254
Dopisi.
Iz Ruskega 16/n. julija. —77— (Dalje.) — V poslednjem desetletji se je dovršil v Rusiji velik boj , kteri menda ni znan Slovencem. Krvi se sicer ni prelilo nič v tem boji; tekla je samo po žilah, ploda njegovega pa je vsak poštenjak prav vesel, in konec njegov je tudi srečen, kajti ne ta ne uni nasprotnik ni podavljen, premaganec in zmagovalec zdaj kot dobra soseda obdelujeta ono polje, na kterem sta se bojevala — boj je bil na muzikalnem polji. Na kratko tedaj omeniti njegove zgodovine morda ne bo od več.   V jeseni 1859. leta se
255
je v Petrogradu in M o s k v i osnovalo „Ruskoje mu-zikaljnoje obščestvo". Kar je bilo v teh dveh mestih „muzikaljnih znamenitostej i ljubiteljej", vse je stopilo v to društvo in vse navdušeno za „procvetanje obšče-stva"; al nadloga jih je kmalu obiskala taka, kakoršna se tudi drugod nahaja: delavcev je bilo malo, oster in učen kritikus pa je hotel biti vsak. Glinka ni bil več med živimi. Serov, znan posebno po svojih operah „Judita" in „Rogneda", Dargomižski, kte-rega so proslavile opere „Rusalka" in „Esmeralda" in pa obruseli Rubinstein bili so skoraj edini, ki so delo razumeli. Vrh tega je v društvu nadvladal duh ^liberalen", vse domače mu ni bilo za nič, po njegovem okusu bili so le „zapadni klasiki", v njegovih koncertih sta se slišala edina MozartBethoven in Bet-hoven-Mozart; proiz voditelj ne domače moči niso našle v njem nikakoršne podpore, nikakoršne spodbude, izvršilne močf so bile le orodje tuje volje; občinstvo jedo društva ohladelo. Serov, Balankirov, Lamankin in nekaj mlajših narodnjakov, izstopivši iz tega društva, so osnovali novo društvo ter mu dali ime „Bezplatnaja muzikaljnaja škola". S tem, da je novo društvo, ne iz-pustivši iz vida svoje glavne- naloge, razvitja muzikalne umetnosti, in tedaj ne preziraje muzikalnih umotvorov, naj bodo domači ali inostranni, stopilo na narodno podlago, je postalo središče ruskih komponistov, pevcev in godcev, in potegnilo je občinstvo za seboj. Tako se je začela razvijati narodna muzikalna moč in v malo letih se je razvila v tem društvu cela vrsta odličnih opernih, koncertnih in kamernih komponistov. Rubinstein, oče in edin steber starega društva, se je spomnil Horaca pri Filipah. Al liberalcem srce ne pade tako naglo pod pas; „Rusk. muz. obščestvo" pričelo je še poskušati svojo srečo; približalo se je vodji velikanskega kora novega društva ter mu poročilo vodstvo svojih koncertov. Al komaj je bilo to storjeno, začela je stara klasična pesem. Balankirov se ni dolgo premišljal, ko je videl, pri čem da je; vrgel mu je vdrugič liberalne rokovice na klasični pult, in peli in godli so eno aimo — stolom — klasično, v svojem akademičnem časopisu pa dokazovali in dokazali, česar niso hoteli dokazati. Preteklo jesen se je „Rusk muz. obščestvo" prerodilo, osvojilo si je, kolikor je v takih okolščinah mogoče, program „Bezpl. muz. škole", s tem si pridobilo sopet nekoliko zaupanja občinstva in tako lepo dokazalo, da liberalizem in klasicizem še nista vse, — ozirati se je treba na zdravi vkus zdravega naroda.
Iz umetnikov, ktere je rodila „Bezplat. muz. škola", kolikor je meni znano, so najbolj priljubljeni Čajkovski, Afanazijev, Musorski, Rimski-Kor-zakov. Ne toliko se svojimi lastnimi kompozicijami, kolikor s koncerti dela furore Slavjanski, ki popo-tuje z lastnim korom po vseh koncih Rusije. Priobčim Vam konec dopisa „Birž. Vedomosti" iz Petigorska, kjer je Slavjanski te dni koncerte dajal: „Ruskaja publika ostalas (je ostala) ocen dovoljna koncertami i ža-lejet (obžaluje) toljko, što g. Slavjanski, trogaja do glu-bini duši prekrasnim izpolnjenjem narodnih pesenj, javljal se v baljnom frake, a ne v ruskom kostjume".
Manj od Evterpe srečna je ruska Talija. Car Aleksej Mihajlovič je 4. junija 1872. leta iz radosti, da se mu je rodil sin Peter, ukazal sozidati v Moskvi prvo „Komedejskaja hramma". Ker takrat ni bilo domačih igralcev in iger, izročil je vso to stvar svojemu ministru Matvejevu, poštenemu narodnjaku, ki je storil vse, kar je bilo takrat mogoče. Znano je, da pod Petrovimi nasledniki je večkrat nemški duh na dvoru nadvladal, ki je vkoval v težke verige birokratizma, kakor vso administracijo, tako tudi glediščino.     (Kon. prih.)
Iz Trsta. (Novi namestnik) za Trst in Primorsko, baron Ceschi, je prišel (skoz Benedke) 28. julija nenadoma v Trst. — Čujte, kaj se liberalcem vredno zdi, po svetu — telegrafovati, da je — brž tisti dan, ko je došel, — škofa obiskal!!" — to dobro opazko dodaja „Glas".— Za telegrafsko službo se je podvrglo te dni v Trstu 17 deklet preskušnji; 10 izmed njih jo je dobro opravilo.
Iz Bojjunea v Istri 1. avgusta. (Trtna bolezen; nas poštar; Šolske zadeve.) Gotovo bode razveselilo bralce „Novic", da dobodo kako vest iz naših krajev. Kakor znano, je naša vas v Istri in prav blizo morja; vkijub temu, da morje obilo soparjev iz sebe izpuhti, vendar smo dolgo časa brez dežja, in zdajci suša žuga tukajšnjim ubožnim kmetom vse pridelke pokončati. Očitati moram svojim rojakom njihovo nemarnost, da niso žvepljali grozdja, o pravem času, kakor po drugih bližnjih vaseh. Nasledek te zanikernosti se že oči vidno poznd, kajti vinski pridelek v Boljunski okolici je pokončan, in to po trtni bolezni. Boljunčanje! Lahko se vam smejajo vrli Doličani, Zabrežani, Ricmanjci, ker imajo v svojih vinogradih popolno zdravo grozdje, ker niso rok križem držali, ko ste vi spali; brž v začetku, ko je ozelenela trta, na kteri ni bilo sledu bolezni, so začeli žvepljati, in odvrnili so si to strašansko nadlogo.
O naši pošti, ktera je bila pred nekolikim časom osnovana, ne morem nič po volj nega poročati, in to zato, ker je pri tem poštnem uradu vse v največem neredu. Občinstvo ne more se po svoji volji te pošte posluževati, ker more počele ure čakati poštarja, kterega nikoli dom& ni! SI. poštno vodstvo opozorujem, naj odstrani dosedanje napake pri tej pošti in resno ukaže poštarju, da bo uradne ure domd; uboge drobne tičice naj hodi lovit — drug čas!
Iz naše vasi v Dolino, Boršt, Ricmanje, je četrt ure hodd; v vseh teh vaseh so dobro vredjene šole. Kako lahko bi naši otroci eno teh šol obiskovali, za majhno odškodnino, to je: za kakih sto gold. Pravijo, da „volk dlako zgubi, a svoje trme ne"; enaki so naši županijski očetje. Otroci so bili čez eno leto brez šolskega poduka, in zdaj, po tolikem preteklem času, ko se tudi bliža konec šolskega leta, sklenili so tipremodri očetje, pokloniti 500 gold. osobi, ktera bi hotela skrb za šolsko mladost prevzeti. Se ve da ta denar je kmalu dobil — gospoda za povžitek njegov. Da pa bode srečni gospod, kteri za šolstvo ni krop niti voda, svoji nalogi zadostoval, jako dvomimo, in sicer zato, ker ne pozna naših razmer in nima potrebnih zmožnosti. Kar me nagiba o tem predmetu pisati, je moja in mojih sosedov misel in skrb ta: kje bodo naši učeni glavarji župani dobili 500 gold.? Oni niso bogati, da bi sami izplačali 500 gold., da pa bi srenjčani isto storili, o tem še misliti ni. Neizmerna revščina tare prebivalstvo; vsak skoro je prisiljen ^z delom v bližnjih vaseh si košček kruha prislužiti. Čemu toraj ta potrata? Upamo tedaj in zahtevati moremo, da ne bode obveljal pretirani sklep naših poglavarjev, ker so o tej stvari le privatno pogodbo z dotično osobo storili, torej niso srenjčani navezani po sili denar za kako nepotrebno stvar trositi. Ker imamo pred nosom tri šole, toraj naj naša kopica otrok v eno teh šol hodi, in naj se nečimuren luksus ondi ne baha, kjer nobeden po njem ne vpraša.
Iz Vranskega. (Narodna čitalnica našo) napravi 18. avgusta t. 1. „besedo" v čast rojstnega dne Njega cesarskega Veličanstva, s tombolo in plesom. Odbor je dovolil vstop vsakemu poštenjaku, akoravno ne bi bil ud. Vse rodoljube, kakor tudi druge lojalne državljane bližnje in daljne uljudno vabimo k tej vzajemni svečanosti.    Začetek ob 8. uri zvečer.                    Odbor.
256
Trst 5. avg. — Tudi marljiva Rojanska čitalnica se je spomnila nesrečnih bratov Cehov ter njim na korist napravila „besedo" 28. u. m., ktere čisti dohodek je znesel 90 gold. in 1 tolar. Predsednik razloži namen današnje „besede" in naposled pozdravi deputa-cijo ljubljanskega dramatičnega društva; gosp. Nolli odzdravlja ta pozdrav z gromovitimi živio-klici; govornik s posebno pohvalo omeni marljivo delovanje dramatičnega odseka Rojanske čitalnice. Po deklamacijah ste se predstavljale dve igri „Domači prepir" in pa „Sam ne ve, kaj hoče", z velicim zadovoljstvom sprejete. Po dokončanih igrah se je občinstvo preselilo na hlad v prostorije pred čitalnico, lepo razsvitljene in okinČane z orjaškim transparentom, kterega sta vrla rodoljuba brata Kurenta umetno napravila z trobojnimi črkami: „Slovan povsod brate ima, brat je, kteri v nesreči da". Godba vojaška polka Sachsen-Mainin-genovega je svirala lepe slavjanske melodije; sloveči pevski zbor Ivanski nas je pa z dobro ubranim pope-vanjem razveseljeval; vsako pesem je moral ponoviti, kajti poprej ni bilo miru.                            Fr. Janez.
Iz Črnomlja 2. avg. — Prinesle so „Novice" v 30. listu neki dopis iz Metlike o surovem ponašanji našega sedanjega župana. In proti temu popisu nimam nič; ali od zmirom nepristranskih „Novic" moremo jaz in več Crnomaljčanov zahtevati, da stavimo očitno vprašanje: kdo pa je osobito kriv tega, da imamo tacega župana? To vse je le žalosten nasledek tega, ako vsak, kdor se narodnjaka imenuje in hoče biti narodnjak, le enkrat zgreši pravo pot. Tako se po letih še kaznujejo narodni pregreški.
Iz Krke 2. avg. — Včeraj pred enajsto uro ponoči je bila razsvetljena vsa Krška dolina. Žalostno enoplat-bitje zvonov in grozoviti krik ljudstva se je razlegal daleč po okolici. Iz dozdaj neznanega vzroka je začel goreti hlev Antona Godca, posestnika na Gmajni, in v malo trenutkih zgorelo je vse pohištvo in imetje omenjenemu posestniku. Veliki nesreči je obupa polno srce Antonu Godcu samo to tolažilo, da je komaj pred pol letom naštel 19 gold. banki „Slaviji", zavarovaje svoje imetje. Možje pa, ki so branili silni ogenj, so enoglasno sklenili svoja pohišja zavarovati. Bog daj, da bi jih ta blaga misel ne zapustila! *) — Komaj pa je nekoliko ponehal naš žalostni kres, že smo videli nad visokim Mačkovcem drugi ognjen blišč. Gotovo je bil blizo Ribnice.
— Drugi dopis iz Krke opominja župane, naj bolj pazijo na svoje podložne in naj nikar ne puste, da bi ob bregu Krke ponoči z bakljami in slamo svetili in tako ribili. Tudi bilo bi priporočati, da bi pri požarih župani druge vladali pa tudi sami pomagali, ne pa tako, kakor neki župan, ki je s hribčeka gledal, kako gori, in na prošnjo, naj gre ljudi priganjat, da bi pred pogasili, odgovori: „kaj pa meni mar?"
Iz Gorenskega. (Poslano.) Samo zarad jako liberalnega" vedenja „Slov. Naroda" do „Novic" („o No-viški perfidiji") naj izve svet, da z Istro vred tudi K raj na obžaluje razpor v Matičnem odboru 9. dne u. m., zlasti pa še omiluje razpornost nekterih du-hovskih odbornikov. Ako delajo odborniki v imenu druzih udov ali cel6 na brambo d r u z i h interesov, tedaj očitno izrekamo, da za razpornim duhovskim odbornikom Kranjskim stoji samo zginljiva manjšina, nikakor pa ne „ogromna večina duhovščine Kranjske".
lstinovič, kranjsk duhoven.
* Kdor dandanes, ko je toliko aseknracij ljudem na ponudbo, si ne zavaruje svojega posestva, res ne zasluži milosti, če ga tepe beraška palica.   Da kdo ne more, je puhel izgovor!
Vred.
Iz Loža 2. avg. — Preteklo noč je pogorela parna pilenca in vse poslopje gosp. SČitomira Vilharja v Prezidu preko kranjsko-hrvaške meje. Zavarovan je bil pri ,;Slaviji", toda ne za toliko kolikor je škode. Ogenj je bil strašansk, ker je hkrati 20.000 žaganic gorelo.
Iz Ljubljane. (Odbor za nabiranje milodarov za stradajoče na Kranjskem) je končal svoje delovanje preteklo soboto. Pod predsedstvom c. kr. deželnega predsednika in vpričo zastopnika deželnega odbora dr. Jan. Bleiweis-a in vladnih svetovalcev Roth-a in pl. Hof-fern-a je poročevalec knez Metternich razložil odboru, da brez vštetih zneskov, ki je došlo nekterim c. kr* okrajnim glavarjem, se je nabralo po deželi 12.866 gld. 13 kr., presvitli cesar je daroval 4000 gld., in iz ustanove barona M. Springerja po ministerstvu došlo 4000 gold., tedaj so znesli vsi milodari skupaj 20.856 gold. 13 kr. Razdeljeno je dosehmal bilo v semenskem blagu (za 5000 gold.) in v gotovini vse, razen 623 gld. 30 kr., ki so se, po odštetem nekem malem na dolgu ostalem znesku, dali po toči hudo poškodovanim vasem Selce, Petelinje itd. v okraji Postojnskem. Okraj Postojnski je^ dobil v vsem skupaj od teh darov 7470 gld. 69 kr., Črnomaljski 5156 gold., Novomeški 2719 gld., Planinski 2063 gold. 27 kr., Krški 2479 gold. 5 kr., Litijski 1475 gold. 21 kr., Kočevski 2985 gold. 10 kr. Opazilo se je pri tem, da semena niso bila povsod (in zlasti v Litijskem okraji) razdeljena tako, kakor je odbor določil, namreč za setev najrevnišim gospodarjem, ampak dalo se je vsacemu kaj, in tako so se semena raztrosila sem ter tje prav na drobtine.
— (Odbor družbe kmetijske) je v svoji poslednji seji 4. dne t. m. pod prepsedstvom barona Wurzbacha posebno prevdarjal vladne predloge o državni podpori (subvenciji), ki naj bi se za prihodnje leto 1873. dala 1) za pogozdovanje Krasa in 2) za povzdigo gozdarstva sploh na Kranjskem. K tej seji je prišel c. k. gozdni nadzornik gosp. L. Dimic, ki je po določbi ministerski imel v obeh zadevah nasvete staviti, da jih družba kmetijska sliši in o njih svoje mnenje izreče. Stvar je bila temeljito obravnana skozi dobre dve uri; oziralo se je v 1. in 2. razdelku na mnogovrstne potrebe, ako se hoče za goli Kras in sploh za gozdarstvo kaj vspešnega storiti, in obveljali so naposled sklepi, po kterih se v prvem začetnem letu 1873. zahteva za Kras denarne podpore 5136 gld. (za sledeča leta bode več podpore treba), za povzdigo gozdarstva sploh pa 1590 gold., tedaj za 1. 1873. skupaj 6726 gold.
— (Odboru za povzdigo*konjereje na Kranjskem) je v sobotni seji naznanjeno bilo 29 prošnikov iz okraja Radolškega, Kranjskega, Kamniškega in Ljubljanskega, ki želijo pincgavske žebce za pleme svoji okolici, ktere kupit se bode odbornik gosp. Jožef Seunig z majorjem Schwarzel-nom ali njegovim namestnikom podal v gornjo Avstrijo ali še kam drugam, če jih ondukaj ne dobi. Odbor pa se v tej seji ni še mogel odločiti, k o m li naj žebca da, dokler na tanko ne ve vseh krajev, kjer so zdaj državni plemenski žebci, in kolika kobil je bilo k njim pripeljanih, sicer se lahko primeri, da se novi žebci dad6 preblizo skupaj in kjer ni veliko kobil. Naprošen je bil tedaj gosp. major, naj odboru kmalu predloži razgled, kako so sedanji državni žebci razpostavljeni in k ter a okolica ga najbolj potrebuje. Potem se bode še le odločilo, komii naj se novi 3 ali 4 žebci dad6, ker ne gre samo za to, da žebec
}>ride v roke dobrega in zvedenega gospodarja, ki ima epo stalo in pripravni prostor za spuščanje, temuč tudi za to, da pride tje, kjer ga je najbolj potreba. Ko bi odbor imel 29 žebcev, dal bi ga vsacemu, kdor je dober gospodar; ker pa bode imel zdaj le 3 ali 4, mora
257
si izbirati okolice, ki jih najbolj potrebujejo. — Od dveh žebcev pa, ki sta bila odvzeta gospodarjema, ki nista za vzdržanje plemenskih žebcev sposobna, se je eden prestavil v Zapoge pri Smeledniku in dal Miki. Jermanji, drugi pa v okraj Podbrdski in dal Skoficu.
—    Ce tudi ^liberalni" rajhsrath ni prišel še do tega, da bi bil po Lutzovem kalupu skoval postavo, da se ima ostro čuvati nad pridigami duhovnov, tedaj tudi v cerkve vpeljati ,,špiceljne", vpeljujejo tako nadzorstvo sami po sebi nekteri vladni gospodje, in med te spada, kakor se za gotovo pripoveduje, tudi naš c. k. deželni predsednik grof Auersperg, ki je o tej zadevi stroge ukaze dal okrajnim glavarstvom. Gosp. Derbič v Kranji je bil sopet nek prvi, ki je nekega gospoda „pohvalil" deželnemu predsedstvu. Kaj res „liberalni" gospodje mislijo, da ne bi smel duhovnik varovati ljudstvo strupa proticerkvenega, vsaj so že Jan. Balt. Schuppius (rojen leta 1620. umrl 1661.), Jan. Mih. Moscherosch (rojen 1600 , umrl 1669.) in P. Abraham a S t. Clara (rojen 1642., umrl 1709.) odkritosrčno smeli šibati ,,allerlei sittlichen Unfug ihrer sturmbewegten Zeit bald mit bitterem Ernste, bald mit der Geisel der Satyreu. In mar našim duhovnom ne daje sam ,,Tagblatt" dosti gradiva za to, ako bi tudi druzega nič ne bilo, pa ga je povsod na kupe.
—   Gosp. dr. Costa se je te dni podal na Dunaj o opravilih srečno dodelane banke „Slovenije".
—   Radovedni smo slišati sklep mestnega odbora o poslanstvu dveh someščanov k svečanosti Beligrad-ski.   Danes (6. t. m.) je bila seja.
—   Gospodičina LeopoldinaEgerjeva, vlast-nica tiskarnice, je 31. dne t. m. umrla.
—  Deželna vlada je dr. Razlag-u in njegovim družnikom dovolila napravo tiskarnice v Ljubljani.
—   (Predivstvo) je važen oddelek kmetijstva v Avstriji. Glavno vodstvo dunajske razstave je tudi družbo kmetijsko kranjsko povabilo, naj bi se v ta namen sklicanega shoda izvedencev na Dunaj i 20. dne t. m. udeležila. Družba kmetijska je gosp. Riharda Dolenca, zdaj še v Klosterneuburgu bivajoČega, izvrstnega strokovnjaka o tem poljedelskem razdelku , za svojega zastopnika izbrala; gosp. Rih. Dolenec je drage volje prevzel to poslanstvo za shod 20. dne t. m.
— {Vabilo v veliko ))besedou), ki jo gospodje oficirje c. kr. Huvnovega polka na korist milodarnemu zavodu napravijo s pomočjo čitalničnih gospodov pevcev v soboto zvečer na vrtu čitalničnem. Program vojaške godbe in čitalničnih pevcev bode jako zanimiv; al že samo po sebi je želeti obilnega udeleštva pri tej milodarni veselici, vsaj je častiti gosp. polkovnik čitalnici in dramatičnemu društvu zmirom rad dovolil izvrstno vojaško godbo, ktera nas kmalu zapusti, ker se c. kr. Huvnov polk preseli iz Ljubljane. Kazimo, da prijaznost povračamo s prijaznostjo!
—- (Pobirki iz časnikov.) „Tagblatta in „Laibache-rica" sta unidan obširno popisala strel na strelišču, ki so ga ljubljanski strelci na čast napravili c. kr. deželnemu predsedniku grofu A. Auerspergu. „Zum Schlusse perlte Chanipagner" itd. — pišeta; al kako to, da molčita o onern^ škandalu, ki se je pripetil pri tej slovesnosti? Časnika, ki videta pezdir v očesu narodne stranke in sta nedavno z lažjo ometala keglanje na keg-lišču Kamovem, pa ne videta bruna v očesu svoje stranke in ne zineta besedice o tem, da se njihovemu družbeniku apotekarju Schenku poljubilo z denarno žepnico grofa Lanthieri-a tako „pošaliti", da mu jo je iz nje vzmal 50 forintov!! Drugim njegovim tovar-šem se pa ta stvar ni zdela „šala" in so pri tej priči izpokali „šaljivca" iz družbe strelcev. O tem škandalu, ki je brž se slišal po vsem mestu, ne zine noben nemšk
časnik! Da bi se bilo to zgodilo v čitalnici, „Tag-blatt", „Laibacherica", obe ,,Presse" in vsi časniki te baze bili bi polni cel teden popisov o tatvinstvu, ropu in še druzih hudodelstev, ki jih fantazija nemškutarska si izduhta.
— (Odprto pismo gosp. pl. Gariboldi-u, glavnemu učitelju na c. k. učiteljišču v Ljubljani.) Ker je namen Vaš bil, v letošnjem programu c. k. pripravnice v blato pogaziti vse, kar se tiče ljudskega šolstva na Kranjskem in je ž njim posrednje ali neposrednje v kaki zvezi, se ve da tudi pohlevni moj „Vertec", šolski mladini namenjen, ni milosti našel. Raztrgali ste ga, kar se je dalo. Taka Vaša kritika more „Vertecu" sicer le na veliko hvalo biti, in zato ne bi treba bilo zavračati jo. Al — kakor ohole Vaše besede v sestavku „zur Lehrer bildung in Krain" kažejo — si res domišljujete, da ste sposobni z visokega prestola učenosti Svoje kritiko vati vse, zato naj Vam povem le to, da Vam pokažem lahko več prijaznih pisem od vse drugačnih šolskih kapacitet nego ste Vi, ki naš „Vertec" tudi vse drugače sodijo. Vi „Verteca" še celo brali niste, kajti drugače bi se ne mogli tako debelo lagati, da bomo ,,v najkrajšem času oropali vso nemško prirodopisje"; pa tudi ne poznate niti Oken-a niti Brehm-a, ako mislite, da je nemški prirodopis tako reven in plitev, da ga še celo naš ubogi listič „Vertec", ki izhaja le po enkrat v mesecu, v kratkem času lahko vsega poplakne. Nadalje ne poznate tudi nemških šolskih knjig, kakor so na priliko Schu-sterjeve, Niedergesassove i. dr., po kterih se „Vertec" rad ravna. Ako Vam je res tako očetovska skrb za moj ,,Verteca, no! zakaj ne spišete V i za-nj kaj boljšega, in mu ne privošite vsaj malo drobtinic iz velikega žepa „Svoje" modrosti? Vsaj ste kot učitelj c. k. učiteljišča v prvej vrsti poklicani, da pišete za učitelje in šolsko mladost. Pomislite le, ako bi tudi naši ijudski učitelji križema držali roke tako, kakor Vi, potem ne bi imela naša slovenska mladina prav nič v poduk in zabavo! Povejte nam, veliki gosp. kri-tikaster! s kolikimi knjigami ste Vi na pomoč prihiteli slovenskemu šolskemu slovstvu, ktero tako revno razglašate svetu? Vas ne pozna do zdaj še niti slovenska niti nemška literatura. Mi ubogi ljudski učitelji pa vendar vsaj nekaj lahko pokažemo svetu in ministerstvu, ktero tudi želi, da bi Vi, kot dobro plačan učitelj na c. kr. učiteljišču, tudi kaj delali za literaturo in znanost. Edini Vaš sestavek o „estetiki" v lanskem šolskem sporočilu nam je znan, ki je pa tako suhoparen in brezslovnično pisan, da človeka mraz stresa, kedar ga bere. Kritiko-vati, to je, jezik brusiti „ohne denSchweiss im Angesichte" to je pač lahka stvar, al delati in pisati za slovensko mladino in naše ljudstvo, to Bogme! je kaj druzega. Ako bi Vi čitali nemške liste in nemške knjižice za mladost, kakor so na priliko: „Kinderlaube", „Herzblattehen", „Schmieda, „HofFmann", „Chimani" itd., potem bi gotovo drugač sodili „Vertec", ki je Še le začetnik na tem polji mlade naše literature. Preneumno pa je našo literaturo za mladost primerjati z nemškimi enakimi deli; kedar bode naša literatura stara toliko, kolikor je stara nemška, potem bomo imeli tudi mi knjižic za mladost na izobilje brez Vas in Vaše svojbine. — Konečno pa še to. Ko bi mi čakali na Vas in na Vaše baze ljudi, ne bi bili še dobili ne ene vrstice in ne enega vinarja, da bi se bil mogel začeti „Vertec". Začel sem ga in pri življenji ohranil le s pomočjo pravih rodoljubov in med temi še posebno z materijalno podporo duhovščine naše. Ker je doživel že 2. tečaj, imeli ste časa in prilike dovolj, svoje pero v roko vzeti in kar pisati dobre sestavke za-nj ali vsaj mi brez ovinkov raz-odeti, kako naj osnujem list, da bo drugače. To storiti bila je Vaša dolžnost, če Vaša skrb za mladež našo
ni golo hinavstvo, in jaz bi bil hvaležno sprejel spise ali opomine. Al o vsem tem ni bilo ne duha ne sluha od Vaše strani; zdaj pa ste kakor kača klopotača na prav nepristojnem mestu padli s krvoločno željo na listek, da bi ga usmrtili. — Da se to po Vašem strupu ne bode zgodilo, zato bom skrbel jaz s svojo marljivostjo, ki me vseskozi navdaja v težavnem svojem poklicu, pa bodo gotovo tudi skrbeli prijatelji in podporniki mladega „Verteca". Vam le ostaja pečat na obrazu, da spadate v vrsto tiste klike, bodi-si nemškutarska ali slovenska, ktera nič ne zida, ampak le podira to, kar si drugi zidati prizadevajo — na korist domovini naši.
V Ljubljani 4. avgusta 1872.
Ivan Tomšič,
učitelj na c. k. vadnici in vrednik „Verteca<u
258