starejšimi mladinci Tomo Korde! (Zagorje), Kovač in Trotovšek (oba Kum), Zibert Filip (Trbovlje); med starejšimi mladinkami Anica Smodiš, Ema Smodiš in Strmčnik (vse Kum) in med mlajšimi mladinkami Tončka Medvešek, Arh- (obe Trbovlje) in Kranjec (Sloga Trbovlje). Na Partizanskem vrhu pa Je v veleslalomu'med člani zmagal Ivče Berger (Trbovlje), pri mladincih pa Zdravko Ačkun (Trbovlje). V slalomu pa so postali najboljši zasavski smučarji med člani Egidij Rozman (Trbovlje), med mladinci Zdravko Ačkun (Trbovlje) in med mladinkami Breda Zlak (Sloga, Trbovlje). Telesna vzgoja je zelo važna za zdravo rast društva še mnogo premalo mladih ljudi, ki bi mladega človeka. Žal Imajo naša partizanska prihajali v njihove telovadnice. . Je nastopil brez Judeža in — Častni gol za domače moštvo je dal Oto Praznik. Trboveljski kegljači tekmujejo 0 kegljačih trboveljskega •Rudarja« je malo slišati. Bolj ihi so, Vendar redno trenirajo, u >n tam pa napravijo kakšno freseneč.e-nje. To pot so gosto-ali v Celju proti ekipi »Beto-a,; ki jo prištevajo med naj-oijše v Sloveniji. Na njenem egljišču so , kegljači »Rudarja« Ofiegii piomemibno zmago nad ejonovci. Kljub temu, da med eljani nista nastopila najbolj-a igralca Vanovšek in Marin-e,k, to ne zmanjšuje uspeha Tr-oveljčanov. Gostje so podrli v 1 tekmi 6.345 klinov, domačini Pa 6.318. Rri »Betonu« p“®>rc, ki j, 8T)V’ ^°'v<-e oci »Rudarja« pa OPOZORILO Na osnovi odloka ObLO Trbovlje o komunalni ureditvi in zunanjem licu mesta Trbovlje, člen 5, točka 2 in 3, pozivamo vse lastnike hiš, hišne svete In upravitelje hiš, da v primerih, ko zapade sneg, tega sproti očistijo s pločnikov ln hišnih prehodov. Preko noči zapadli sneg je odstraniti okrog hiš in prehodov do 7. nre zjutraj. Enako opozarjamo vse prebivalstvo, da je sankanje, smučanje in drsanje po cestah, poteh In trgih na območju mestne občine Trbovlje prepovedano. KOMUNALA TRBOVLJE Kako poživiti in posplošiti telesno kulturo Naloge sveta za telesno vzgojo pri ObLO Trbovlje Svet za telesno vzgojo pri ObLO Trbovlje je na svoji seji ▼ prvi vrsti razpravljal o svojih nalogah in o poživitvi telesa« kultnre. Prva ugotovitev, ki j« je svet napravil, je bila, da dosedanji svet za telesne vzgojo ni dosegel posebnih uspehov v enem letu svojega obstoja. Upoštevati Je treba težavne priliko, v katerih je svet delal glede na pičla finančna sredstva, s katerimi je razpolagal (500.00t din za dotacije), ter v glavnem tudi spričo obstoječih trenj med športnimi in telesnovzgojnlml društvi, kar ni vodilo k napredku na tem področju. Svet je bil mnenja, da je potrebno, da se zastopniki prizadetih društev čestokrat snidejo in razpravljajo o medsebojnem sodelovanju. Posebno naj bi društva skrbela sa razširitev telesne vzgoje med šolsko mladino, in sicer v gojitvi vseh športnih disciplin. Pri tem predlaga, da bi šolska mladina imela obvezno tedensko 2 uri telovadbe, ki naj se deli na splošno telovadbo > zaprekami, na atletsko telovadbo in športne Igre. Za poživitev In posplošenje telesne kulture je svet mnenja, naj bi bilo več predavanj o telesni vzgoji in športu, predvajati j« treba več tovrstnih filmov, s katerimi bi bilo mogoče pritegniti več mladine k sodelovanju. Svet je bil nadalje mnenja, naj bi se pr! njem formiral fond sredstev, katera bi se potem pravilno delila med društva. ■ Svet naj bi imel tudi nalogo, da ustvari aed prizadetimi društvi polno soglasje, bistvena njegova naloga pa naj bi bila širiti ln skrbeti za teleeno vzgojo mladine. Plavalci »Celuloze« imajo voljo do dela Plavalni kiub »Celuloze« v Vidmu-Krškem si vsi predstav, ljajo kot klub, ki ima največ možnosti, da pride do dobre ekipe, da si ustvari dobre, komaj vzhajajoče plavalne zvezde. Tako sicer pišejo po časopisih. Nihče pa ne omeni tega, da se klub bori, da ne životari, da dela in da hoče z delom pokazati svoje uspehe. Kljub temu pa ga pri PŽS v Ljubljani smatrajo kot podeželski klub. Tega ne bi smoli, tega sploh ne bi smel nihče občutiti- Zakaj potem delajo razloček med klubi? Mar zaradi tega, ker je to nov klub, ki se mora še boriti z vsem tistim, kar so drugi plavalni klubi že preboleli? Mogoče hočejo v klubu celo vcepiti občutek manjvrednosti? Toda toga ne bodo dosegli, ker Imajo mladi plavalci voljo do dela in veselje za plavanje. Ali naj sedaj, ko je imel klub svoj letni občni zbor, govorim o uspehih v pretekli sezoni? Tega ni treba, ker jih vsi poznate. — In v prihodnosti? Mislim, da nas mladi plavalci tega kluba ne bodo razočarali. -k RADIO v tem tednu OBJAVE IN OGLASI KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah: od 24. do 27: jan. amer barvni cinemascope film »Trije novčiči v vodnjaku«; naslednji teden je bil najboljši prevrnil 875 keg- ZAHVALA Globok o užaloščeni ob prera-g lzgLbi našega nadvse dobre-tooža, očeta, sina, brata, 8trica in svaka RUDOLFA OCVIRKA iskreno zahvaljujemo vsem, So z namj sočustvoval) ter zalT *2razRi sožalje. Posebno - Va*° pa smo dolžni za vso 4 mk°č Okrajnemu odboru Zve-® borcev Trbovlje v času po-Jnikove . dolgotrajne bolezni, Krf Ritnemu komiteju ZK Tr-csi8’ obrata Trbovlje, ZB nter Trbovlje, Sindikalni podružnici rudarjev Trbovlje, SD voboda« Trbovlje in so.sedom ,ja Poklonjeno cvetje, kakor tu-yl *°v- Levičarju in drugim to-5'^m za poslovilne govore. tua° en'c"'at Prav iskrena hvala c “1 ostalim, ki so mu poklonili etje ter ga spremili na njego-zadnji poti. žalujoča žena Anica Ocvirk Vjb Franci. Trbovlje, 22.1.1958 PODJETJE ELEKTR0-KRŠK0 sprejme nabavnega referenta In več kvalificiranih elektromonterjev za Jaki tok Nastop službe takoj. Vse ostalo po dogovoru. Sprejemamo pismene ali osebne • ’ ponudbe. ELEKTR0-KRSK0 VIDJSM-KRSKO, Cesta »tare pravde 3 ♦ssssssssssssssssssssssssssssss**««****«**********4*******4**** a z |» i s Komisija za uslužbenska vprašanja Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. okrajnega kmetijskega inšpektorja, 2. referenta za plan (s področja kmetijstva in gospodarstva), 3. okrajnega gradbenega inšpektorja, 4. načelnika tajništva za splošno upravo. POGOJI: pod točko 1. - fakultetna Izobrazba (Ing. agronom), pod točko 2. — fakultetna Izobrazba (ing. ekonomist ali agronom) z daljšo upravno prakso, pod točko 3. — fakultetna izobrazba (Ing. za nizke in visoke gradnje) ln pod točko 4. — fakultetna Izobrazba (pravna) z daljšo upravno prakso. Nastop službe takoj aH po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja — poslati Okrajnemu ljudskemu odboru Trbovlje najkasneje do 5. februarja 1958. amer. kavbojski film . »Človek izza puške«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«: od 23. do 27. Jan. ameriški film »Tarzan- v pustinji«. Kino »Svoboda« Videm — Krško: 25. ln 26. jan. nemški barv. film »Dežela smehljaja«; 24. in 30. jan. francoski film »Thčrčie Raquln«. Kino Brežice: 25. Jan. amer. film »Smrt na cesti«; 26. Jan. ruski barv. cinemasc. film »Prolog«; 28. jan. Ital. film »Plašč«; 20. do 31. Jan. amer. barvni film »Ljubimec Lady Cheterlay«. Kino Sevnica: 26. do 26. Jan. češki film »Jan Hus«; 1. ln 2. lebr. amer. film »PTitisni Dlo«. Dežurni zdravniki v Trbovljah v času od 26.1. do 31.1.1958. 28. 1. 1958 dr. Komorovskj Vladimir. 27. 1. 1958 dr. Južni« Vladini ira. 28. 1. 1958 dr. Novak Cvetka. 29. 1. 1958 dr. Komorov»ky Vladimir. 30. 1. 1958 dr. Majdič Zvonka. 31. 1. 1958 dr. Južnič Vladini ira. Dežurni zdravnik jo v Zdravstvenem domu Trbovlje, Ul. 1. junija št. 4, tel. 83, ob delavnikih od 20. ure do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih od 20. do naslednjega delovnega dne do 7. zjutraj. MAL/ OGLAS/ FRODAM HIŠICO z gospodarskim poslopjem In ca 1 ha sadovnjaka v bližini Krškega ob glavni cesti. Interesenti se zglasite 2, Ik na samem kraju. PRODAM T OKEN s šipami za teplo gredo 174 X 82 X 4 cm ter levi zid. komplet, štedilnik v dobrem stanju. — Kadunc, Pod gozdom 19 — Trbovlje. STAVBNA PARCELA V bližini ko-, lodvora Videm-Krško na prodaj." Poizve se Tovarniška 12. Videm. PRODAM 4 OKNA, kompletna s šipami. — Anica Kolarič, Partizanska 31. Trbovlje. PREKLICUJEM besede, izreče-čene proti Slavku Ščurku 21. 10. 1957 ln se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Anica Zupan, Gimnazijska 2. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00- ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35 ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 2«. JANUARJA 7.35 Za prijetno razvedrilo Igra orkester Calvi Gerard; S.00 Športna reportaža; 8.15 Veseli inter-mezzo; 8.45 Mladinska radijska igra — France Bevk: Pastirici; 10.00 Se pomnite, tovariši... Andrej Pagon-Agarev: Ranjen; 10.30 Pokaži, kaj znaš! 12.00 »Pozdravi s toplega juga« (spored zabavne glasbe); 13.30 Za našo vas; 16.00 Vasja Predan: Soštanjska termoelektrarna (reportaža); 18.20 Mala melodija; 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes; 20.00 Popevke in melodije smo Izbrali za vas. PONEDELJEK, 2T. JANUARJA 8.05 Orkestralna matineja; 9.20 Izbrali smo za vas ... (spored zabavne glasbe); li.oo Uvodni takti; 11.05 Oddaja za šolarje: Dobri pomočniki; 11.37 Na obisku prj Veselih planšarjih; 12.40 Dva klavirja v ritmu; 13.45 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet; 15.40 Listi Iz domače književnosti — Ivan Minatti: Pesmi; 17.10 Popevka tega tedna; 18.00 Mladinska oddaja: Uživajte proste dni; 20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Teodor Vavajanis, solistka Hilda Horak-Casova. TOREK, 28. JANUARJA 8.05 Radi jih poslušate ..9.30 Slavni solisti vam pojo ln igrajo; 10.10 Za razvedrilo...; 11.30 Za dom in žene; 12.00 Igra Kmečka godba. 13.15 Popevke se vrste ...; 14.20 Za otroke — Mira Mihelič: Peter; 15.40 Potopisi in spominf — John Hunt: Zmaga nad Evere-stom; 17.10 Čajanka » piesom; 18.00 Športni tednik; 18.45 Domače aktualnosti. SREDA, 29. JANUARJA 8.05 Pisana paleta; 9.0o prof, dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Ljubiteljem domače glasbe; 10.10 Dopoldanski dlvertimento; 11.35 Oddaja za šolarje: Mark Twain; 13.15 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov; 14.05 Oddaja za šolarje: Ko so stekli prvi stroji; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturni pregled; 18.30 Pesem slovenske zemlje H. Fantovske pesmi; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Glasba ne pozna meja: Sestaneh v Zagrebu (Posnetki z javne zabavne oddaje Radia Zagreb), Četrtek, so. januarja 8.05 »Mi ga žingamo«; 8.35 To ln ono za vas; 10.10 Melodije a la carte; 11.30 Cicibanom — dober dan! (Lojze Maruško: Izgubljena hišica); 11.45 Pesmi za naše male; 12.40 Poje holandski zbor »Mastreechter Staar« p. v. Martina Koekelkorena; 13.25 Na obisku pri nordijskih mojstrih; 14.26 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Janez Trdina: Zegnanje: 17.10 Plošča v ploščo; 18.00 Radijska univerza — Danilo Ružič: Spretnost tajnega pisanja; 18.45 Četrtkova reportaža; 19.50 Tedenski notranje-pollttčni pregled; 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. PETEK, 3L JANUARJA 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 9.20 Prisluhnita in izbirajte; 11.00 Pesmi raznih narodov; ll.so Za dom ln žene; 11.40 Alpski zvoki; 12.40 Poje Slovenski oktet; 13.15 Od arije do arije; 14.05 Oddaja za šolarje: — Brzojav skozi Mato Grosso; 15.40 Iz svetovne književnosti — Orrin Henry: Poslednji list; 17.10 Mali Intermezzo; 17.15 Oh četrt na šest... (za ljubitelje zabavne glasbe); 18.00 Iz naših kolektivov; 18.50 Družinski pogovori; 20.00 Panorama z MontmarOra: 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled. SOBOTA, L FEBRUARJA 5.05 Lepe melodije — znani na- pevi; 9.00 Oddaja za šolarje: Starš rudnik; 10.10 Odprimo glasbeni atlas; 11.00 Pionirski tednik; 11.15 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12.40 Radi se jih spominjamo ... 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 18.00 Okno v svet: preteča zna-nfenja nove gospodarske krize; 18.15 Koncert pihalne godbe JLA p. v. Jožeta Bruna; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer; 21.00 Prijetno zabavo! Gospodinjski kotiček # Obleko iz sufcna lepo obnovimo s tobačno vodo. V 2 in pol litra vode skuhamo 50 g tobaka za pipo. Krop precedimo ln pomakamo vanj trdo ščetko, s katero skrtačimo obleko, ki smo jo prej dobro izteple din izprašile. Obleko obesimo potem v senco in ko je že skoraj suha, jo zlikamo preko krpe za likanje. Sukno postane čisto in svetlo kot novo. # Umazan ovratnik plašča ali kam-gamaste obleke lepo očistimo, če namažemo umazana mesta s stepenim surovim rumenjakom. Rumenjak naj se na ovratniku posuši; rumenjakovo skorjo potem odstranimo, ovratnik pa splahnemo z mlačno vodo. 0 Obleko az kamgarna, ki se že sveti, obnovimo takole: Raztopimo 25 g salmijaka in 25 g soli v 50 g vode. V to tekočino pomakamo krtačo in z njo temeljito izščetkafno obleko. Ce se obleka ne sveti preveč, zadostuje, če jo »drgnemo g krpo, ki smo jo namočile v bencin in obrisale potem s suho (tisto kipo. • Čevlje napravimo nepremočljive na sledeči način; Podplate namažemo s čopičem, kd ga pomakamo v mlačno kuhano laneno olje. Čevlje damo potem nekaj časa na sonce. Usnje natremo z ricinovim oljem, vendar samo toliko, kolikor ga usnje lahko vsesa, sicer postane sivo. Ce ravnamo tako s čevlji, ne postanejo samo nepremočljivi, temveč tudi zelo trpežni. 0 Madeže po kakau operimo takoj z mrzlo vodo, nikoli ne z vročo, ker jih pozneje ne odpravimo več. 0 Zlato verižico daj v steklenico s toplo vodo, ki j,i primešaj nastrganega mila ln malo apnenega praška. Steklenico močno tresi,! nato vzemi ven verižico in splahni v čisti vodi. Ko se posuši se sveti kot nova. k> i Rešitev magifinega kvadrata lz 2. številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo f Prinesli v dingi številki našega tednika, se glasi (vodoravno n navPično); 1. NOTA, 2. OPEL, 3. TELE, 4. ALEŠ. Knjižno nagrado je žreb prisodil Tončku KUKOVIČU, učen-Vr^ razi'eda, Dol. Leskovec 26, pošta Brestanica, nadalje Mtrici UTACnik, učenki 3. razreda osnov, šole, Sentlambert 13, po-a Zagorje ob Savi. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti, '■'sem ostalim rešiteljem, ki jim žreb žal ni bil naklonjen P°4to in pozdrave prav lepa hvala. Uredništvo. Nagradno računska uganka za pionirje ^anes prinašamo našim pionirjem šaljivo računsko nalogo, ° Poskusite pravilno rešiti: H te neki kmečki hiši so imeli mačko, ki Je imela štiri mlade tci CB' Ka,| Pravite, dragi pionirji In pionirke, koliko tac Je v ^ JPačji družini? ij računska naloga je šaljiva in ni tako lahka, kot mislite. Ojše enkrat: pri hiši je bila stara mačka in 4 mlade ma-e- Dobro premislite to računsko nalogo in odgcfvoritel j, To uganko je zastavila pionirjem pred nedavnim Manica O^ar-cva v ljubljanskem Radiu. Tisti, ki poslušajo redno ra-SaJ;;ke oddaje za pionirje, bodo hitro odgovoril na naše vpraša z. ostalimi pa ne vemo, kako bo. j, Pravilno rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti do Gelje, 2. februarja opoldne. Za pravilen odgovor imamo prl-avljeni dve lepi knjižni nagradi (po odločitvi žreba). ^ Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti poleg svojega jnP.na 'n priimka Se razred Sole, ki Jo obiskujete, nadalje pošto 1 "aJ• 'Ger ste doma. Lsem pionirjem prisrčne pozdrave 1 Uredništvo, 3F fRAKIC kopitar. 55. — Proti opoldnevu Je Bojan prispel do partizanskega taborišča. Sprva sg vsi začudeno gledali, čel kaj bo tak mladič delal v partizanih. Saj ne bo mogel premagati vseh številnih težav, niti ne bo vzdržal v pohodih. Zaradi tega je bil Bojan malo zaskrbljen. Partizani pa so mu svetovali, naj počaka na komandirja, ki so bo proti večeru vrnil iz brigade. Tisto popoldne se je Bojanu zdelo strašno dolgo. Bil je utrujen In zaspan, vendar od samega pričakovanja ni mogel zaspati. 5G. — V mraku se Je komandir res vrnil. 2e spotoma je zvedel, da je v taborišče prišel novinec — mladinec. Medtem ko je premišljeval, kam naj bi ga dal, je prispel v taborišče. Takoj Je videl, da novinec ni nihče drug kot star znanec Bojan. Zato ga je zanimalo, kaj ga je napotilo, da je prišel v partizane. Bojan mu je povedal vso zgodbo. Bojanu je k*r odleglo, ko mu je komandir odgovoril, da bodo že našli zanj kakšno dele 57. — Za Bojana Je bil to najsrečnejši dan v življenju: postal je pravi partizan, kar je tako dolgo želel postati. Drugo jutro so mu dali še titovko, na kateri je bila prišita rdeči peterokraka zvezda. Na zboru je komandir povedal, zakaj je Bojan prišel med partizane in zakaj se je odločil, da bo ostal pri njih. Tisto jutro je Bojan dobil še ime — partizansko ime. Bojan sedaj ni bil več Bojan, ampak Silni. Po zboru so mu vsi partizani čestitali in mu stisnili roko. Bil je pre-■foJUm 58. — Silni je postal kurir. Vsak dan je odšel s pošto v štab brigade. Sprva je šlo bolj težko, ker še ni poznal poti in še ni imel izkušenj. Bal se je za pošto, zato se mu je zdelo, da je za vsakim grmom nemška zaseda, da za vsakim drevesom stoji nemški vojak in čaka nanj. To pa je trajalo le nekaj dni. Silni se je temu hitro privadil. Silni je kmalu vedel za vsako bližnjico, za vsako skrito pot. O kurirju go po» slej mnogo govorili in ga postavljali za zgled drugim. ............................................. FLORENTINA XXXIII. NAD. » V to inšpekcijo je torej pristpel-tudi mikrofilm belgijske Organizacije odpoira. Najboljši strokovnjaki med de-šifranti so šli na delo, da bi odkrili tajno šifro, s katero bi razsvetlili važno vsebino mikrofilma. Sestavljene so posebne statistične tabele, točno je odrejen vrstni red številk in črk, ki pridejo v poštev pri dešifriranju. Številni Holeritovi stroji so se vrteli dan in noč... Po desetdnevnem napornem delu so znani prvi rezultati. Besede dobivajo jasnejšo obliko, vsebino_Končno so dešifrirali celoten tekst in vsebino mikrofilma napišejo v jasnem in odrejenem jeziku. V teh dneh je bil Ralf kot na žerjavici. Vsak dan je pošiljal brzojavke z vprašanjem, če je mikrofilm dešifri-ran. Končno je dobil odgovor: strokovnjaki so dešifrirali celotno besedilo. Dešifrirani film-so poslali v Bruselj s posebnim letalom. Ralf je drhtečih rok raztrgal omot, v katerem je bilo 24 strani natipkanega besedila. Začel je brati. Ko je prebral prve strani, so mu po obrazu tekle debele kaplje znoja. Ne, kaj takega zares ni pričakoval... Na teh 24 straneh so bili res točni podatki o celokupni organizaciji Pokreta odpora; zapisani so bili vsi podatki in številke, ki jih je povedal polkovnik Zoren. Toda — manjkali so točni podatki o krajih, kjer,imajo Belgijci svoja skladišča orožja in materiala, manjkala so imena in točni naslovi vseh članov in funkcionarjev Pokreta odpora. Z drugimi besedami: manjkalo je vse tisto, kar je okupacijskim silam in Abweh.ru bilo najbolj potrebno, če so hoteli zadati smrtonosen udarec tej organizaciji. — Belgijci so mnogo bolj bistroumni in previdni, kot sem si mislil — je dejal razočarani Ralf zvečer Prosperu in Florentini, ko so se sešli, da bi se pomenili, kaj bi kazalo storiti. — Zame je bilo to vsekakor veliko iznena-denje. Oni so tako previdni — je nadaljeval Ralf po kratkem presledku — da celo Angležem nočejo odkriti svojih največjih tajnosti. Verujte, s takimi nasprotniki ni lahko zobati češenj. Vidite: po tolikšnem delu, po toliko spretno izdelanih potezah smo ponovno na začetku naše poti. Še vedno ne vemo tistega najvažnejšega. Kaj storiti? Ralf je nervozno vstal in se začel sprehajati po sobi. Prosper in Florentina sta ga začudeno gledala in videti jima je bilo, da sta se ustrašila nečesa neznanega... Po izrazu njunih oči bi človek z gotovostjo trdil, da se začenjata počasi zavedati položaja, v katerem sta se znašla, in da instinktivno čutita prihodnje težke dni... Potem ko je Ralf obstal pred zagrnjenim oknom, se je nenadoma obrnil, stopil k Prosperu in dejal: — Torej, dragi moj, kot vidite, je bil ves naš trud zaman. Morali bomo začeti skraja in po drugih poteh. — Toda... ne razumem, kaj mislite s tem reči? Po kakšni drugi poti? Kaj bi lahko zdaj storili? — zamrmra Prosper in pogleda Ralfa, nato pa Florentino. — Da, da — de Ralf počasi, kot da deli besede na zloge — morali bomo po drugi poti in napraviti nekakšne druge mere, če hočemo priti do cilja, in da se izvlečemo iz tega neprijetnega položaja. Da, zares neprijetnega, ker nam že gori pod nogami. — Pa, kako mislite — začne Prosper — kaj pravzaprav hočete storiti? — Še on, star lisjak, ni vedel, kaj bi bilo trefoa zdaj začeti... — Nadaljujmo igro kot doslej — odgovori Ralf. — Izpolnili bomo želje in vse tisto, kar je zahteval polkovnik Zoren; to je po moji sodbi edini izhod iz položaja. Ničesar drugega ne vem. Zašli smo v blato in zdaj moramo iti do kraja, pa počilo, kdaj počilo... Nadaljevanje sledi ♦♦♦•♦♦»»♦»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦••♦»♦»♦M««**** Rakete iz puščave Cesarska Venera Lollobrigida zahteva 200 milijonov Gina Lollobrigida je še vedno popularna filmska igralka; to drži; menimo pa, da je tisti njen simpatizer, ki je na slavnostni otvoritvi rimske Opere — ko se je zvedelo, da Callaso-va ne bo nadaljevala — zakričal z galerije: »Zamenjajte jo z Lollobrigido!« vendarle pretiraval. Toda tudi mimo tega se časopisje zelo pogosto zanima za družino Škofič- Do sedaj se je to zanimanje v glavnem gibalo okrog njene filmske dejavnosti (nč da bi pri tem zanemarjalo tudj druge povsem obrobne dogodke iz njenega privatnega življenja). To pot pa Ob Novem letu so dajale ve-dfeževalke v Parizu izjave o dogodkih v bodočem letu. Med ostalim je ena teh »madames« povedala, da bo Franclja letos dosegla pomembno odkritje y raketnem orožju. Ali je bil to samo patriotični optimizem ah dobro premišljena špekulacija, ali pa poskus kar tako, bomo še videli- Dejstvo pa je, da se Francija v velikem taborišču Colomiho Bechar, dve uri leta od Dakarja, sredi Sahare, izredno intenzivno ukvarja s poskusi raketnega orožja. Colomb Bechar je bilo doslej več ali manj znano ime — razen v spiskih obveščevalnih služb. Kajti le redko mine teden, da ife bi padjeli v okolici taborišča kakšnih sumljivih oseb. Nekaj jih dokaže nedolžnost, drugi pa ... Kajti v Oo-lombu Bechar ju lahko človek, ki se zanima za te zadeve, marsikaj vidi: sicer je CT 10, ki se dviga skozi ogromen črn dim proti nebu, že nekoliko zastarel tip rakete. Toda CT 20, opremljen z reaktorjem Marbo- ješla povodi? gre za neko resnejšo zadevo: Lollobrigida namreč toži producenta Rizžolija, češ da Se ni držal pogodbe, in zahteva nič manj kot 200 milijonov lir odškodnine. Podjetje Rizzoli-film je namreč nameravalo snemati film »Cesarska Venera«, v katerem naj bi Lollobrigida poosebila Napoleonovo sestro Pa-olino, film pa naj bi bil v barvah in sneman v cinemascope tehniku Poleg Lollobrigide bi morali v filmu nastopati tudi vidnejši filmski igralci, med njimi tudi Montgomery Clift. Ko bi po prvotnem načrtu ta film stal okrog poldrugo mili- Smola mladih kopalk Neki hollywoodski tovarnar kopalnih kostumov je ob neki plavalni tekmi povabil skupino mladih deklet in jim v reklamo podaril kopalne obleke iz novega plastičnega materiala. Presenečenje pa je kmalu sledilo: plastičen material je v vodi popolnoma zginil, ne da bi dekleta to takoj opazila. Dobrih deset minut so dekleta pred zbrano publiko plavala — v Evini obleki... Iznajdljiv tat Draguljar Renato Vecchietti v Bologni je pred nedavnim postal žrtev izredno premetenega lopova. Neki elegantni gosipod, ki se je predstavil draguljarju kot nemški turist Helly Wasser-mann, ga je prosil, da mu pokaže uhane, med njimi tudi take v vrednosti 5 milijonov dinarjev. Ko jih je bilo treba plačati, je mož dejal draguljarju, da mora oditi k svojemu advokatu po denar. Položil je uhane na blazinico v škatlico v kateri so bili shranjeni, in dal škatlico v roke draguljarju, da jo hrani, dokler se ne v me z denarjem. Juvellr pa je zaman čakal na kupca uhanov. Končno je odprl škatlico z dragocenim nakitom in namesto pristnih uhanov našel v njej čokoladne bonbone, ki so bili po videzu in velikosti podobni dragocenim uhanom. Pozabila je, kako se piš«. Pri neki prometni nesreči 1« gospa Eileen Chddde dobila živčni zlom In, delno tudi izgubila spomin. Tako je med drugim popolnoma pozabila, kako se kuha. Ko je sodišče obravnavalo njen primer, je vzelo tudi to njeno nesreča v poštev in ji dovolilo odškodnino 8 milijonov dinarjev. Razočarane Američanke Mnoge mlade Američanke, ki so lansjto poletje letovale v Italiji, so izjavile, da so pričakovale, da bodo doživele razne »sentimentalne« avanture. Toda razočarale so se, kajti ugotovile so, »da so italijanski fantje zastarelih nazorov in zelo domišljavi. Mnogi od njih se vedejo, kakor da so samo moški nfi svetu, medtem ko na njem žive tudi ženske, ki so žejne ljubezni«. re, ki doseže višino 14.000 metrov, je že korak dalje in predstavlja zelo uporabno orožje. Francoski znanstvenik; in vojaški strokovnjaki, ki delajo v Colomb Becharju, so prepričani, da predstavljajo' njihovi zadnji Izdelki dosežke, ki niso več daleč za ameriškimi — posebno ne, kolikor gre za rakete za srednji domet. Toda cilj združenih sil (znaš tveni kov, vojske, mornarice) v Colomb Becharju je konstrukcija inter-kontinentalne rakete tipa »Snark«. V tem so dosegli s tipom »Trident« nekaj, uspehov. Nekoliko teže je z interkonti-nentailno balistično raketo — takšno, kakršno imajo sovjeti... Sicer trdijo Francozi, da konstrukcija takšne raket* * za deželo, ki razpolaga z dovolj tehničnimi sredstvi in strokovnjaki, ne predstavlja več nepremostljive težave — če je rešeno finančno vprašanje.. • Mnogo pozornosti posvečajo Francozi tudi protiletalskim raketam. Njihov zadnji tip »Par-ca« je podoben ameriški »Nike« Boj s smrtjo jardo lir, se je Rizzoni premislil, spremenil scenarij In tudi igralce, kar Lollobrigidi nikakor ni bilo všeč. Spor okrog tega filma se vleče že dolgo, prišlo je do novih obtožb in pro-tiobtožb, zlasti še, ker je Rizzo-li odslovil tudi kostimerko Marijo De Mateis (ki je izdelala kostime za film »Vojna in mir«) in jo nadomestil s Francozinjo Mayo, s katero Lollobrigida noče imeti nobenega stika. Prav tako ni več govora o cipe mas čopu in tehnicoloru. za moške vloge pa se govori o bivšem »Tarzanu« Barkerju in Ray-mondu Pellegrinu, dobrem francoskem igralcu, k} se je specializiral v vlogi Napoleona-ona- Vse to je bilo za Lollobrigido preveč In zato zahteva od družbe Rizzoli-film odškodnino v višini 200 milijonov lir. Kako se bo ta spor končal, še ne vemo. Rizzoli-film je prenehal s snemanjem tega filma, hkrati pa se že širijo glasovi, da utegne vlogo Pgoline prevzeti tiy-riam Bru, ki igra glavno vlogo v filmu »Vstajenje«, ki ga Rizzoli-film snema v nemški koprodukciji. Vo]ne so čedalje dražje Ze večkrat so sestav.jali stroškovnike zadnjih vojn- Tu se je pokazalo, da stroški vsake vojne vedno bolj naraščajo. Zdaj je neki Američan sestavil najnovejšo statistiko, po kateri je zahtevala ameriška državljanska vojna od 1861 — 1863 3,9 milijarde dolarjev stroškov. Prva svetovna vojna je veljala Američane že 37 milijard dolarjev, druga, se pravi, zadnja svetovna vojna pa že kar 383 milijard dolarjev. Glede na to zaporedje sklepa ta Američan, da bi tretja svetovna vojna veljala Ameriko zelo verjetno 4 bilijone dolarjev. In svet še kljub temu nori... Bo| s smrtjo V Lourmaisu, majhnem mestecu v Bretagni (Francija), *e je zgodilo nekaj nenavadnega. Devetletni Danijel Frčtč je padel v mlako, polno blata in globoko nad dva metra. Ko je deček klical na pomoč, Je prihitela njegova sestra Monika, ki mu je porinila v mlako neki kol, ki ga je v naglici našla. Celo uro j« trajal boj teh dveh otrok. Danijel se je krčevito držal kola, medtem ko ga je sestra vse teže in teže držala. Končno so prišli domov stairši ln rešili sina. FILMSKE ZANIMIVOSTI Znana ameriška filmska lepotica Ava Garden ponovno z uspehom nastopa v filmu. V filmu o Goyi, znamenitem španskem slikarju, so it dal! vlogo vojvodinje Albe. Pravijo, da bo v vlogi Goye nastopil Paul Newmann ali Kirk Douglas. Film Je vrgel oko na popularnega Italijanskega pevca Claudt-Ja Vlila. Njemu so zaupali vlogo v filmu »Steza na nebu«. Po končanem snemanju bo Vlila odpotoval na turnejo v Avstralijo, nato pa se bo vrnil v Italijo, kjer bodo posneli z njim še nekaj filmov. • V ameriških časnikih pišejo, da bo prišlo do zakona med vdovo znamenitega filmskega Igralca Humphrey Bogarta — Lauran Ba-call ln Frankom Sinatro. Sinatra Je to novico demantiral ln zagrozil novinarjem, ki so Jo razširili. * V spremstvu svojega moža, Rainerja m., Je Grace Kelly prispela v London.-kjer Je bila sprejeta v Buckinghamski palači. Zadnje čase se vse bolj m nože glasovi, da se bo Grace Kelly spet vrnila k filmu. ..1 Sophia Loren v vlogi »Juane« Politični mozaik VLOMILCI SKOZI TUNEL Nenavaden obmejni incident se Je dogodil v politično razdeljenem Berlipu. »Zahodni agenti« — kakor je to formuliral predstavnik vzhodnonemške policije — so poskusili skozi tunel starega Reichstaga prodreti v kurilnico Inštituta za marksizem — leninizem. Tunel teče tik pod mejo obeh mestnih sektorjev. Alarmni zvonec pa Je preprečil vlom. Opazovalci se vprašujejo, če vlom ni imel namena uprizoriti nov »požig Reichstaga«, vendar v nasprotnem smislu ... NOVA ZAROTA Egiptovski listi so prinesli novico, da so v deželi odkrili zaroto, katere cilj je bil — Naser. Bivši regent Egipta, princ Moneim, naj bi po zrušitvi Faruka prevzel oblast. Častniki obtožujejo tudi njegovo ženo, da je vzdrževala zveze z zahodnimi agenti, ki da so uprizorili zaroto. Poročila nadalje pravijo, da je v zaroto zapletena nadalje princesa Fazilet, zaročenka iraškega (torej protlbritanskega) kralja Fejsala. Britansko imensko navajajo v zvezi s to zaroto. — Nedavno zaroto proti Naserju je vodil general NASER, sedanjo zaroto proli ABDELU Naserju pa je vodil ABDEL Moneim. To je posebno zanimivo v tej resni zadevi... »MOČNI« ARGUMENT Dunajski list »Wiener Montag« obtožuje Koroške Slovence vohunstva v korist Jugoslavije na podlagi sledečih argumentov: dve ženski sta na sprehodu v bližini St. Paula na Koroškem našli torbo z mapo Tovarne papirja »Franzak« v Lahodski dolini. Ker se je to dogodilo na Koroškem, so obtožili Slovence, ker pač ti žive tamkaj. Kadar pa ne gre za vohunstvo, takrat pa pišejo, da je povest o slovenski manjšini na Koroškem izmišljena.... VSEGA PRIMANKUJE V nizu stvari, ki manjkajo Britaniji in zaradi katerih ima težave, ne samo gospodarske ampak tudi politične, sedaj slišimo z avtoritativnega mesta, da ji manjkajo tudi rudarji. Belgijee G. P. Fine, v svojstvu članka Visoke oblasti Evropske enote za premog In jekla, je izjavil, da postaja pomanjkanje rudarjev v Britaniji vse Tesnejše. To so njegove besede. Ponosni Albino verjetno ni zadovoljen, da mu to pravi tujec, pa četudi je resnica... AGATHA CHRISTIE i J Saša na sipini KRIMINALNI ROMAN Jaz, Hercule Polrot vidim, v tem neko povezanost; te ona ne vidi in bi želel ključ, ki ga iščem. Odkrito vam priznam, Hastings, da tipam trenutno še v gosti megli in dokler ne bom v tej megleni sivini našel pravega vzroka, ne bova prišla prav nič naprej. V tem primeru obstaja neka tajna vzmet, ki je ne morem zagrabiti. Katera je, Hastings? Katera? »Našli je boste, Poirot,« sem miril razburjenega. »Ce je le ne bom prepozno našel!« Je odgovoril mračno. Zvečer je bil v hotelu ples. Nick Buckley se Je pojavila s svojimi prijatelji na večerji in nama veselo pomahala. Nosila je lahko rdečo obleko iz šifona, lei se je vlekla po tleh. Iz rdečega odevala se je belil tilnik s pleči, a njena'temna glava je bila prijeten okras »To je mali, očarljivi hudiček!« sem pripomnil. »Pravo nasprotje svoje prijateljice, kaj?« Frederica Rice je bila v belem in Je plesala s počasnimi in trudnimi gibi, veliko nasprotje Nickine živahnosti — kot voda in ogenj. •Lepa je,« sem naenkrat slišal Poirota. »Kdo? Naša Nick?« »Ne, ona druga. Je dobra? Hudobna? Ali Je nesrečna? To ne morem presoditi. Uganka je, morda ne za vse.« . Na moje presenečenje je vstal. Nick Je plesala z Georgom Challenger-Jem, medtem ko sta Frederice in Lazarus nehala in se vračala k mizi. Jim Lazarus Je nato odšel, a Poirot se je v mojem spremstvu namenil k mrs Rice, ki je ostala sama. Vedel sem, da ni maral ovinkov in izvijanja. »Dovolite?« Prijel je za naslon praznega stola ter se v naslednjem trenutku tudi že usedel. »Želel bi z vami spregovoriti nekaj besed, medtem ko vaša prijateljica pleše.« »Ja?« Njen glas je bil hladen in ravnodušen. »Madame, ne vem, če vam Je vaša prijateljica kai pripovedovala Ce vam ni. bom jaz: danes so Jo poskušali umoriti.« Fredericine oči so se od groze razširile. »Kako naj to razumem, gospod?« »Na vrtu teg$ hotela je nekdo nanjo streljal.« Naenkrat se Je zasmejala — rahlo, sočutno, prizanesljivo. »Vam je Nick to povedala?« »Ne, madame. Sam sem videl. Tukaj Je krogla.« Nehote se je nekoliko odmaknila, ko ji je podržal malo, okroglo stvarlco. »Toda tedaj... tedaj...« »Kot vidite, ni to njena Izmišljotina — to lahko prisežem. Razen tega so se zadnje dni dogodile čudne nezgode. Vi boste vedeli, madame —, ali pa ne, seveda ne. Saj ste šele včeraj prispeli semkaj, ali ne?« »Da, včeraj.« »Ce sem prav poučen, ste bili pred tem s prijatelji v Tavistocku.« »Da.« »Ali bi mi povedali Imena teh prijateljev, madame?« Ošabno je privzdignila obraz. »Prosim, kaj vas Je privedlo do tega vprašanja, gospod?« V hipu je bil Poirot utelešeno nedolžno čudenje. »Pardon, madame! Tisočkrat oprostite. Res sem se vedel skrajno nerodno. Sam imam prijatelje v Tavistocku, pa sem mislil, če se niste morda slučajno srečali — Buchaman se pišejo.« »Ne spomnim se, da bi bila slišala to ime, torej jih tudi nisem srečala,« je vljudno odgovorila. Pogovorimo se raje o Nicki, kot pa o nepomembnih tujcih. Kdo je streljal na Nick? Zakaj?« »Ne vem kdo — še ne verni« JI je odgovoril Poirot. »Vsekakor pa bom strelca Iztaknil. Da, prav gotovo. Sem namreč detektiv, madame. Pišem se Hercule ■ Poirotl« »Zelo poznano ime.* »Kako ste ljubeznivi gospa.« »Kaj želite, da storim,« je vprašala obotavljaje. In prepričan sem, da je Poirot prav tako malo pričakoval takšno vprašanje kot Jaz. »Prosil bi vas, madame, tla bi malo pazili na našo prijateljico.« •Srčno rada.« »To je moja edina prošnja, madame.« Vstal Je, se hitro priklonil in odšla sva k najini mizi. * * * »Poirot, ali ne igrate preveč odkrito?« sem ga posvaril. »Non ami, kakšna druga pot mi še preostane. Moje postopanje menda ni premeteno, toda ima pa to prednost, da Je zanesljivo. Ne morem tvegati. Vsekakor mi je ta pogovor z gospo v>aj nekaj povsem pojasnil ...« »No?« »Gospa ni bila v Tavistocku. Kje je bila? Ho, tudi to mi ne ostane prikrito. Hercula Poirota je nemogoče voditi za nos. Glejte, lepi Jim je že zopet na mestu. Sedaj mu pripoveduje, pogleduje k nam. Pameten dečko je. Oglejte si obliko njegove lobanje. Ej, želel bi, da bi vedel...« »Kaj?« sem ga vprašal, ko se je obotavljal.» »Kar bom vedel v ponedeljek,« je skončal dvoumno. Pogledal sem ga, ne da bi kaj pripomnil, tako da je vzkliknil: »Vas pa ne muči več radovednost, prijatelj moj. Prejšnja dni...« »Dobro bi bilo, če se na zabavo požvižgate,« sem dejal gladko. »Mislite?« »Zabavo; na vprašanje se ne odgovarja.« »Oh, to je zlobal« »Popolnoma pravilno.« »Lepo, lepo,« je godel Poirot. »Veliki Molčavec: pred dvajsetimi leti Je bil nadvse priljubljena oseba v romanu.« Kmalu nato je prišla mimo najine mize Nick, k| se je od svojega partnerja ločila tn naju podražila: »Ples na robu smrtll« »Nova senzacija, kaj gospodična?« »Da, prav smešna.« 2e pa je odhitela naprej ln še enkrat pomahala nazaj. »To pripombo bi sl bila lahko prihranila, Poirot Ples na robu smrtll To mi ni pri srcu.« »Vem. Tudi tako se približamo resnici. Neverjeten pogum Ima ta mala stvarca. Toda na nesrečo trenuten noložaj ne zahteva poguma, temvei previdnost.«. * • » Naslednji dan Je bila nedelja. Zaradi spremembe sva u^lšla na sprednjo teraso in bilo je okoli poldvanajste ure, ko Je Poirot naenkrat vstal M vzkliknil: »Poglejte, prijatelj moji Nekaj bova poskusila. Prepričal sem se, da sta se Jim Lazarus In madame odpeljala, z njima pa tudi gospodična-Zrak je torej čist.« »Cist, zakaj?« »To bova že videla.« Odšla sva po stopnišču navzdol, zavila počez preko ozkega travnatega pasu. Tam so bila vrata, skozi katera se je prišlo na cikcakasto pot. ki .1® tekla proti morju. Smeje se ln kramljaje je prihajala navzgor skupin® kopalcev. Ko je bila skupina mimo. Je zavil Poirot na mesto,, kjer je bil na skoraj neopaznih vratcih, visečih zarjavelih točajih, na pol izbrisan napl»: »Končnica, zasebno.« Nikjer nt bilo videti človeka ln tako sva neoviran® nadaljevala pot.' Nekaj minut kasneje sva prišla na pot, pq kateri ava šla skupaj z Nick-