KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 17 (3)
PATENTNI SPIS ŠT. 4326
The Siliča Gel Corporation, Baltimore, U. S. A.
Postopek in priprava za proizvajanje mrzlote.
Prijava z dne 15. novembra 1924.	Velja od dne 1. juna 1926.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 20. novembra 1923. (U. S. A).
Izum se nanaša na postopek za proizvajanje mrzlote in sicer posebno na postopek one vrste, pri katerem se hladilni učinek doseže z izparivanjem tekočine, kakor solnega sola ali vode, brez kemičnih reakcij.
Namen izuma je ustvariti tako preprost postopek, da delujejo aparati, ki so primerni za njega izvršitev, zanesljivo in da ne utrpe nikake škode tudi pri nestvarnem posluženju. Pri tem naj obrat aparata zahteva le malo pozornosti in naj bo izdelovanje tako malo troškovito, da si morejo tudi manj premožni aparat nabaviti.
Bistvo izuma obstoja v tem, da se para tekočine adsorbira s pomočjo luknjičavega materijala, pri čemur se adsorpcija izvede kolikor mogoče ob odsotnosti permanentnih plinov. Izparivanje tekočine poda hladilni učinek. Luknjičavi materijal adsorbira pare v svojih luknjicah in se zatem podvrže podelovanju, da se oprosti adsorbirano paro, tako da se more adsorpcijski materijal iznova dovesti do adsorpcije.
Adsorpcijski materijal naj ima jako fine luknjice, da adsorbira paro pri nizkih tlakih. Točneje povedano, struktura voiline bodi taka, da adsorbira materijal vodno paro v taki izmeri, da ne vsebuje manj vode nego 10% lastne teže, ako se nahaja v ravnovesju z vodno paro pri 30n C in tlaku od 22 mm živega srebra.
Bistvo postopka se da najbolje predočiti ob istočasnem opisu priprav, ki so na risbah šematično prikazane. Kakor je razvidno iz risbe, je zaprta posoda, ki tvori iz-parivno izbo 10, po cevi 12 v zvezi z ad-
sorberjem 11. Izparnik 10 vsebuje tekočino, kakor solne sole ali vodo, ki se izpariva, da se doseže hladilni učinek, Adsorber 11 ima kakršnokoli primerno obliko ter vsebuje luknjičavi Jmaterijal 13. ki adsorbira v svojih luknjicah paro tekočin, prednostno v zrnati obliki.
Luknjice adsorpcijskega materijala, ki je potreben za pričujoči postopek, so ultrami-kroskopične, tako da je jako težko natančno določiti njihovo velikost. Ena zadovoljujoča metoda za primerjanje velikosti luknjic dveh teles in tudi skupne prostornine teh luknjic obstoji v tem, da se določi količina vode, ki adsorbira 1 g dotičnega telesa, ako se izpostavi učinkovanju vodne pare ob gotovi temperaturi in ob gotovem delnem tlaku. Množina po luknjičavem telesu ob dani temperaturi in ob danem delnem tlaku adsorbirane vodne pare je odvisna tako od velikosti posameznih luknjic, kakor tudi od celokupne prostornine votline. Tako moreta dva različna materijala i-meti tako strukturo votline, da je celokupna prostornina luknjic v enem gramu isto-tolika kakor v enem gramu drugega, a vseeno ima eden od obeh lahko deloma finejše luknjice. Oni materijal, ki ima finejše luknjice, bo mogel adsorbirati paro ob nižjih delnih tlakih kakor drugi.
Z drugimi besedami: potrebne so izredno fine luknjice, da adsorbirajo pare ob nizkih delnih tla kih. Za pojasnilo naj služilo, da ima opeka isto notranjo celotno prostornino kakor enaka utežna množina gela kremenove kisline. Opeka ne bo ob tlakih
Din. 15.
pod eno atmosfero adsorbirala nikakih bistvenih množin vodne pare, dočim more gel kremenove kisline tudi pri zelo nizkih tlakih adsorbirati velike množine. Ta odnos se da sledeče raztolmačiti. Tekočina, ki namaka kapilarno cev, naraste v notranjosti te cevi preko nivoja zunaj se nahajajoče tekočine; veličina višinske razlike se izpre-minja s premerom cevi. Parni tlak tekočine v cevi je manjši nego parni tlak na površini tekočine zunaj cevi. To zmanjšanje parnega tlaka tekočine v kapilarni cevi se more zaznati šele tedaj, ako je premer cevi izredno majhen; čim finejša je svetloba cevi, tem večje je zmanjšanje parnega tlaka. Potemtakem je parni tlak v luknjicah telesa, ki ima finejše luknjice manjši nego v telesu z večjimi luknjicami, tako da more telo, ki ima finejše luknjice, adsorbirati pare in pline ob nižjih delnih tlakih.
Z določitvijo množine dane tekočine, n. pr. vode, ki jo adsorbirala dve različni telesi ob enaki temperaturi in ob enakem delnem tlaku, se torej ima v roki sredstvo za primerjanje velikosti in prostornine luknjic v obeh adsorbencijah. Tako n. pr. obstoji zadostna odstotnina celokupne prostornine votline gela kremenove kisline iz tako finih luknjic, da adsorbira gel vodo v toliki izmeri, da vsebuje pri 30° C vode za 21°/o svoje lastne teže, ako se nahaja v ravnovesju z vodno paro ob delnem tlaku 22 mm živega srebra.
Da morejo materijali biti primerni za postopek po izumu, morajo imeti primerno strukturo votline, da adsorbirajo vodno paro v taki izmeri, da ne vsebujejo vode manj kot 10% svoje lastne teže, ako se nahajajo v ravnovesju z vodno paro ob 30° in delnem tlaku 22 mm Hg.
Kot adsorpcijski materijal se prednostno uporablja gel kremenove kisline. Ta materijal more, — kakor se je že ugotovilo s strukturo svoje votline adsorbirati vodno paro v toliki izmeri, da vsebuje vode za 21% svoje lastne teže, ako se nakaja v ravnovesju z vodno paro pri 30° in ob delnem tlaku 22 mm Hg. Lahko pa se u-porabljajo tudi druge adsorbencije, predpostavljeno, da se tvori zadostna odstot-nost njihovih votlin po finih luknjicah. Tako se more uporabljati oglje iz kokosovega oreha, ki je aktivirano ob prisotnosti pare, v zvezi s takimi plini, ki se po adsorpciji lahko zopet izženejo iz oglja. Lahko se u-porabljajo tudi drugi geli, predpostavljeno, da se izdelujejo s tako strukturo votline, da imajo luknjice za pričujoči izum potrebno finost. Sedaj je po vsej priliki gel kremenove kisline najbolj zadovoljiv adsorbent. Z ugotovitvijo, da morajo za izvedbo postopka po izumu primerne adsorbencije
adsorbirati vodne pare nič manj kot 10% svoje teže, se ne tvori nikake eksaktne meje med zadovoljujočimi in nezadovoljujoči-mi adsorbencijami. Meja od 10% naj marveč označi povsem nasplošno približni maksimum velikosti luknjic, pri katerem se more še v gotovi meri pričakovati uspeha. Da se doseže prav dobre uspehe, se pa morajo uporabljati materijalije, ki imajo finejše luknjice.
Kot primeri za druge adsorbencije služijo lahko naslednje materijalije, predpostavljeno, da so bile tako izdelane, da imajo luknjice navedeno velikost: geli od cina, wolframa, aluminija, thora, železa i. t. d. in sestavljeni geli, t. j. geli, ki sestoji iz dveh ali več koloidnih oksidov, n. pr. gel, ki sestoji iz silicijevega oksida in wolfra-movega oksida.
Po pričujočem izumu je adsorber v zvezi z izparnikom, tako da gel kremenove kisline adsorbira razvijajoče se pare. Po znanem stanju tehnike se je moglo slutiti, da se mora adsorpcija vršiti tako počasi, da je praktično ni vooštevati. Našlo pa se je, da se adsorpcija vrši hitro, ako ni permanentnih plinov poleg.
Da se more adsorpcija izvršili ob odsotnosti permanentnih plinov, je poskrbljena vakuumska sesalka 14, ki je zvezana z ad-sorberjem po prevodu 15. Potem ko je adsorpcijski materijal adsorbiral v izparni-ku pare tekočine/se lahko oprosti adsor-biranih par in se iznova uporablja kot adsorpcijski materijal. To „aktiviranje“ materijala se vrši po izvedbeni obliki, prikazani na risbi, na ta način, da se dovajajo vroči plini peči 16 ali kakega drugega toplotnega vira adsorberju po prevodu 17, s čimer se adsorpcijski materija! segreje in v luknjicah vezane pare izženejo. Pare pridejo v odtočni kanal 18, h kateremu je priključen ekshaustor 19.
V obratu so zatvorni organi 20, 21, ki uravnavajo aktivacijo, zaprti, ventil 22, 23 pa odprti. Vakuumska sesalka izvleče permanentne pline iz adsorberja in izparnika malone docela, tako da tekočina vre in se morejo razvijajoče se pare adsorbirati po luknjičavem materijalu. Posledica izpariva-nja tekočine v izparniku je samo po sebi umevno hladilni učinek. Ako je adsorpcijski materijal vzprejel pare tekočine in izparnika, se ventili 22, 23 zapro ventili 20, 21 pa odpro. V obrat pognani ekshaustor 19 sesa potem vroče pline po celi masi adsorpcijskega materijala, s čimer adsor-birane pare razvežejo in se adsorpcijski materijal aktivira. Ko se je to izvedlo, se ventili 20, 21 zapro, ventil 22, 23 pa odpro. Ker je adsorpcijski materijal aktiviran, more sedaj iznova vzprejemati pare in pro-
izvajati hladilni učinek. Izguba tekočine, ki se povzroči s tem da se pri aktiviranju izgnane pare odvajajo, se mora vsakokrat nadomestiti, s tem da se dovaja izparniku nova tekočina po provodu 24.
Ako se naj doseže nepretrgan hladilni učinek, se uporabljata dva adsorberja, ki se izmenoma obratujeta tako, da eden pare adsorbira, dočim se drugi aktivira. Zgornji konec drugega adsorberja 13a je po provodu 12a v zvezi s provodom 12, ki vodi do izparnika. Pretok skozi provod 12a se da uravnavati s pomočjo ventila 22a. Spodnji konec drugega adsorberja 13a je po provodu 15a priključen na provod 15, ki vodi do vakuumske sesalke. Tudi tako spojni provod je opremljen z regulacijskim ventilom 23a . Drugi adsorber je konečno v zvezi tudi s provodom 17, ki vodi do peči in s provodom 18 ki vodi k ekshaustorju 19, in ta spojna provoda sta opremljena z zatvornimi organi 20a in 21a , ki se dajo uravnavati.
Način delovanja drugega adsorberja je isti kot prvega. Dočim je eden adsorber v zvezi z izparnikom, je drugi odvezan od izparnika, da se podvrže podelavanju, ki učini aktivacijo.
Patentne lastitve:
1.	Postopek za proizvajanje mrzlote, o-značen s tem, da se iz tekočinske mase razvijane pare adsorbirajo po luknjičavem materijalu v atmosferi, ki je praktično prosta permanentnih plinov.
2.	Postopek po lastitvi 1, označen s tem,
da se za izvedbo istega uporablja luknjičavi materijal s tako strukturo luknjic, da adsorbira, stoječ v ravnovesju z vodno paro ob 30° C ob delnem tlaku 22 mm živega srebra, vodno paro v tolikih množinah, da ne vsebuje vodne pare manj kot 10% svoje teže, prednostno pa približno 21% svoje teže.
3.	Izvedbena oblika postopka po lastit-vah 1 in 2, označena s tem, da se kot luknjičavi materijal uporablja luknjičavi gel, n. pr. gel kremenove kisline.
4.	Postopek po lastitvah 1—3, označen s tem da se adsorbirani plini zopet razvežejo iz adsorpcijskega materijala, da se materijal regenerira.
5.	Izvedbena oblika postopka po lastitvi 4, označena s tem, da se izgon par vrši s segretjem.
6.	Hladilni aparat za izvedbo postopka po lastitvah 1—5, označen po izparniku 10, ki vsebuje tekočino, in po adsorberju 13, ki je napolnjen z luknjičavim materijalom in je v zvezi z izparnikom.
7.	Hladilni aparat po lastitvi 6, označen po vakuumski sesalki (14), ki je priključena k izparniku in adsorberju, in s katero se odsesavajo permanentni plini.
8.	Hladilni aparat po lastitvi 6, označen s tem, da je adsorber (13) po provodih, ki se dajo zatvarjati, priključen k izparniku (10) in vakuumski sesalki (14) in se more s pomočjo provodov, ki se dajo zatvarjati, vstaviti v tok segrevalnega plina (16, 17, 18, 19), ki se po njem luknjičavi materijal aktivira.
•'Mul üfldeioqu ßßoiai odb'j'/.vi rx oe ßf> «b	. oiutdmis oAnl «• lefr^lem ivn j
eq oabor s .o^-ivonvei / žojafa i.ßiid'iosb/j •ix rnm £!. ifilßl! rnsnisb do O "OS do oi -Lvoi.'.-i! flidib-»; v cmq oitbov ,ßtd'H«
'
onsüdnq ßq onlgOHbsiq ,9X9} 9[ova 0\!'Ot
.9X91 9[oya 0\"l'£
-Jiißßl oq ßilqoJaoq ßdildo f.;, (db >.xl .c ->iii! iod ßb .m91 г впазнпло n! I; di./ d'.qi i/i -d ßjldß'Hi'iu bijhdfjfn
.9nilat>l 9yon9m9i/i bg .iq .п n-bßnxo ,č } rlß'/lifeel oq daqoi :оП d-•svxßi tsqox ifiilq irißiidioebß 9a üb mal г за ßb ,ßfß'[hs)öfft eqo'jiafjoqioabß si ојмх
.В1Г!')Л:.*5>91 b»[hblpfn
IvHfgßl oq ßdqotaoq fuiildo üüodbbysi .1 * iz v/ 'Hßq noßxi за üb ,mal a рпабвпхо’ ,b
.maitbigye
ßdqoleoq pdbavxi nx leißqo iniibeiH'ld
ujiimßqxi oq пубвпхо f dßvJiiaßl oq '
•ßihylßfn mivoabr-x'id x nojqioqßrr i.I ,1Г .rnodi/nßqxi x ixavx v oj «i rnol nypßnxo ,t) i/lUani oq Ißibqs inJibelH ,T -söüjidhq зј U ,(ff) i)llßg<>$ idemuudßy oq oT*lß/i a /ii ,!.:i >d: -i,,, ni idin-i»<|.v J i>n • inilq iqlnofrefmyq о^уеаогђо 98 noriß/ixo ,d i/liiaßl oq Ji,!»>qe mübßiH .8 .fiibovoiq oq (£i) radioabe 9j ob ,m : a -imeqxi d n » Hjjldhq .itßjxevlßx oißb sa id - ni (i 1) idbsa ;г idamuudßy nf (Of) nd •; x ojnb.ya id //obnyoiq opomoq a aiom ,d}} üiblq ерзпЈо/ лј)- - do? v iliveiav .ii;,]iny| -um ivflžijridfji тзјп oq i-l ,(£>? ,8f ,£l
.ßii/itdß 1в(п9?
id .snnodal ßdugxl .daniou inlibold itßjeysi
ißidddßay ßiorn •.•»а'<|с,јр(ВУ](о уч j з:п;; udimßqxi ojevob зг ob n, >1 a .ffiJaprnobon ubrtvmq ©{j finiäödsl avon ■ i diboJd aapib.iqaft зхзап: гвп за odA
,o[l:'<П('Xi?ii .■	.	’ i
•ßq ftaba eb ^ods? ölajüleieto emonomxi oa -io!>X .inivildo igutb >a mmon lidm si oq 9ј st! ß{i9dioabß aßspuib isnod i(n id .Sb mobovoiq a ixsyx v »Sb abovoiq bo/oiq ixoda' loiyd? ..edimoqsi ob iboy eliJn9V opomoq a iisyßnvßiu ab >а £b öfasdioabfi »qinb osnod -o<|2 . £2 '<>'') (Н' ( ö»;idhq ''ti' übovotq jnj »«"I •n'i .odioasa ’	ob ibo-« id ,c;
•9-i X П9јјт9 K|° 9f boyoiq ih[oqa odß} 'ib lodioabß iquiQ . "’-f.L rnoliinv/ midajjoßbjß Л? moboyoiq a i-.i ix ,vx i omr ibov id 8' mobovoiq a ni ioaq ob ibov id ßbovmq ßnioqs r,i Hi Pb HioJaußHedo d rri «OS inflfeio tmimortsx x bnsilm'jiqo eta .ifHyflnvßHj opb sa id . b£ 9j ofiodioebß eqsginb ßitmyoiab .ni5oK v lodioabn nobs sj miäoä .ßßoviq lod Mai bo nßxsvbo iginb >( .modinieqxi x ix vx
.oiiDß'/iJdo iriiiu
■ a/tjtaqi 9otn9tß4
•o pinixirrr 'ijrir;: /\ioiq d9q(iiao4:,.b
'■'f ß’l	'X f0.r.)|	.ff!	,'0	'
r n 9Vf > bi in di d oq opiid siaq 07 :	,i
-oiq ortSHdßlq ■)[ id /nyiaomlß y и!«{Но}ет .vbnilq liininonßmibq в?г ,nt9? a лззбпхо ,b i/titaßl oq doqo^od .£


Ad patent bro/4-326.













t,;.. к. 'У
.



. .
«V' ■■ ■' •
:
■