BERITE i !M 9. STRAHI ! RIJ - KLUX K LA N prodira v Evropo SPOMINSKI DNEVI V MARCU 1. 1943. Franc Roz-man-Stane prišel na Koroško reorganizirat koroške partizanske čete. 1. 1947. Začetek del na Mladinski progi Samac—Sarajevo. 3. 1945. Rdeča armada stopila v Prekmurju prvič na slovenska tla. r—------------------- papež pobega v vc/ivjjo borbo 'k Bolgarija in S3zaveznici k Oblast in delodajalci složni proti delavcem k Uspeti prvomajskega tekmovanja v Ostri Svobodni sporazum naj reši tržaško vprašanje RIM, 30. — Jugoslovanski poslanik v Rimu Mkiden IvehovU je na danaSnji tiskovni konferenci izjavil, da je jugoslovanska vlada vedno smatrala in smatra tudi še danes, da jc mogoče rešiti tržaško vprašanje samo po neposrednem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo in da bodo ta sporazum sklenili jugoslovanski narodi in italijanske demokratične sile, ko bodo odločale o svoji usodi popolnoma svobodno brez pritiska od katere koli strani. Poslanik IvekoviC je citiral radio prejšnjega dne, po katerem ZDA v smislu izjav informacijskega urada ameriškega zunanjega ministrstva, Jugoslaviji ne bodo dovolile, da bi sodelovala pri reviziji itaiijanskc mirovne pogodbe glede tržaškega vprašanja. Poslanik Ivekovič je Se dejah f'Pređ dobrim mesecem so Vladna glasila «Il Popolo», «Voce Repubblicana» in «L’Umanità» pisa ia o pogajanjih, ki naj bi se bila vršila v Rimu in v Beogradu s posredovanjem poslanca Pajette. Ti listi so znali povedati tudi že to, da so bila pogajanja med italijansko komunistično stranko in jugoslovanskimi oblastmi. To vest, ki so jo takoj nato preklicali, so vrgli vladni krogi v svet samo zato, da bi odvrnili pozornost od manevra, ki je bil že zasnovan in ki ga je že nato v tako senzacionalni obliki sporočil v Turinu v imenu vseh treh zapadnih velesil francoski zunanji minister Bidamt.» Nato je Ivekovič se izjavil, da je pri sestavi tega načrta sodelovala tudi sedanja italijanska vlada. V Rimu pa se je z De Gasperijem domenil za ta diplcr matifni korak ameriški poslanik Dumi. Očitno je, da je ta diplo-matični korak premišljeno žaljiv za Jugoslavijo, čeprav je na rešitvi tržaškega vprašanja neposredno interesirana. Prav tako je grof Sforza, medtem ko je itali-:anska vlada namenoma onemogočila pogajanja za imenovanje tržaškega guvernerja, italijanskemu javnemu mnenju in osebno poslaniku Ivakoviču poudarjal, da ie potreben tozadeven sporazum z Jugoslavijo. Tukajšnji politični demokratični krogi smatrajo zaradi tega za pravilno, da je Ivekovič glede na angieško-franeosko-ameriško izjavo, da bo Jugoslavija izločena iz tozadevnih pogajanj glede ureditve tržaškega vprašanja, ugotovil, da zapadne tri velesile Jugoslaviji, ki je bila žrtev fašističnega napada, ne morejo vsiliti odločitve, ki ni piod svobodnega sporazuma med obema sosednima državama. Namen zapadnih vciesil je vsekakor samo ta, da otežkočiio neposreden sporazum Italije z jugoslovansko viado, da onemogočijo zbiižanje med obema državama, da naščuvajo italijansko javno mnenje prot: narodom Jugoslavije in da izrabijo dogode^ v korist političnih strank sedanje -vladne koalicije za prihodnje volitve. Zavezništvo „Giunte" in ZVU v gonji proti 1. maju ★ Tržaško ozemlje v vzdušju priprav za C i o v e k in morje k mogočen uspeh 1. maja Letos bodo ljudske množice Tržaškega ozemlja tretjič po eojni praznovale prvi maj — dan dela, letos dati pojačenc borbe za demokracijo in mir. Prvomajski proslavi v Trstu v letih 1046. in 1947. sta zaradi svoje mogočnosti odjeknili v vsem svetu. Kadar sc je kjer koli govorilo o paradah mladosti v Moskvi, o prvomajskih povorkah v. Parizu, Milanu, Beogradu, Pragi in drugod, takrat se je vedno imenoval tudi Trst. To pomenit da naši prvomajski proslavi nista zaostajali za drugimi v svetu, v večjih državah in večjih mestih. To pomeni, da so naše množice razumele pomen slavljenja pr-vega maja prav tako dobro, kot ga razumejo v Parizu ali Milanu, Moskvi ali Beogradu, no glede na to, da ga zapad in mi v vseh povojnih letih praznujemo v drugačnih okoliščinah in pogojih, z drugačnim časovnim pomenom kot pa vzhod. Evropski vzhod, osvobojen brezobzirnega izkoriščanja ljudi in prost kapitalističnih okov, ustvarja z elementarno silo in poletom nov svet z novimi družbenimi, gospodarskimi, kulturnimi in političnimi odnosi. Njegov prvi maj je zato vsakokrat revija doseženega napredka in dosežen napredek je vsakokrat' vzpodbuda k novim uspe- hom, ki dan za dnem dvigajo že obstoječe življenjske pogoje ljudskih množic. Praznovanja prvega maja bodisi v Moskvi, Pragi, Varšavi, Beogradu in drugod, so izraz zmagovitega pohoda delovnih ljudskih sil k socializmu in izraz pripravljenosti braniti socializem. Evropski zapad in Trst praznujeta v povojnih letih prvi maj v znamenju borbe za to, kar evropski vzhod že ima — za svobodo dela in za pravico do mirnega in naprednega življenja. Tu so še kapitalistični o-kovi, ki stiskajo in davijo delovne množice. Evropski zapad in Trst stremita za tem, da strgata te spo. ne, da se osvobodita in podosta roko evropskemu vzhodu. Množice delovnih ljudi nočejo meja, ki ločijo. Množice delovnih ljudi težijo preko kakršnih koli meja k onemu, kar je boljše, kar je pravilnejše in pravičnejše- Delovne ljudske množice, delavcev, kmetov, obrtnikm-, inteligentov po vsem svetu, težijo danes bolj kot kdaj koli doslej k enotni Evropi, k enotnemu svetu, zato da bo mir trajnejši, da bo mir zajamčen in da bo napredek hitrejši. Prav naš prvi maj je še posebno izraz teh teženj. Toda miroljubne delovne m?ioži-ce imajo n teh svojih težnjah proti sebi svoje dosedanje tlačitelje, iz- koriščevalce in vse mogočne gospodarje. Da se ti obdrže na pozicijah, raz katere so diktirali svojo voljo doslej, so pripravljeni pahniti svet v novo vojno in za uresničenje svojih egoističnih interesov pognati delovne množice zapada v novo klanje preti delovnim množicam vzhoda. Prvi maj v. zapadni Evropi in pri nas je ravno zato vedno manifestacija za mir, je spontan nastop miroljubnih sil proti podpihovalcem vojne in netilcem nacionalističnih nasprotstev. Ker pomeni prvi maj simbol, prapor borbe za interese o. gromne večine ljudi, predvsem borbe za mir, je uspeh prvomajskih prireditev vedno popoln, vedno mogočen. Srd in podivjana besnost tlačenih sovražnikov pravičnega miril, sožitja in sprave med narodi, ki dosežeta ob dnevih pi-vomajskih prireditev, ob pogledu na tisočero praporov ob pogledu na ogromne množice veselo in borbeno razpoloženih ljudi, višek, sta nemočna ob tej zmagoviti reki. Na policijske knutc, na bombe, ki so jih fašistični protežiranci civilne policije metali v Trstu lansko leto na prvomajske manifestante, so odgovorile množice s proslavo, ki je prekosila vsa najbolj optimistična^ pričakovanja. (Nadaljevanja' na 4. strani.) JLužiški Srbi po osvoboditvi ★ V zapadne poljske pokrajine se vrača življenje ★ pogreb herojev 3. JO. Ribarja in J.Jfiilutinoviča ★ Uspešna turneja zbora „Jvan Gantar0 ir Jrtaksìnj Qorlti - pisatelj in revolucionar ★ * (Darwin - Oče razvojne teorije ^r JKnjetovatec v aprilu V.—___________________J Tržaška „bomba/4 se je razblinila Ni pretekel niti teden dni, ko smo že lahko ugotovili točnost trditve, da je predlog zapadnih sil o pri-k jučitvi Trsta Italiji votivni trtic. Trža ka »bomba« se je razblinila v nič kot milni mehurček. O tem se prepričamo, če prelistamo italijanske šovinistične uste, ki izhajajo v; Trstu. Po vriskanju in petju slavospevov »madrepatriji« so se iztrez-nili in začeli častiti svojo pravo domovino: ne Italijo marveč Trumanovo Ameriko. Le poslušajmo, kaj pravi tržaško šovinistično glasilo: »Generala Ai-reya lahko zagotovimo, naj se ne boji, da bi Italijani mislili, da ima prednost popolna vrnitev Trsta materi'domovini..., ker so prepričani, da dokler Ita ija ne bo mog a braniti lastno ozemlje, odprto mejo na našem področju, bi to bila prevelika skušnjava za soseda na oni strani zavese...« Z drugimi besedami: Ne boj se-Airey, mi zahtevamo Italijo samo iz propagandnih razlogov. Stvarno pa hočemo, da tu ostanejo za vedno tvoje čete kot v Palestini, v Egiptu in drugod. Sicer se pa iz pisanja reakcionarnega tiska vidi, da si ne 2e’i rešitve tržaškega vprašanja, kar seveda tudi njegovi gospodarji ne — ameriški imperia’isti. Javljajo namreč, da je »Italija pripravljena pogajati se neposredno z Jugoslavijo na osnovi predloga zapadnih velesil.« To se pravi, da so nepo- sredna pogajanja izključena,, kajta ameriška v ada je objavila, da cJu-gos'avija ne bo imela besede v tej zadevi«. Tako naj bi ostalo tržaško vpr&š šanje nerešeno in naj bi se onemoh gočil sporazum z Jugos’avijo. In kar je najvažnejše: ameriške čete ostanejo v Trstu! In da bi se svetovno javno mnenje prepričalo o nujnosti bivanja anglcameriških čet v Trstu, ustvarjajo vojno psihozo, objavljajo izmišljene vesti o spopadih na meji tn o koncentraciji jugc-s’ovanskiJfr čet. Zato ni čudno, če se je oglasil tudi general Airey in priklical ita--lijanske šoviniste v rea’nost, čeS> »Ne mislite, da bomo že drugi tede fž odš’i, pa čeprav bi Sovjetske zveza pristala na naš predlog.« Govoril je tudi Bevin in z ne’, sramno licemernostjo izjavil, da so zavezniške čete nameravale ostati' pri nas samo štiri mesece po pod’ pišu mirovne pogodbe, kar pa ni bilo mogoče, ker so seveda — teg« on ni povedal — preprečili imenovanje guvernerja. Zato naj bi dali Trst De Gaspariju. Teda genera! Airey ima prav, ker prik’jučitev se ne bo mogla izvesti vse dotlej, dck’er Ital;ja ne bo mo*' gla braniti sama svojih mej, ker ji vojaške kontingente omejuje mirov* na pogodba, ki ji na’aaa tudi de: militarizacijo v obmejnem pasu 15 km (torej v primeru priključitve Trsta tudi v Trstu samem). Zato je treba predhodno menjati tudi IS (Nudaljevanfc na 2. strani) PO ŠIROKEM SVETU KRONIKA * KITAJSKA OSVOBODILNA vojska se pripravlja na spio;,po ofenzivo. Bor! s« že deset kilometrov pred Pekingom in zaoaja kaomintangovi vojski ogromne izgube, kljub temu da poslednja uporablja pline. a ITALIJANSKI FASISTI, ki podpirajo demokristjane, so ubili dva komunista v milanski okolici. O ITALIJANSKA VLADA je skušala zaradi stavke Crkostavcev odložiti volitve 8 pretvezo, da zaradi stavke ni mogoče natiskati vstb glasovnic. tl SUDANCI zahtevajo umik angleških čet in protestirajo proti lutkovnemu parlamentu, ki ga Je ustanovila angleška uprava. •s SPLETKU zapaomb velesil glede Trsta so propadle in zato skušajo sedaj igrati », vprašanjem kolonij, da bi italijansko meščanstvo mobilizirali za zapadni blok. <1 ANGLEŠKE OBLASTI izkazujejo emirju Ser.usov v Libiji kraljevsko čast, da bi se izognili morebitnemu vračanju te bivše italijanske kolonije Italiji. % GUSKA demokratična vojska Je sprožila novo ofenzivo in vdrla v mesto Kilkis. » MARŠAL TITO je delegaciji itabjanskeka delavstva izjavit, da Bo rešeno tudi tržaško vprašanje, ko bo italijansko ljudstvo svobodno. ® Španski agenti pripravljajo beg Grazianija in drugih vojmh zločincev iz Itanje v inozemstvo in to sporazumno z italijansko vlado. ® ZUNANJEPOLITIČNA KOMISIJA ameriškega parlamenta je v !• minutah sprejeta skiep, da bo Francova Španija vključena v Marshallov načrt. Med !S ameriškimi sateliti vlada o upor proti temu nkrepu. Španska KP Jr istočasno izdaia proglas za ustanovitev demokratične republikanske fronte proti Francovemu rež.niu. H VELIKO ŠTEVILO NEMCEV beži iz angioamerišsiega zasedoe-nega področja v sovjetsko področje zaradi slabe prebrane. *■ INDIJA je pred velikimi stavkami. V zapadni Bengaliji in južni Indiji, kjer stavka SO tisoč deiaveev, so prepovedati delovanje komunistične partije. Vlada Bandita Nehruja duši s silo nezadovoljstvo ljudstva. « V ZDA se širi nezadovoljstvo proti Trumanovi politiki zaradi obvezne vojaške siučbe in zaradi imperialistične politike v Palestini, ki odreka Zidom njihovo neodvisno državo. «• NA SOVJETSKEM PODROČJU Nemčije so odkrili vohunsko zaroto pod vodstvom nemškega polkovnika Ptnkerta, ki je v Službi ameriške obveščevalne službe. « V ROMUNIJI se je pri skupščinskih volitvah izreklo $1% volivcev za ljudsko demokratično fronto. » ANGLEŠKI neodvisni laburisti so se izrekli za ukinitev monarhije in za uvedbo socialistične republike. ■3 V MOSKVI so se začela pogajanja med finsko vladno delegacijo in sovjetsko vlado. Najprej sta se sestala Molotov in Pekkala, finski ministrski predsednik. * * ATOMSKA RAZISKOVANJA v Sovjetski zvezi so na mnogo višji stopnji kakor v inozemstvu. To Je ngotovila konferenca najboljših sovjetskih znanstvenikov. * MARSHALL IN FORESTAL sta zelo zaskrbljena zaradi položaja v Italiji in Franciji. Zahtevala sta pošiljanje orožja v obe državi na račun ameriške gospodarske pomoči. To orožje že prihaja v Italijo Iz ameriškega zasedbenega področja v Nemčiji. « JUGOSLOVANSKA VLADA 'je protestirala v Washingtonu, ker ■so ameriška letala letos dvakrat neopravičeno preletela Jugoslovansko ozemlje v bližini Kanala in Mirna. Papež posega v volivno kampanjo Na osnovi sklepa odbora za volivno premirje ni bilo po, vsej Italiji včeraj na velikonočno nedeljo nobenega volivnega zborovanja. Samo demokristjani So prekršili svojo obveznost s tem, da je Sna ta dan nastopil ‘ sam, papež, ki je govoril na trgu Sv. »Petra pred ljudmi. , ki po večini niso gf biii Rimljani, marveč iz vseh pokrajin Italije in celo iz Svice. Papež je litici v pravem pomenu besede volivni govor. Kot De Ga-speri in drugi volimi kandidati, je opozoril zborovalce «da je prišla usodna ura krščanske vesti, ki zahteva brezpogojno aitcijo». Nato je omenil prisotnim besede iz cvan-' gelija «kdor ni z menoj, je proti meni:), s čemer papež ni mislil no nevernike, marveč na vse one katoličane, ki so dobri verniki ali ne, toda ki niso somišljeniki demokri-stjanske politike. Pij XII. je nadalje skušal braniti Vatikan pred obtožbami, da vodi reakcionarno politiko, da je podpiral tuši»;m, da je izdal krščansko miselnost in podobno, rekoč da nasprotniki izrabljajo krivdo tega ali onega izprijenega vernika. Pri tem pa ni papež niti z besedico zanikal ali obžaloval blagoslova, ki ga je dal milanski kardinal in škof Schuster fašistični mistični šoli, prav tako ni zanikal opore, ki jo še danes dajejo sicilski škofje tamkajšnjim baronom in veleposestnikom, oziroma, da rnons. Cippieo v svojih spekulativnih kupčijah, ko je nastopil s pooblastilom vatikanskega ; tajništva, oziroma zunanjega ministrstva, ni zastopal vatikanske u-piave, temveč samo samega sebe. Papežev govor pa je presenetil vsakega nepristranskega opazovalen zlasti po tem, kako se je obnašala množica, ki je spremljala papeževe besede z neprimernim kričanjem in tuljenjem. Na tem zborova- nju, kjer je 'govoril papež na velikonočna nedeljo, smo. slišali vpitje kot: «Sežgali bomo vse one, ki bodo za Garibaldija!». «Daj nam samo znamenje, ker nas že srbijo roke» in še mnogo drugih neprimernih izjav, ki so bile kakor nalašč intonirane, da čimbolj povzdignejo slovesnost miru in krščanske sloge, ki jo zahtevo velikonočni praznik. So bolj značilno pa je bilo to, da papež o pomenu velike noči za katoličane sploh ni govoril. Ta nenavaden nastop vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, nam postane razumljiv, če precenimo bajno bogastvo, ki se skriva v blagajni Vatikana. V Italiji ima Vatikan kapitala za 100 milijard lir v delnicah, kar omogoča cerkvi kontrolo velikih bank, finančnih družb, električnih central, kemične in rudarske industrije, industrije plina, tkanin in kinematografije. Roka 'Vatikana sega celo v same «Assicurazioni generali». v Trstu. Hkrati je last Vatikana v Italiji za 320 milijard nepremičnin, pri čemer niso vštete nepremičnine, ki so namenjene cerkveni službi. V Franciji so največ j e banke, (med katerimi je Francosko-ita-lijanska banka za južno Ameriko), frusti za izdelovanje tkanin in 40 časopisov pod nadzorstvom Vatika- na. V ZDA ima Vatikan za 100 milijard akcij. Nepremičnine, ki jih ima cerkev po vsem svetu, presegajo 1.600 milijard lir (vedno izključujoč cerkvena poslopja). Lahko računamo, da je vse premoženje Vatikana v inozemstvu — premičnine in nepremičnine — vredno nad dva tisoč milijard Ur. Vidite, zakaj Vatikan nasprotuje kot vsi velekapitalisti napredku, demokraciji, gospodarskim ter socialnim reformam. Vidite zakaj kardinal Schuster grozi vsakemu verniku z izobčenjem iz cerkve, če bo z delavstvom glasoval za demokratično ljudsko fronto. Bolgarija in SZ zaveznici Dne 18, t. m. so podpisali v Moskvi sovjetsko-bolgarsko pogodbo o sodelovanju, prijateljstvu In medsebojni pometi. Ta dogodek je nov člen v povezavi in utrjevanju ljudskih demokracij v obrambi proti vstajajoči nemški nevarnosti, ki jo razpihuje ameriški imperializem. »Bolgarsko ljudstvo gleda v prija teljstvu z narodi močne države socializma glavno jamstvo njegove svobode, neodvisnosti In napredka, kakot je dejal bolgarski ministrski predsednik Georgi.! Dimitrov. Lc-ta Je izrekel spoštovanje in zahvalo »narodom SZ, predvsem pa velikemu ruskemu narodu, ker so dvakrat rešili Bolgarijo tujčeve pete — prvič 500-tetnega turškega jarma, zatem nemškofašistič-nega suženjstva«. »Pravda« poudarja, da sklenitev pogodbe « prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomuti med ZSSR in LR Bolgarijo priča o velikanskem uspehu stalinske Zananje politike, ki stoji na strani miru, in piše, da bo izvajanje določb pogodbe prispevalo k vzpostavitvi trajnega miru na Balkanu in krepitvi mednarodnega sodelovanja. Miroljubni znata j te pogodbe postaja še bolj jasen, če ga primerjamo s prakso sklepanja vojaških blokov, ki je postala osnova politike nekaterih narodov zapadnih sil z ZDA na čelu Zato je naravno, da so simpatije v% 1 širokih ljudskih množic vsega sveta, ki so prizadete na tem, da se vzpostavi trajen mir,, na strani demokratičnih držav kljub klevetam ekspan-zionistov, ki hočejo preprečiti utrdi- tev sodelovanja med Sovjetsko, zvezo in državami z ljudsko demokracijo«, »Izvestja« pišejo v svojem uvodniku: Za Sovjetsko zvezo «a i,R Bolgarijo pomeni pogodila št nadaljnjo krepilev bralskih «tikov, ki «o od nekdaj povezovati oba naroda Dinastija Koburžanov, katero so vsiliti Bolgariji militaristi, je spremenila državo v nekaj deseiletjili v orodje nemškega prodiranja na Balkanu. Svobodoljubni boigarr-Ki narod, ki Je vedno •Adel jamstvo svoje neodvisBosti ». bratskem prijateljstvu s slovanskimi narodi, je bil žrtev nemški a oblastni Stav in njihovih pomočnikov, ki so ga dvakrat pahniti v svetovno klanje na «Trsni Nemčije. Zmaga ljudske demokracije Je odprla Bolgariji novo po» —pot k razcvetu. Bolgar ki i rrod je od prvi!; dni svoje osvoboditve odločno Izko-reninjcval fašistično reakcijo ter prepreči! vsè poskuse, da bi 'sc v državi obnovila agentura tujih imperialistov Bolgarija, ki je skleaiia pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in med-rebojni pomoči s Sovjetsko zvezo, je pokazala svojo privrženost delu za mir in varnost in svojo pripravljenost,, da braai interese vseh miroljubnih narodov.« Tržaška “bomba,, se je razblinila (Nadaljevanje 's 3. struni.) določila mirovne pogodbe. In ne dvomijo, da je to le vprašanje časa. Ozadje spletk zapadnih velesil glede Trsta -raderIva Togliatti, ko objavlja razgovor s starim itahjonskim diplomatom Conturinijem. Leta mu je dejal 1. 1944. nasied-eje: »Ne, Anglosaksonci ne bedo dali Trsta niti Italiji niti Jugoslaviji. Pustili ga bodo viseti med obema državama. Ihislužili pa se ga bode. če 'occ!o mogli za ojačanje n’ihove-ga zavezniškega režima onstran Soče; sicer po ga bodo pustili vi reti do nove vojne in ga bodo po- nudili nam, da bi nas še enkrat pripravili do tega, da bi vodili vojno za račun drugih.« In Togliatti pravi: »Prva hipoteza je takoj odpadki zaradi nagle utrditve novega jugos ovanskegn republikanskega in ljudskega icži-ma; druga pa se prav te dni uresničuje in Centarinijcva predvidevanja, s katerimi sem se uspešno (ne skrival») posluži! v pogovorih o tržaškem vprašanju, ki sem jih vodil leta 1946 v Beogradu, pa razkriva resnično nenavadno točnost in ostrino presojanja: pred vsem pa razkriva, da je bil v tem velikem pokojniku realizem inteligentnega diplomata združen y, neposredno intuicijo potrebe italijanskega nac-.o-na nega živ!jetija predvsem pa liste: ne »voditi vojne za račun drugih.« In glej, zaznava se perspektiva starega Ccnturinija, okrutna teda točna: »Vojna nartnjcna Ita ili za račun drugih«, kot v 1915 da 1918, ko smo se žrtvovali, a debeli angleški in francoski imperialisti so si razdelili svet za svoj račun: kot v 1940 do 1945. ko za tnalo nismo izgubili vse samo zaradi služenja tujemu imperializmu, Ali razumejo naši upravljači,, da gre danes za to strašno perspektivo? Za nag je važno, da jo razume ljudstvo, kajti vlada, ki ja vodijo ljudje, ki se šalijo s vojno [rei -spektivo, je v’ađa sovražnikov naroda in 3 njo je treba pomesti. Sirene so odtalile. Zdaj pa bo padla pesna beseda. Osemnajstega anria bomo to storili brez obotavlianja.« Toda svoje prave namene g:ede Trsta razkrivajo imperiaUsti sami, ki že po nekaj dneh po efesp’oziji. tržaške »bombe« pozabljajo, da so ob jubili Trst Italiji. Tabo svetuje list Ncw-York Post vsem štirim velesi’am in Varnostnemu svetu, naj opustijo »polit ko sile« in naj skušajo napraviti 5 Tret» »ozemlje Združenih narodov«. »V Trstu je mogoče ustvariti prvo epizodo tega, kar bi imenovan „svetovno državljanstvo,,« ■— piše iati list, ki nadaljuje: »Komisija. OZN za pravice človeka in gosp«-darsko-kulturni svet naj bi sestavili prvo ustavo svetovno države. In to bi gotovo dalo novo pobudo za svobodo po vsem svetu in za ukinitev narodnostnih nasprotij.« Torej Trst naj ne pride pod Ut-lijo. In tudi Varnostni svet hoj ne Vtika svojilv prstov v to področje. Se pravi, naj se ukine tržaški Statuì in naj se opusti iskanje guvernerja. S-e pravi tudi, naj se izluči vpliv SZ — ki ima v VS pravdo veta — iz tržaškega vprašanja. Pač pa naj bi po pred'ogu ameriškega lista Trst postal zarodek »svetovne države«, ki hi ga upravljala skupščina OZN. in v tej skupščini ne velja pravica veta, marveč odloča večina glasov. To pomeni, da bt Trstu vsiljevale svojo voljo ZDA! a svojim glasovalnim strojem. 55 drugimi besedami: ameriške čete tej lahko v nedogled vedrile in oblačit-' le v Trstu. Zakaj tako zapletati, S» je pot naš Airev v svojem vojaškem je*>-k« kn-ozi! Mo željo bolj «vMovnoi Po Marshallovem načrtu.» Ku - Klux prodira v - Klan Evropo Zapadna Evropa postaja vedno bolj gospodarski in politični privesek ZDA. Ameriški proizvodi preplavljajo trg in izpodrivajo domače izdelke. Ameriški film, ameriška glasba in literatura, ameriški okus in celo ameriška ideologija se vsiljuje kot zakon zapadnemu Evropejcu. Zato ni čudno, če je med masovnim uvozom iz ZDA v Evropo prišel tudi nenavaden «proizvod» — ki vsekakor ni v nasprotju z duhom Marshallovega gospodarskega načrta: Pred kratkim so namreč v Franciji odkrili evropsko podružnico Ku-Klux-Klana, najstarejše ameriške tajne teroristične organizacije. Linčanje črncev Toda najprej nekoliko zgodovine. Omenjeno organizacijo so ustanovili v ZDA leta 1865. po zaključku krvave državljanske vojne, v kateri je bila premagana secesionistična zveza. Ta zveza je namreč hotela preprečiti ukinitev suženjstva in po njenem porazu naj bi novo ustanovljeni Ku-Klux-Klan onemogočil stvarno enakopravnost komaj odrešenih črncev, zlasti pa naj bi preprečil njih udejstvovanje v političnem in javnem življenju. Vprašanje, enakopravnosti črncev je postalo tako pereče po končani državljanski vojni, da je postal žrtev črncev, Abraham Lincoln, ki ga je ubil neki secesionistični blaznež. Prva naloga Ku-Klux-Klana je bila, da je prisilil črnce, ki so pobegnili s plantaž, da so se vrnili na delo in sprejeli vse pogoje, ki jim jih je vsilil veleposestniški razred. Ker so poznali primitivno naivnost črncev, so se člani Klana oblekli v dolge bele halje in .visoka koničasta^ pokrivala, kakor da bi bili strahovi. Na ta način so terorizirali črnce in jih hkrati prisilili, da so se vrnili na plantaže. Ob volitvah so člani Klana obiskovali osvobojene črnce in jim dajali «nasvete». V primeru, da nasvetov niso poslušali, so se posluževali telesnega nasilja in linčanja. Na te zločinske akcije je ameriški kongres odgovoril z vojaško zasedbo prostorov Ku-Klux-Klana, vendar pa so črnce na jugu države Se vedno z grožnjami in intrigami silili, da so morali delati na nasadih, kjer so živeli kot sužnji. Ponovno so zmagali veleposestniki. V južnih pokrajinah ZDA je KKK neomejen gospodar vsega državnega življenja. Noben poslanec ali senator kakor tudi višji funkcionar ne more biti izvoljen, če ni v dobrih odnošajih s to teroristično organizacijo. Mnogi menijo! da je celo sam predsednik Truman član KKK, saj je doma iz južnili krajev ZDA. Sedanji duhovni vodja Klana je Sam Green, ki nosi naslov «velikega zmaja» in «čarovnika nevidnega cesarstva». Kakšno moč ima ta «čarovnik», dokazuje dejstvo, da je preprečil nastop ' Henryja Wallacea na volivnem zborovanju v Maconu in Atlanta Cityju, ker je vodja «tretje stranke» nameraval govoriti pred mešanim občinstvom belokožcev in črncev. V ZDA živi nad 10 milijonov črncev, ki so prisiljeni prenašati ponižanje rasne manjšine. «Veliki zmaj» je na letošnjem zasedanju Klana že izdal navodila za nov val terorja proti črncem, ^car naj bi koristilo volivni strategiji Wall Streeta pri letošnjih predsedniških volitvah. KKK je torej v rokah dolarske oligarhije postal orodje ameriške reakcije v borbi proti vsem naprednim ljudem v državi. Ni samo protičrn-ski in protižidovski, marveč tudi pro-tidelavski in naravno protikomunistični. Klan je pa uidi — kar je dozdevno čudno ■— protikatoliški. Kot «protimanjšinska» organizacija je namreč KKK za protestantovsko večinsko vero v ZDA proti katoliški’ manjšini. Borba proti IV. republiki «Internacionala zakrinkanih» si je izbrala za svoj sedež, v Evropi mesto Lyon v Franciji. Lyonski X'ni te mlačne organizacije se strogo držijo zgodovinskih običajev. Kandidata sprejmejo v svojo sredo šele potem, ko je presta! težko preizkušnjo. V temni noči ga peljejo k bregu reke Rhone, ga oblečejo v kuto in trdno privežejo za lutko, imenovano «slam- nata devica» ter nato potopijo v šumeče valove reke. Iz vode ga izvlečejo šele tedaj, ko kamjidat Izgubi zavest... To je vsekakor divja šala. Toda za vsemi maškaradniml obredi, s katerimi se tako radi obdajajo «bratje dušev re teme», se skriva politični značaj organizacije. Sicer člani odločno zanikajo, da bi bili povezani z ameriškimi' sobrati Ku-Klux-Klana, ki deluje predvsem v južnih državah ZDA proti črncem, toda že če pogledamo njihove uniforme, lahko ugotovimo. da so jim duhovno sorodni. Kakor njihovi učitelji v Ameriki, tako n.jsijo tudi njihovi evropski učenci v linčanju koničasto kapuco s svile-on masko na obrazu, iz katere prodirata dve črno obrobljeni očesni odprtini kakor na mrtvaški lobanji. Prav tako kakor njihovi bratje v ZDA, so tudi lyonski člani K.K.K. v beli z vrvjo prepasani kuti. Rrazliku*. jejo se samo v tem, da nosijo namesto zvezdastega križa na prsih na glavi prišit lotarinski križ, (t. j. dvakrat prečkan, ki je tudi simbol dego-lovcev). Njihove svilene maske so pa iz najboljšega ameriškega nylona. («najlona»!! KKK ima svoj sedež v razkošni vili v modernem predmestju starega Lyo-na. Toda v to zbirališče prihajajo člani samo v zastrtih avtomobilih in po dolgih ovinkih. Veliki mojster društva pa uživa posebno prednost pri prevozu. Uleže se v rakev, ki je postlana ? mehkimi blazinami, nakar ga odpeljejo v pogrebnem avtomobilu na sestanek. Prostori društva so prevlečeni s črnimi preprogami. Indirektna razsvetljava meče vijoličast sij ha valovite stene, ki fosforescirajo. Na seji se člani pogovarjajo z zamolklim glasom, kot ba bi brali litanije. ' Volitve velikega mojstra nudijo društvu priliko, da pokaže vso svojo strast za teatrski cerimonial, ki je poln španske strogosti in svečanosti. Avtomatični boben tolče turobno koračnico in spremlja petje članov, ki s kričavimi in zategnjenimi glasovi izgovarjajo nerazumljivo besedilo, tako da ustvarjajo v dvorani navidezen poplah. Ze volivni postopek je premišljeno zanikanje osnovni!: demokratičnih načel. Za velikega mojstra je namreč izvoljen tisti, ki dobi najmanjše število glasov! Kot ameriški Ku Klux Klan tako je tudi evropski naperjen strogo proti vsem manjšinam, kakor je razvidno iz besedila prisege, ki jo izrečejo člani, to se pravi, da se morajo člani obvezati — v nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli, — da bodo pobijali kakršne koli manjšine, «Tisti, ki so v manjšini, so manjvredni», je odkrito rečeno v besedilu. V Franciji pa so v manjšini Židje, Arabci, črnci, Alzačani in «métèques» (izg. metek) — to so priseljeni tujci, zlasti z Balkana. Nobenega dvoma tud! ni, da politično ne stoji društvo daleč od vichyjskih kolaboracionistov; se pravi, da je skrajno fašistično usmerjeno. Veliki mojster, kakor tudi vsi «brat je» imajo tajna članska imena. Prvi ima vedno pomembno ime (sedanji se imenuje «Sveti Jernej») in nosi v znak svojega dostojanstva širok nabran, bel ovratnik. Navadni bratje pa imajo smešna imena, ki navadno nič ne pomenijo, kot n.pr. «Olalaiv «Mo-dodaj» itd. .** . - Obesijo jo z rumého kra- \ u Ni na vse pri tej • tajni brganiz^ciji ‘pisbarviano j. otročjo- in 'naivpo romantiko. Ko 'gre- za denar, kaže'vcdstvd društva presenetljivo zdrav realizem. Člani morajo plačevati namreč zelo visoko mesečno članarino v znesku 100 dolarjev (okrog 60.000) lir, ki jo tudi vplačajo v ameriški valuti. Pri tem se seveda veliki mojster ne zmeni, od kod bo brat vzet tako visoko vsoto. Tudi ne vodi društvo nobenega knjigovodstva in ne daje obračuna, „CIRKUS 16“ šestnajst je Marshallovih držav,- pet jih je pa ze na KONJU; FRANCIJA, ANGLIJA IN BENELEX (La Semaine) ČLANI KLANA NA POHODU tako da je vse denarno vprašanje stvar slepega zaupanja. Nobenega dvoma ni, da bi bratje vse «zlobneže», — proti katerim so se obvezali s prisego, da bodo šli v borbo — radi linčali. Toda trenutno Lyon še ne leži v ZDA, organizacija tudi še ni dovolj močna in popolna kot je KKK ameriških verskih sobratov. Zato se morajo člani evropskega Ku Llux Klana za sedaj omejiti, da «obsojence» linčajo samo v sliki. To se dogaja pri «igri smrtnih krogel». Lutko človeške velikosti obesijo na vrv, za tako imenovano rumeno kravato in jo nato s težkimi lesenimi kroglami obmetavajo in raztrgajo. Tako kapu-carji stresajo svojo zverinsko jezo na Žide, .Arabce, črnce in meteke. Da bi temu «obredu» dali večjo privlačnost, izplačajo večjo vsoto tistemu bratu, ki zadene s kroglo petkrat zaporedoma glavo lutke. Francoski demokrati so upravičeno zahtevali, naj bi policija onemogočila delovanje kapucarjev. Toda francoska vlada se izgovarja, češ da bratje KKK niso nevarni, če se kopajo pozimi v mrzlem Rhonu ali pa streljajo na lutke. Vznemirjena demokratična javnost pa meni,.da so to samo vaje. Ko bo ta teroristična organizacija zadostno razpredena in močna, bodo nadomestili lutke z živimi bitji. In tedaj bo tekla kri manjvrednih manjšin kakor v Ameriki. Me i/erjemite..* Lady Nancy Astori po roda Američanka in ugledna osebnost angleške konservativne stranke, je pred vojno vpeljala nacistilr.ega zunanjega ministra von Ribbentropa v visoško londonsko družbo. Sedaj predam po raznih mestih ZDA in v enem izmed teh predavanj je izjavila o la* buristilni «socialistični» vladi naslednje: «Ne verjemite niti za trenutek, da obstaja socialistična ne" varnost v Angliji: socializem je sa<-ma besedna fasada in ga v stvar-, nosti ni.». Krona 1 • ‘ " 1 ‘S ir- C- • | si/. Sieiaiia Ameriška vlada je sklenila, da ne bo vrnila Madžarski krone sv. Stefana in, ostalih zgodovinskih dragocenosti, ki jih je ameriška vojska zaplenila vi Nemčiji 1. 1945 pri pobeglih madžarskih nacistih. Pač pa bodo izročili vse te dragocenosti Vatikanu, ker je papež; Silvester kronal 1. 1001. prvega madžarskega kralja Stefana L TRŽAŠKO OZEMLJE KRONIKA * BANCA D'ITALIA, podružnica Trst, je zaprta, ker uslužbenci stavkajo iz solidarnosti s tovariši po vseh ostalih podružnicah v Italiji. * PEVSKI ZBOR «IVAN CANKAR«, ki se je vrnil s turneje po Jugoslaviji, bo nastopil v petek ob 20. uri v tržaškem radiu. * ZA TOV. BRUNO UNASIC S Konkonela se še vedno nabirajo prispevki za nabavo streptomicina, ki ji naj reši življenje, potem ko je kot borka dala v najtežjih časih vse svoje sile in zdravje v borbi za svobodo. , * V RIŽARNI PRI SV. SOBOTI, v ul. D’Azeglio in Chega so mladinci v okviru mladinskega tedna položili vence v počastitev spomina fašističnih žrtev. * PO 100.00# LIR PREDUJMA je uprava ACEGAT izplačala članom vodstva obrata. Za delavce pa, ki bi predujem bolj potrebovali, pa niso odobrili niti 10.300, kot so delajici najprej zaprosili, niti 5000, kakor je naknadno predlagal obratni odbor. No da, kaj pa je treba, da delavci mislijo še na praznike. * S SLAVNIMI VOJAŠKIMI DEJANJI se lahko od časa do časa ponašajo pripadniki ameriške vojske v Trstu. Tako so 25. marca v Trebčah na vso moč trgali lepake 100-letnice Komunističnega manilesta. Lepljenje teh lepakov Je bilo sicer uradno dovoljeno, toda zakaj jih ne bi Amerikanci nekoliko potrgali, da tako dokažejo snepristranskegaa duha, ki jih preveva. * V GLEDALIŠČU ROSSETTI bodo predvajali nekaj oper, katerih prireditev je organiziralo avtonomno mestno podjetje za gledališke predstave. V soboto bo Gounodov »Faust«, pozneje pa bo sledil Giordanov »Audrea Chenier«, Verdijeva »Moč usode«, Puccinijeva »La Boheme« in Masse-netova »Manon«. * ZA ANTIFAŠISTIČNE PRIPORNIKE so žene okolice zbrale za velikonočni priboljšek razna živila. * LADI KETTE, triindvajsetletni visokošolec iz Trsta, ki je študirat na univerzi v Ljubljani, se je ubil v hribih nad Bohinjem, kjer je bil na izletu. Staršem, katerih edini otrok je bil Ladi, naše iskreno sožalje. * ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV' vabi vse demokrate našega ozemlja, da po svojih močel.'. prispevajo k stroškom za bodoči partizanski kongres. Prspevki naj se pošiljajo na krajevne odbore ZPP. * SKUPINA ESULOV je stala pred dnevi zaradi pretepa pred sodnikom. Razen enega so bili vsi obsojeni na tri mesece ječe, toda pogojno. * ZA CVETLIČARJE IN VRT-NARJE je uspelo Enotnim sindikatom skleniti novo delovno pogodbo, po kateri se je položaj te kategorije delavcev vendar nekoliko zboljšal. * PRI OPENSKEM TRAMVAJU so imeli nameščenci sestanek, kjer so označili tri člane Delavske zbornice za razbijače delavske enotnosti. To so Ferfila, emigrant iz Sežane, Feriuga in Valič. * »PRIMORSKE ZDRAHE« bodo igrali v nedeljo ob 17. uri na Opčinah. * NISO BREZBOŽNI ameriški vojaki, saj nameravajo zidati na Opčinah cerkev za 400 ljudi. Ne gre nam prav v glavo, kako se ti načrti skladajo s politiko, ki obljublja Trst Italiji. No, saj ni, da bi moral enako govoriti in enako delati. * S TOLSTOJEVIM »ŽIVIM MRTVECEM« bo v soboto igralska družina Mema Benassija otvorila pomladansko sezono proze v Verdijevem gledališču. * AMERIŠKI MORNARJI se pridno udejstvujejo v tihotapstvu. Tako je carinska policija prijela nekega mornarja s trgovske ladje »Dickinson Victory«; ki je hotel spraviti v promet 669 zavojev po 20 ameriških cigaret. Dejal je, ds si je hotel z iz'-uničkom kuniif novo harmoniko. Tako pa so mu jo zagodli tudi brez harmonike. Zaključek mladinskega tedna Vsak mlad demokrat - telovadec za 1. maj Zveza antifašistične mladine je zaključila praznovanje svetovnega mladinskega tedna z raznimi prireditvami, ki jih je izvedla v Camporah nad Miljami. TiMiči mladincev so prisostvovali športnim in kulturnim točkam sporeda. Pozneje pa sta zbrane mladince nagovorila tov. Campagna v italijanščini in Blazina v slovenščini. Pod angioameriško vojaško upravo v Trstu tudi mladini ni lahko. Nje nedavna zmaga ljudstva na Češko-slovaškem, razvoj in utrditev ljudskih front, neprestani uspehi osvobodilnih vojsk Grčije in Kitajske, vse to povzroča, da se imperialistov loteva mrzličen nernir, ki prehaja v odkrito izzivanje. Vojaški pakt Beneluxa, pariška konferenca za sklenitev zapadnoga bloka, konferenca odpadniških sindikalnih organizacij, ki se zav*c- provokatorski ' manever zapadnih velesil ob tržaškem vprašanju, — to so samo razne oblike iste imperiali stične dejavnosti, ki stremi za tem, da bi zavrla pohod demokracije v Evropi in po vsem svetu. Jasno je, da se morajo proti tem nakanam, ki brez dvoma predstavljajo nevarnost nove vojni, dvigniti vsi demokrati in nuditi ostrejši odpor. Mla- na vsako vojno izzivanje. Poudarila pa je tudi svojo pravico, da po svojih predstavnikih skupno s predstav niki ljudske fronte vstopi v upravne organe ter tako zagotoviti boljše pogoje za delo in študij. S celo vrsto odredb, od katerih zadeva odredba št. 109 tovarniške delavce, odredba 141 delavce podeželja in okrožnica 16 šolsko mladino, hoče angloameri-ška uprava dejansko zadušiti v mladini vsako stremljenje k poštenemu delu in študiju, hoče jo upropastiti, zavesti jo na pot degeneracije in zločinstva. In istočasno, ko na vse načine zavira delovanje Zveze antifašistične mladine, ki šteje v svojih vrstah 20 tisoč mladincev in mladink, ki se demokratično vzgajajo, pa po svojih gospodarskih ustanovah finančno podpira konservativne organizacije, ki so v zvezi z demokristjan-sko stranko. Tako so od AUSA dobili 4 milijone tržaški skavti, ki ne glede na vse ostalo, združujejo nekaj sto dečkov, večinoma razneženih tantkov. Toda vojaška uprava se moti, če misli, da bo s takimi dejanji oslabila borbeno voljo demokratičnih mladincev. To najlepše dokazuje vpis tisoč novih mladincev v Zvezo antifašistične mladine v zadnjih treh mesecih, kar je obenem dokaz, da se mladina čedalje bolj zaveda, kako nujno je združiti se in se tako uspešneje boriti za svoje pravice. Med bližnjimi nalogami mladine pa so priprave za l. maj. Domača reakcija s krepko podporo angloameriških imperialistov hoče praznovanja 1 maja preprečiti. Mladina pa bo s svojo mobilizacijo do poslednjega sv- lega pripadnika dala najlepši odgovor sovražnikom napredka. Geslo mladine je: Vsak mladi demokrat — en telovadec za 1. maj! SE STAREJŠI LJUDJE SO PRIŠLI POGLEDAT V CAMPORE, KAJ DELA MLADINA IN KAKO SE ZABAVA. nemu delu se stavijo vsemogoče ovire; zanjo ni prostorov in ne drugih sredstev, ki bi olajšala njeno delovanje. Mladinci in mladinke v Sovjetski zvezi in v državah nove demokracije so se v tem tednu pospešen proizvodnjo, da bi dosegli še pred rokom postavljene obveze. Čudoviti uspehi, te mladine pričajo, kaj je mogoče doseči, kjer so mladini odprta vsa pota k delu, k študiju in k svobodnemu in srečnemu življenju. Ta teden, so mladinci in mladinke Italije, Francije in drugih kapitalističnih držav zaostrili borbo proti svojim reakcionarnim vladam, ki služijo ameriškim imperialistom, in borbo za izboljšanje življenjskih pogojev. In končno so v tem tednu mladinci Grčije, Kitajske in mnogih kolonialnih dežel pomnožili vojne akcije proti fašističnim vojskam in njihovim pomagačem. Vsi ti milijoni mladincev so v teku mladinskega tedna združeni pokazali svojo voljo boriti se z vsemi sredstvi za mir in za narodno neodvisnost, proti imperialističnim vojnim hujskačem. Ta borba združuje danes petdeset milijonov mladincev in mladink, ki tvorijo skupaj z množicami mož in žena nezmagljivo obrambo, ob kateri se bodo prej ali slej razbile sile, ki hočejo vojno. Tega se imperialisti zavedajo. Strah pred tem dejstvom kakor tudi stalna krepitev držav ljudske demokracijo, * majo za Marshallov plan, s katerim so skušali razbiti enotnost delavskega razreda na mednarodnem področju, potem »socialistična« konferenca v Londonu, katera prva naloga je bržkone bila doseči, da bi italijanska socialistična stranka izstopila iz demokratične fronte, potem silna časopisna kampanja, ki gre za tern, da ustvarja vojno psihozo in končno volivni in dina ši je izbrala svoj teden prav za to, da poveča svoje napore v borbi za mir in da obljubi, da bo borbo nadaljevala tudi v bodoče. Tržaška mladina Je z vrsto prireditev, sestankov in zborovanj, z zbiranjem denarnih prispevkov za grško demokratično mladino in pa s pospešenimi pripravami za 1, maj pokazala svojo voljo, da energično odgovori Oblast in delodajalci složni proti delavcem , V zadnjem času so sp delodajalci * kakor na povelje za’eteli penit nekaterim političnim svoboščinam delavstva, zlasti proti svobodi zborovanja v tovarnah. V pivovarni Dreher je ravnateljstvo kar cdslo-• vilo ’/, dela predsednika tovarniškega odbora, češ da Je dovolil v pivovarni zborovanje delavcev. Ko je delavstvo stopilo v stavko, je gospoda v ravnateljstvu poklicala celo policijo, ki bi naj prisilila ljudi k delu. Toda odnehati je mora'o ravnateljstvo. Podobno se ie zgodilo v ladjedelnici Sv. Marka in končno še v koncpljarni. (Gospođom iz konopi jame se mogoče zdi, da so še premalo popularni kljub svojim s’avnim izjavam o lakoti, ki bi naj delavee upognila.) Ti trije primeri kažejo, da gre to za pravi preračunan napad na delavske pridobitve. Delavcem ne bi hoteli pustiti, da bi se zbirali in zborovali na kraju zaposlitve. Delodajalcem namreč ne gre v račun, da bi delavci razpravljali v tovarnah samih o svojih vprašanjih in zahtevah, ne gre jim v račun svoboda zborovanja v tovarnah, ki jo delavci uživajo, odkar so strmoglavili fašizem. Njihovi poskusi omejevanja te svobode pa so naleteli na odločen odpor vseh delavcev, ki so doslej odgovorili s stavko in ki niso nikakor pripravljeni odpovedati se svoboščini, ki so si jo sami priborili. Preveč je vprašanj, ki jih morajo delavci rešiti, zato pa se morajo seveda sestajati in o teh vprašanjih razpravljati, za kar so pač seveda najbolj pripravna mesta dela samega. De odajalci naj vedo, da so si de- " lavci priborili svoje pravice — torej tildi svobodo zborovaliÌa — z orožjem v rokah in od obrambe te pravice tudi sedaj ne bode odstopili, ko imajo po vsem ciemckra-tičnem svetu dobre zaveznike. Pri tem je malo važno, če se lažni sindikalisti in poborniki Marshallovega plana pri De'avski. zbornici postavljajo na stran đelodu'aicev, saj kot upreženci v vozu ameriškega imperializma ne rnareio ravnati drugače. Prepovedi zborovanj po tovarnah pa niso le kršitev ene izmed osnov nih političnih svoboščin, temveč kažejo na dobro preračunano ofenzivo tudi proti tovarniškim odborom, katere vedno kličejo na odgovor, če se ta zborovanja vršijo. Vsi namreč dobro vedo, da so tovarniški odbori, ta velika pridobitev delavcev na Tržaškem ozemlju, delodajalcem trn v peti. V torek so dali delavci vseh tržaških tovarn delodajalcem in onim, ki so jim morda prišepetali nove ukrepe pioti delavcem, odločen odgovor. Zbrali so se v 14 tovarnah in poslušali besedo svojih sindikalnih voditeljev. Pri Sv. Marku, ( tovarni strojev, Sv. Andraju, v arzenalu, pivovarni Dreher, Ilvi, ko-nopljarni, Gasliniju, Kozman, Aqui-li, Acegatu, OMMSI itd. so delavci s svojo veliko udeležbo še enkrat opomnili inchislrijce . in one, ki stojijo za njimi,: da ne bodo nikoli dopustili, da jim iztrgajo priborjene pravice, da ne bodo dopustili, da bi jih spravili na stopnjo kolonialnih hlapcev. Tovarne, v katerih delavci proizvajajo bogastvo in vir blagostanja za vse prebivalstvo, bodo vedno ostale središče delavcev in njihovega gibanja za osvoboditev delovnega ljudstva. Na teh zborovanjih so delavci ostro obsodili spl tke industrijccv, pogovorili so se o težkem stanju industrije in pomorstva ter o Marshallovem načrtu, ki bi rad to industrijo uničil. Pogovorili so se o novi ofenzivi proti demokratičnim silam, o izzivanju neredov, o no-, vem valu šovinizma in o vprašanjih ki čakajo rešitve. Ce so delodajalci mislili, da. bodo delavci kar tako popustili, so se zelo motili in ta zborovanja naj bodo v opomin, da je fašizem propadel, da ga ne bo nihče obudil in da jè konec njihovi samovolji ter raznim njihovim diktatorskim poskusom. Svobode zborovanja ne bo nihče tepla! in delavci jo bodo branili do kraja. ITALIJANSKA SINDIKALNA DELEGACIJA, KI JO JE NA NJENEM POVRATKU Z OBISKA V JUGOSLAVIJI NAS FOTOGRAF SLIKAL V SEŽANI. Mogočen uspeh 1. maja Od lani do letos se je politični položaj v Evropi zaostril. Sile demokracije so občutno narasle. Imperialistični vojni hujskači so podvojili svojo gonjo, da zastrašijo ljudske množice in jih odvrnejo oci začete borbe za osvoboditev izpod kapitalističnih okov. Teror proti demokratičnim ljudskim vrstam se je pojačil. Letos je angloamerička vojaška uprava po predhodnem vpitju plačanih slug že sedaj izdala odredbe, ki omejujejo. okvir letošnjih prvomajskih proslav. Ta odredba, ki v vseh svojih točkah odraža strah pred resnico o naši moči, prepoveduje baklado, pohode skozi mesto, nošnjo uniform itd. Manifestacijo prvega maja hočejo razdrobiti, preprečiti skupen nastop mesta in dežele, cone A in cone B ter izriniti manifestante iz mestnega središča. Mesto pa hočejo rezer- virati za protimirovne in protidemokratične akcije profašistične drhali, ki jo skrivajo pod naziv »drugi prosilci.« S tem hočejo Tržačanom zastreti to, kar bo prui maj kljub.vsemu v. vsej veličini pokazal: ogromen porast demokratičnega mirovnega gibanja in strahovit polom p-eakcije v vrstah idejnih pristašev Trumanove doktrine. Priprave za prvi maj se razvijajo v pospešenem tempa. Število te. lovadcev je že danes večje kot lani, program obširnejši in odločnost izvesti letošnjo prvomajsko prosavo v kar najbolj mogočnem stilu, nezlomljiva. Tudi letos bodo, kjer koli v. svetu bodo govorili o mogočnih povorkah v. Moskvi, Beogradu, Milanu in drugod, govorili tudi o Trstu, a veličastni borbi tržaškega ljudstva za mir in ljudsko demokracijo proti organizatorjem, novo vojne. Z VESELJEM SE V ISTRI UDELEŽUJEJO PitVOMAJSKEGA TEKMOVANJA Med tem Jco anglameriška vojaška uprava išče, kako bi na vse načine onemogočila, da bi delovno ljudstvo dostojno proslavilo svoj praznik, se rm področju, ki ga u-pravlja jugoslovanska vojna uprava, ljudstvo lahko nemoteno pripravlja na ta veliki praznik, še več, ljudstvo ve, da lahko pri teh pripravah vsak čas računa na pomoč oblasti. V zavesti, da je prav za prav ta oblast le odraz ljudske volje, da je oblast ljudstvo samo. se po celem jugoslovanskem področju STO-ja izvaja v okviru priprav za 1. maj dvomesečno prvomajsko tekmovanje. Ljudstvo hoče s prostovoljnim delom pokazati svoje vese. Ije ob dejstvu, da v tem področju ni tujih imperialistov ne njihovih hlapcev, ki bi na vsakem koraku ljudstvu preprečevali izražanje njegove volje. S prostovoljnim delom hoče ljudstvo poudariti, da ne dela za tujce, niti za izkoriščevalsko oblast, temveč zase. Zato odhajajo ljudje s pesmijo na delo. « Delajo v Ankaranu, pri Kopru, v Bujah in bližnjih vaseh, v Novigradu, v Dajli, povsod. Delajo mladinci in starčki, moški in ženske. Popravljajo cesto, urejujejo športna . igrišča, sadijo sadna drevesa, odstranjujejo ruševine, zidajo porušene hiše, razširjajo vodne mreže obdelujejo polja'in vinograde. Pri tem preveva prostovoljce tekmo valni duh: ne gre le za to, da se kako delo prej 'ali slej opravi, tudi za to ne, da kdo nekako prebije tistih nekaj ur prostovoljnega dela. Dri prostovoljnem de'u tekmujejo delavci med seboj in pa sjuipina -s skupino, vas z vasjo in sicer v tem, od kod bo več prostovoljcev, v koliki meri bodo dosegli in presegli Postavljeni načrt, kdo bo bolje o. Pravil svoie delo. Pr! delu se pokažejo tudi napake — kdor ne dela. se mu ni treba bati, da bo delal napake, — na katerih se organizatorji sproti učijo, kako bodo v bodoče take napake odpravili. Predvsem je za delovno razpoloženje nad vse važna discip inira-n»st. Jasno je namreč, da je uspeli dela v veuki meri odvisen od de’ lovnega razpoloženja. Kjer pa šepa disciplina, tudi đe’ovno razpoloženje ni pravo in tudi ne more biti. Na đe'o je treba priti točno in odhajanje z dela ne sme biti samovoljno. Nadalje se dogaja, da prostovoljci nimajo dovolj orodja. AH ni škoda priprav'jenih delovnih sil, ki ostanejo neizrabljene? Drugič je torej treba preskrbeti več orodja ** i pa odvesti del prostovoljcev na kako drugo delo. Za vse to pa je treba zadostne in pravočasne organizacije. Kakor je znak s'abe organizacije in pomanjkljive agitaoiia, ki ni znala prepričati o važnosti in po- trebnosti kakega dela, če vidimo, da na kakem večjem delovnem objektu dela samo pet ali deset ljudi, tako je po drugi plati prav tako slaba organizacija kriva, če pride na kako delo štirikrat preveč ljudi. Ti ljudje se nè morejo na đe'u zvrstiti, za vse ni dovolj orodja (in ga niti ni treba, če se potem vsa množica ne more neovirano gibati) in prihodnjič ni več v njih tistega navdušenja. s kakršnim so ŠH prvič na delo. Seveda se to navdušenje takoj povrne, čim ljudje uvidijo, da .je stvar bolje organizirana. Sicer je pa napak vsako stvar, ki ne gre v redu, naprtiti organizator jem. Tudi prostovoljci so včasih krivi, če kar sami zavijejo tja, kjer jim je bHže ali sicer prijetnejše. Treba Se ie držati vkrepcv organizatorjev, ki odkazU'Oio cielo, na delu. samem pa aavodil delovodje. Vse to je važno za dosego večjega de’ovnega uspeha, večji de’ovni uspeh pa je največje zadoščenje in obenem vzpodbuda pr o- KRATKA VEST Pri ZVU zelo mnoge govorijo o nepristranosti, ki jih odlikuje. V praksi, ki jo izvajajo, pa seveda niti ni govora o kaki nepristrano, sti. En sam najnovejši primer: Zveza primorskih partizanov je do 24. HI. vložila ve£ prošenj za dvorano, v kateri hi naj bil kongres zveze. V sedmih takih prošnjah so zaprosili za eno izmed naslednjih dvoran: Politeama Rossetti, Verdi, Nazionale, Exelsior, Ridotto Verdi, Pomorsko postajo in Fenice in za partizanski zbor prostor na gradu Sv. Justa. Vse prošnje so bile zavrnjene. Katera italijanska šovinistična, nacionalistična ali kakršna kolt protidemokratična organizacija se mora zaradi podobne nepris'rano-sti pritoževati na ZVU? Morda krščanska demokracija, ki ji niti za politične razgrajaške podvige <21. marca ob Bidaultovi izjavi o priključitvi Trsta k Italiji) ni treba vlagati prošnje v določenem roku in ji je že v naprej dovoljeno vse, kar ji je potrebno, da trobi v Trumanov rog. Prav za prav pa-je odveč o tem govoriti. Pri krščanski demokraciji gre vendar za vdane papeževe ia Trumanove služabnike, ki so še v bližnji preteklosti molili za zmago nemškega orožja. Pri partizanski zvezi pa gre za slavne partizane, najboljše sinove narodov, ki se še vedno bore za svobodo in neodvisnost. Pred to izbiro ima ZVU z masko nepristranosti kaj lahko odločitev. stoVoljcém za nove, še večje delovne podvige Lepo je delati, kjer veš, da delaš v korist vsega ljudstva in s tem tudi zase. Prepričani smo, da bodo naši tovariši iz Istre L maja Itihko še s posebnim vese'jem praznovali ta naš praznik, ko bodo gledali uspehe dvomesečnega prvomaj ikoga tekmovanja, b katerim jim bomo lah]go z občudovanjem častitali. — «o» — Študentska proslava ObMce leta 1848 Zveza tržaških visokošolcev in Zveza srednješolcev Trsta in ozemlja sta priredili 80. marca sestanek v s im: n in revolucionarnih dogodkov v 1. 1848. Predsednik Zveze Giorgio Mazzi se je spominjal ljudskih vstaj v Franciji, Nemčiji, na Dunaju, na Češkem, na Madžarskem ter v Italiji, vstaj, pri katerih se je meščanstvo za kratko dobo približali ljudstvu in ga kmalu zopet zapustilo. Nato ip orisal gospodarske, socia’ne in po’ itične razmere v Trstu pred sto leti. V našem mestu je bilo tedaj premalo progresivnega duha za kak revolucionaren podvig. Kljub temu je bi o nekaj delavcev, ki so na zborovanjih zahtevali, da dobi ljudstvo v javni upravi svoie zastopstvo. V tistem' času so bile volitve v občinski svet, toda želje ljudstva sp niso mogle izpolniti. Kasnejši evropski dogodki so v Trstu le rah'o odjeknili. Dunajska 'oktobrska revolucija se je sicer čutila v našem mestu, toda vsi dogodki so bili ie izbruh trenutnega navdušenja. ni pa bilo nobenega političnega gibanja, ki bi to navdušenje zajelo in vodilo. Tako je, torej ta doba prešla brez, znatnih pretres-Jjajev in Franc Jožef ie pozneje lahko pohvalil zvestobo tržaških gospodujočih razi-edov. Tako je konča’« v 'Trstu L 1848, toda položaj se je. kma’u spremenil. Za tem je govornik podal kratek pregled zgodovine zadnjih sto let. .Dejal je: »Fo sto letih se moramo spominjati natika, ki so nam ga dale revolucije v 1. 1848. Ljudske množice bodo lahko dosegle svobodo in demokracijo samo s svojo močjo, s svojo borbo in mi moramo sodelovati v tej borbi, da se bodo izpo’nila hotenja najboljših ljudi iz 1. 1848: svoboda za vse narode, mir in sodelovanje med njimi.« Zvezi tržaških visokošolcev in srednješo'cev sta s svojo hva'e vredno iniciativo pripravili lep prosvetni in kulturni večer. Želeli bi le. da bi temu predavanju sledila kmalu še druga. s~ MREŽE SE SU6E Govorili smo že o tem, kje , naj iščemo prvotno domovino ladij in v zvezi s tem tudi zibelko pomorstva ter ugotovili, je to bilo po vsej verjetnosti nekje na obalah Daljnega vzhoda, Videli smo,, da so tam imeli Se nekaj e najsiatejšik tadjak precej razčiščene pojme o po-morstvu že takrat, ko se je po naših slovenskih rekah prevažal se pračlovek v svojem najprimi-uvnejšem čolnu, oziroma bolje, plovilu, plavajočem drevesnem deblu. Govorili smo tudi o pomorstvu pri Egipčanih, čuli o velikih podvigih Feničanov in zvedeli nekaj tudi iz takratnega pomorskega življenja, ki ni bilo ravdo rožnato. Toda vse to. o čemer smo doslej pisali, se je dogajalo bodisi v Aziji ali pa v Sredozemlju. Zato se moramo pri tem nehote vprašati: kako pa je bilo s pomorstvom v severnih deželah Evrope, saj so njih prebivalci dandanes na glasu kot najboljši mornarji? Čolni, ki so jih izkopali v raznih močvirjih Danske in drugih nordijskih dežel, nam kažejo, da so že najstarejši prebivalci prav tako kot drugod po svetu spoznali prometno vrednost velikih voda in So znali graditi čolne. Prvi čolni se niso bog ve kaj razlikovali od najprimitivnejših ali pa srednjeevropskih. Bili so prav taki, kot tisti, ki smo ga že omenili v ljubljanskem muzeju. Toda taki čolni so bili zelo plitvi in pripravni le za obalno plovbo ali pa kvečjemu še ribolov. Cim pa so jih nekoliko bolj natovorili, se -je zgornji rob čolna sumljivo približal vodni gladini In le malo razburkano jezero, reka aii morje sta ga kaj kmalu napolnila z vodo. Toda človek je bil že v tistih častil pameten in si je zatorej znal pomagati. Ob vrhnji rob čolna je namestil še nekaj stranskih desak, da je tako čoln pog- Za močen uspeli 1. maja Zveza enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja vas poziva, da napnete vse svoje sile, da bo tudi letošnji prvi maj — mednarodni praznik delovnega ljudstva — čim~ bolje uspel. V ta namen razpisuje zveza. ES tekmovanje med tovarnami in podjeti z naslednjim programom: 1. za največje število telovadcev (do 35. letaj; 2. za večji prispevek k pripravljalnim delom za ta praznik; 3. za najboljši stenčas o 1. maju; 4. za razširjenje naših sindikalnih časopisov (Delavsko-kmečka enotnost in Unità Operaia); 5. za čim večjo kulturno in športno dejavnost ob priliki prvomajskih proslav; Ji. za povečanje števila norih članov naše organizacije. . Tekmovanje se prične s. 30, marcem in bo trajalo do vključno 30. , aprila. DELAVCI! Potrudite se, da bo 1. maj vaš resnični praznik, v duhu borbenih tradicij delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja. ZVEZA ENOTNIH SINDIKATOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA lobil. In zaželeni uspeh je bil tu. Ladja, oziroma čoln se ni več tako hitro napolnil z vodo, postai je okretnejši in stabilnejši, ker je globlje rezal vodo. deske pa so se na njegovem robu kopičile in kopičile tako da se je nazadnje v stoletjih iz tega razvila pravcata ladja; nekdanji čoln iz enega debla pa je ostal samo še njen temelj, ki mu danes pravimo — ladijska kobilica; te že več ne vidimo, kajti popolnoma je izginila pod vodo saj se v kobilici stikajo bočne stene ladje! Tako lahko rečemo, da oni starodavni čoln, iztesan iz enega samega debla, še vedno živi. Domovina te ladijske kobilice pa je v severni Evropi, kjer ni bilo težko najti velikih in mogočnih drevesnih debel, ne samo v notranjosti dežele, temveč tudi neposredno ob bregovih morja ali jezer, oziroma rek. Pomisliti pa moramo tudi, da je severna Evropa s svojo, izredno členovito obalo naravnost prisilila svoje prebivalce, da so prišli v stike z morjem. Pri tem so si sprva pomagali s čolni, kot smo jih pravkar opisali, toda imeli so še druga prevozna sredstva! Tako so prebivalci nekega plemena v Angliji pluli v sprotno spletenih košarah, v katerih so si upali priti celo preko Ro-kavskega preliva; ki za plovbo ni ravno najugodnejši. Starim Rimljanom je menda bil ta način plovbe tako zelo všeč, da so polovili precej takih košaroplov-ecv in jih poslali v Rim, da bi tamkaj tudi njih naučili te čudovite umetnosti. Velik napredek v pomorstvu evropskih severnjakov pa je bil viden takrat, ko so si začeii graditi večje ladje, s katerimi so lahko pluli ne samo ob obalah severne Evrope, temveč so lah-ko zajadrali tudi na odprto morje in se lepega dne srečali z grškimi, feničanskimi in rimskimi galejami v Sredozemskem morju. Ne samo to: kmalu so s . svojimi krepko grajenimi ladjami pričeli tudi sami trgovati in zlasti ropati in v visokem srednjem veku postali strah in trepet vseh sredozemskih pomorskih mest. To pa so bili oni Danci, oziroma Normani, ki so že tisoč let pred Krištofom Kolumbom vedeli, kje in kako se pride v Severno Ameriko in so imeli v Grenlandiji tudi svoje kolonije. Krištof Kolumb je namreč čislo slučajno odkril nekaj, kar je bilo že davno prej odkrito in potem spet pozabljeno. O teni v naslednjem poglavju. PO SLOVANSKEM SVETU V zapadne poljske pokrajine se vrača življenje POGLED NA GDANSK. V OZADJU NEPREGLEDNE RUŠEVINE V OSPREDJU PA JE 2E VIDNA OBNOVA ,VELIKA DVORANA V TEKSTILNI TOVARNI »DIERIG« V B1ELAW1. V TEJ DVORANI JE O KROG 7000 STROJEV KRONIKA IZ JUGOSLAVIJE * PRI GRADNJI NOVE GORICE je bila proglašena za udarniško tudi IV. brigada «Otona Zupančiča«. » «LA VOCE DEI LAVORATORI« se imenuje italijanski sindikalni tednik, čigar prva številka je izšla v nedeljo v Zagrebu, * PRESKRBA Z MESOM se bo znatno izboljšala z uveljavljenjem uredbe o odkupu klavne živine. » MAKEDONSKO NARODNO GLEDALIŠČE se je odpravilo na enomesečno turnejo po vsej državi; prišlo bo tudi v Ljubljano. PRAVOSLAVNA DUHOVŠČINA je imela zborovanje v Beogradu. Na zborovanju so med drugim sklenili, da bodo pozvali vse pravoslavne duhovnike v državi, naj se pridružijo Ljudski-fronti, * NA PROGI TITOGRAD— NIKSIC so prebili dva dni pred rokom 859 m dolg predor Bašina voda. « «LJUDSKA UPRAVA» se imenuje nov zbornik, ki je izšel v prvi dvojni številki. Nujno ga bodo potrebovale vse ustanove in poedinci, ki delujejo na področju lokalne uprave. « DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV je objavilo odločen protest proti nasilju in težkim krivicam, prizadejanim koroškim Slovencem po oblasteh na Koroškem. « LETALSKI PROMET se je razširil še na proge Reka-Ljublja-na in Reka-Zagreb. S 15. aprilom pa bo, odprta mednarodna proga Zadar - Zagreb - Bratislava - Praga,’- ■ i6' « CENE ZA ENODNEVNI PENZION v državnih gostinskih podjetjih bodo letošnjo turistično sezijo znašale po vsej FLRJ od 115—259-din.; te cene bodo veljavne za domače obiskovaice in za preskrbo najmanj 5 dni. * ZA ZAGREBŠKI VELESEJEM sh že v teku velike priprave. * MLADINSKE DELEGACIJE Bolgarije, Madžarske in Albanije, ki so prišie za svetovni mladinski teden v Jugoslavijo, so obiskale tudi Ljubljano. *- LJUBLJANSKI PIONIRJI ŽELEZNIČARJI so se odpeljali v Zagreb, kjer so si ogledali tamkajšnjo pionirsko železnico. Skupno z zagrebškimi pionirji, ki že opravljajo železniško službo na pionirski .progi, so si praktično ogledali opravljanje službe. * DELEGACIJA ITALIJANSKIH DELAVCEV, ki si je ogledala v Rovinju kulturni festival italijanske manjšine, je obiskala tudi Beograd, nakar se je vrnila v Italijo. -S NA GRADILISCE AVTOMOBILSKE CESTE Beograd—Zagreb so že prispele prve mladinske delovne brigade, med njimi tudi dve slovenski, in sicer Vojkova brigada iz Postojne in Ptujska brigada. -* PRVI SPALNI VAGONI, ki so‘bili izdelani doma so bili pred dnevi na poskusni vožnji. Izkazali so se kot brezhibni. * POSTNE TARIFE SO se s prvim aprilom nekoliko zvišale, tako da je odslej tarifa za navadno pismo 3 dinarje, za dopisnico pa 2 dinarja. C- TUJI TURISTI že prihajajo v Dalmacijo. Tako je prispela v Dubrovnik prva skupina 123 Madžarov. *• DELEGACIJA ITALIJANSKIH KULTURNIH DELAVCEV se Je po povratku iz Beograda mudila v Ljubljani. Gostje so si ogledali tudi Bied. Potniku, ki potuje od Gdanska pro. tl Sčečinu, se nudi povsod ista slika: kjer so nekoč divjali zagrizeni boji, kjer so bila razrušena mesta in vasi, so danes obdelana polja. Kakšno je tu življenje? V Sčečinski provinci, ki zavzema velik del Pomorjanske, je živelo pred vojno priBližno 2.000.000 prebivalcev. Danes je tu kakih 800.000 Poljakov in 120.000 Nemcev. Nemce, od katerih je večina žena in otrok, pošiljajo v Nemčijo tako, da jili v žče-činski provinci kmalu nc bo več. V provinci je 62.000 novo ustanovljenih posestev. Državna posestva posedujejo okrog 40% vse orne zemlje. Mnoga od teh državnih posestev bodo razdelili med kmete in samo do konca tega leta bodo razdelili dve tretjini vse orne zemlje sedanjih državnih posestev v izmeri enega milijona nektarjev. Po načrtih ne bo prihod-■nie .leto , VGPppietaniji-več negbdela-jie zemlje. Uresničenje tega velikega načrta je v nemali meri'odvkna od te. ga, če bo Poljakom uspelo, obnoviti zadostno število stanovanjskih hiš za nove prebivalce in dvigniti število vprežne živine. Ko so Poljaki zasedli Pomorjansko, je bilo tam samo 8000 konj. Sedaj jih je že 80.000. toda še vedno ne dovolj. Prav tako primanjkuje govedi in drobnice. V vsej provinci je samo 1100 traktorjev po večini nemškega in UNRRIne-ga izvora. V Pomorjanski je bil uničen ves živ kapital, 60% poslopij razrušenih in večina ozemlja miniranega. Upoštevajoč vse to je treba priznati, da so Poljaki ogromno storili za obnovo dežele. Četudi je namreč res, da potnik preko obširne Pomorjanske Se tu in tam naleti na puščavo predvsem v območju Koslin - Kolberga, kjer je težko najti celo hišo, je tudi res da so že danes v. Pomorjanski mnogi cvetoči predeli, predvsem vzhodno od Sčečina, kjer preseljene! iz osrednje Poljske skrbno obdelujejo na stotine od 10-20 ha velikih privatnih posestev. Tukaj žive ljudje v preostalih in obnovljenih nemških hišah, delajo trdo in so zadovoljni. Tudi v okolici Naugarda in Stargar-da je mnogo dobro urejenih državnih posestev. Poljske oblasti upajo, da bodo v treh letih naselili v Sčečinski provinci 1.500.000 Poljakov, kar pa še vedno ne bo doseglo predvojnega števila prebivalcev. V Sčečinu samem pa živi danes 120.000 prebivalcev, samih Poljakov, kar je približno tretjina predvojnega prebivalstva. Kot so Poljaki storili največ, kar so mogli za obnovo novih priključe Zverski nacizem se je znašal predvsem nad slovanskimi narodi in pri tem ni pozabil na Lužiške Srbe, katere je takoj po svojem nastopu oropal, ne samo gospodarske, temveč tudi kulturne in človečanske svobode. Ce je bilo prej kulturno življenje Lužiških Srbov precej lepo razvito, je bilo v času nacizma popolnoma zatrto in je takoj po osvoboditvi bilo videti kot zapuščena njiva. Pred ves narod Lužiškili Srbov, predvsem pa pred njegove kulturne delavce, je osvoboditev postavila nujno nalogo nih pokrajin, tako so naravno storili Se več v svoji ostari» domovini. Potnika, ki potuje v Poznanj, spremljajo povsod do zadnje pedi obdelana polja in Poznanj, strašno razrušen v obdobju enomesečnih pouličnih bojev, je najlepši zgled obnove mest na Poljskem; je eno izmed najaktivnejših industrijskih središč, kjer je bilo zgrajenih že nad tisoč novih hiš. Podobna je slika v spodnji Sleziji. 80% BreSIave je uničene, vendar je v deželi živahno. Ce je tukaj še mnogo zemlje neobdelane, je temu vzrok dejstvo, da so bila vsa mesta in vasi popolnoma uničena Ljudje žive v posameznih preostaliii hišah dokaj bedno, vendar ne brezupno življenje. V eni izmed takih enostano-vanjskih hiš živi devet družin. Toda ti pogoji niso tipični. V manj razru- kulturne, gospodarske in tudi narodnostne obnove. Prav tako pa je bila dolžnost tudi vseh slovanskih narodov pomagati Lužiškim Srbom k ponovnemu vsestranskemu oživljanju. Tri leta pogrtvovalnega in vztrajnega dela so dala že vidne uspehe, katerih se more velika slovanska družina le veseliti. Najpomembnejše v povojnem življenju Lužičanov pa je bilo poslednje četrtletje 1847 zaradi dveh važnih dogodkov, ki usmerjata kulturni in gospodarski razvoj v I,u-(Nadaljevanje na 9. strani) šenih conah spodnje Slezije, predvsem v sončnih predelih ob češki meji je obdelane nad 90% orne zemlje. Prebivalstvo jc tukaj zelo zadovoljno. Ljudje žive v udobnih hišicah v slikovitih vaseh in mestih. Trenutno živi v spodnji Sleziji milijon in pol Poljakov in kakih 100.000 Nemcev, katere pa prav tako kot one iz Pomorjanske pošiljajo v sovjetske co. ne Nemčije. Guverner Wroclava pravi; «Zadovoljni smo, ko vidimo, da lahko žanjemo brez pomoči nemških delavcev. Ne potrebujemo jih več in prihodnje leta bo naše ozemlje stoodstotno obdelano. V Sleziji poznajo poleg državnih posestev, še tri načine gospodarstva posestev in sicer privatna posestva, katerih je v spodnji Sleziji 120.000, zadružna posestva desetih ali več družin (po petih letih bo zemlja razdeljena med posamezne družine) in posestva, obstoječa ha osnovi sporazuma z državo. 20% zaslužka, kme-tovaicev gre, v skupni fond. 25% pa državi. Po petih letih prejme kmetovalec vložen kapital, da odkupi svoj del zemlje. V Sleziji še vedno primanjkuje go. veje živine, konj in drugih vprežnih sredstev. Mnogo težav imajo še novi kolonisti in še mnogo ovir bodo morali prebroditi preden bo dežela mogla razviti svojo maksimalno produktivnost Toda če se povrnemo v leto 45, v zapuščene predele Slezije, z njenimi razrušenimi mesti in vasmi in primerjamo takratno stanje s še-i denvm. vidimo da so se .Poljaki lotili dela resno in da nikakor niso brezu-pešno zamudili prvih povojnih let. Ce se bo ta gospodarski progres nadaljeval v istem ritmu brez zunanjepolitičnih komplikacij, bo Poljska v treh letih na veliki poti napredka. Jugoslovani se klanjalo svojini herojem IZKOP POSMRTNIH OSTANKOV NARODNEGA HEROJA IVE LOLE RIBARJA V VASI GORNJI RIBNIK PRI KLJUC.U V BOSNI, KJER JE BIL TIK PRED SOVRAŽNO OFENZIVO NASKRIVAJ POKOPAN LOLA RIBAR Dne 27. marca na dan sedme obletnice junaškega dejanja jugoslovanskih narodov, ko so se po Beogradu razlegali klici «bolje rat, nego pakt», so v prestolnici Jugoslavije na najsveča-nejši način pokopali posmrtne ostanke narodnih herojev I. L. Ribarja in generala I, Milutinoviča. General Milutinovič je bil član CKKPJ in član vrhovnega štaba NOV. Odlikoval se je kot junaški borec po številnih bitkah in kot organizator prvih ljudskih oblasti v Bosni in Srbiji. Padel je po MARŠAL TITO IN ČLANI ZVEZNE VLADE DRŽE POSLEDNJO STRAŽO OB POSMRTNIH OSTANKIH NARODNIH HEROJEV IVE LOLE RIBARJA IN MILUTINOVIČA. ZADN JI NA DESNI JE KARDELJ osvoboditvi Beograda pri prehodu Donave. I. L. Ribar, sin predsednika ljudske skupščine FLRJ, je bil član CKKPJ kot sekretar centralnega komiteja SKOJa in član vrhovnega štaba NOVJ. Padel je 27. oktobra 1947. Ko se je pripravljal, da odpotuje z letalom kot prvi predstavnik vojske v tujino, ga jb zadela bomba sovražnega letala. Ker je pravkar začela sovražna ofenziva, so njegovo truplo naskrivaj pokopali pri vasi Gornji Ribnik pri Ključu v Bosni. osvoboditvi KULTURA PROSVETA I PROSVETA M K D r*fUDSTYfQM I mi mi m jm cmr Te dni se je vrnil s turneje po Srbiji in Makedoniji moški pevski zbor Šentjakobskega prosvetnega društva rivan Cankar», Iz razgovora s tajnikom društva smo izvedeli naslednje: Vsi koncerti so biti pod pokroviteljstvom sindikatov Srbije in Makedonija, ki so odU^no organi' zinali vsa potovanja in gostovanja, tako da jc bila tim večja runo'tea aelei r/a nače slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi. 1‘ovsod jc ljudstvo prirejalo zbora navdušene sprejeme s cvetjem in petjem in prav posebno je biki povsod mnogoštevilno zastopana mladina, ki je. pela borbene pesmi. V imenu prebivalstva so j-h pozdravljali govorniki, zastopniki sindikatov, katerim sta v imenu zbora odgovarjala izmenoma tovariša prof. Miroslav Ravbar in Stoka Franc. ■ V teh pozdravih jc prišlo do pravega izraza in veljave 10 gostovanje. Povsod so si člani zbora ogledali razne zanimivosti m ■-■ivijtmjc v posameznih krajih, kamor so prišli. V vsem in povsod so jim pomagali sindikalni delavci. Prvi nastop jc bil v soboto 20. marca popoldne v kurilnici lokomotiv, pred delavstvom, ki jim jc darovalo v bakru izdelan model lokomotive. V nedeljo, 21. pr. m. so nastopili z istim programom v Skoplje v narodnem gledališču. Spored je obsegal 20 prsmi. V ponedeljek je pel zbor še vedno v Skoplje, in sicer delavstvu tekstilne tovarne v tovarni med opoldanskim odmorom in pozneje v tobačni tovarni- Tekstilni delavci so pri tem nastopu pokloniti zboru lastne izdelke, in sicer tri krasno izdelane rute. Pri večerji pa je združeno delavstvo Skoplje presenetilo naše Senljakobianc s prekrasno izrezljanim srebrnim priborom za pisalno mizo; društvo pa je poklonilo Skoplju lepo vezan album slik iz tržaškega življenja. Naslednjega dne so peli v Nišu v dvorani narodnega gledališča. Tudi Niš je želel, da bi šentjakobsko društvo ohranilo nanj spomin in poklonili so jim album meda in model lokomotive. Iz Niša je zbor odpotoval P Beograd, kjer jih je na postaji lokal avtobus za Novi Sed; tu so nastopili 24. pr.m. in Seli, nav’ dušeno priznanje. Darila, ki ga je zboru pripravil Nevi Sad, predstavlja simbolično novo Jugoslavijo. Na veliki bakreni plaketi so tovarne, polja, reka, most in sonce bodočnost! ter reliefna slika Tita. V četrtek 25. pr. m. sc jc zbor z avtobusom vrnil v Beograd, kjer je prisostvoval filmski predstavi "Diktatorja». Po predstavi se je poklonil m Avali neznanemu junaku, nato pa nastopil v dvorani Kolarjeve ljudske univerze pri snemanju zvočnega filma. Zvečer ob 20, uri so pevci nastopili pred natrpano dvorano Kolar ove ljudske univerze. Na Avali je bil zbor obdarovan z mojstrsko izdelanima državnim in sin-dihalnim grbom, obenem pa jc de-lav$tn>' po svojem sindikatu poklonilo zboru partiture srbskih narodnih in umetnih pesmi za solo in zbor. Povsod so pesmi občinstvo navdušile in posebno napeto so pričakovali makedonske narodne "Bolen mi leži». Ko je napovedovalec javljal to pesem, je ljudstvo izrekalo svoje zadovoljstvo in pesem je PO SRBIJI IN MAKEDONIJI da so jo morati pono- tolto 'ugajala, viti. Izredno so navdušile temperamentno predruišana partizanske pesmi. Pri vseh nastopih so bite dvorane nabilo polne. Zbor je odnesel s tega gostovanja nepozabne vtise. Kvalitetno petje zbora ja globoko ganilo množica v dvoranah in tovarnah. Delavci so peli delavcem. Triattici Slovenci so se s tem zborom dostojno predstavin Srbiji, + * * Pevski zbor svetoivaaskega prosvetnega društva Stavko Škamperle je v éetrtek 18. pr. m. tetos prviD nastopil. Ta zbor je med najboljšimi tržaškimi zbori in se pripravlja na turnejo po Srbiji. Omenjeni koncert nam je pokazal. &/ e®ovi ledenodobnega človeka. Za^Mjas, kaj nam je znanega o tej in v kakšnem odnosu je bil ^ lr>'-enovani jamski človek do nje. V jamah, kaM?** tla niso pokrita s sigo, štrli vi!» tu in tam kaka kost jamskega l“et‘veda iz jamske ilovice. Večinoff'* letimo nanje že kmalu pod sigo ' Zsornjem (jelu ilo-vic. Plast s K«5;1 ie včasih tenka, drugič tudi 2 s stropa, temveč so z. udarci P° 2tu Podolžno ali prečno prekD11^ "ranjenost kosti je zelo različP3( °®v>sna od gradiva, v katereff’e^ale. Kostni odlomi so ostrog. ’ a sem in tja bomo našli katerih robovi so brez praveg*. °ka Zaobleni. Dober prijem v ^ 1!l njihove delna oguljenost vzk'kj Sumnjo, da gre za kosti, ki s» e rabljene. Marsikatera teli .iIa ledenodob- nemu lovcu K5 °znostno orodje pri nekem do!0 ^ delu, zlasti za strganje kož. ; Po Zobeh iP Posojamo sta- Dne 12. februarja 1809 se je n! L. 1S31. jc ahgleška admiraliteta ’Shrewsbury v Angliji rodil Charles j pripravljala veliko potovanje okoli Darxvin, ki jc vsemu svetu znan leot oče razvojne ali evolucijske teorije. Ideja o razvoju organskega sveta ■se je porodila že v starem veku, popolno zmago pa si je priborila šele v 19. stoletju. Filozofi in prirodoslovci 18. stoletja so še vedno mislili, da je vse rastlinske in živalske vrste kakor tudi človeka ustvarila neka nadnaravna sila žn da je ves ta organski svet še vedno tak, kakršen je bil, ko je bil ustvarjen. V mraku 18. stol. in v prvih začetkih 19. stol. so se sicer • prižgale posamezne lučke, ki so hotele pregnati temo, toda njih svit za to še ni bil dovolj močan. L. 1809 je n. pr. izšla Lamarckovc knjiga «Philosophie zoologiques, v kateri je avtor podal svoj -pogled na svet. LamarcJc je v naravi Ugotovil proces razvoja organskega sveta in ga je skušal tudi razložiti. Pri razla-'ganju razvojnega procesa pa je zgrešil pravo pot, -ker ni iskal vzrokov evolucije v naravi sami ampak izven nje. Neka «notranja» figtrc-ba sili po njegovem mnenju organizem k razvoju. Darwin je zgradil svojo evolucijsko teorijo nezavisno od Lamarckovc. Gradil je na delih tistih, ki niso priznavali razvoja, ki pa so pridno zbirali gradivo, da podkrepe teorijo o nespremenljivosti vrst a so pri tem nehote kopičili nove elementa za bodoča evolucijsko teorijo. Charles Darwin sc je že v mladih letih zanimal za naravo. S 16. letom se je vpisal na univerzo v Edinburgu, kjer je študiral medicino. Ker mu je bilo rezanje mrličev Odvratno, je že po dveh letih opu-otU. medicinski študij in se vpisal •na teološko fakulteto v Cambridgeu. Tudi tu ni bil s študijem zadovoljen; prepeč se mu je zdel prašen in dolgočasen. V tem času se. je '7)q;rwin seznanil z botanikom Hcn-sietpom in geologom Sedgwickom, 'ki sta mu prikazala lepote narave. Zaradi očeta je Darwin sicer dokončal teologijo, toda njegovo glavno Življenjsko delo je tedaj postalo študij prirode. si-eta. Vodja ekspedicije . je hotel imeti s seboj mladega nadarjenega prirodoslovca, ki bi potovanje izkoristil za znanstveni študij. Obrnil se je s to željo na profesorja IIen-shlewa, ki je za to delo takoj določil Darwina. Sodeč samo po zunanjosti, je vodja ekspedicije videl v Darwinu človeka, ki nima dovolj energije za tako dclgo pot. Po dolgem prigovarjanju Henslewa, je vodja ekspedicije le vzel Darwina s seboj. Darwin pravi, da jc bilo to potovanje najvažnejši dogodek v njegovem življenju, dogodek, ki jc pravilno usmeril vse njegovo nadaljnje znanstveno delo. Ekspedicija se je dalje časa mudila v Južni Ameriki, raziskovala tudi v Avstraliji, Južni Afriki in na najvažnejših otokih ob omenjenih kontinentih. Obiskala je tudi nekatere otoke Atlanskegg. in Tihega oceana. Najbolj plodne so bile za Darwina geološke ekskurzije v Južni Ameriki in opazovanja zi-pali vulkanskega otočja Galapagos v Tihem oceanu. Na galapagoških otokih je Darwin srečal lake rastlinske ih živalske vrste, kakršnih nikjer drugod ni videl, a iz katerih je dihala bližina Amerike. Vprašal se je večkrat, ha kakšen način so nastale te otoške vrste. Najbolj preprost odgovor je bil ta, da so sc gaiapagoške rastlinske in žieal-ske-vrste- razvite iz odgovarjajočih rastlinskih in živalskih vrst velikega ameriškega kopna. V spremenjenem okolju so se razvijale po svoje in se razvile v nova vrste. V Južni Ameriki je Darwin našel v starejših zemeljskih plasteh okostja najrazličnejših živali, ki so bile podobne današnjim južnoameriškim predstavnikom. V fosilnih ostankih orjaških pasove c v in lenivcev je Darwin vidci davne prednike današnjih znatno manjših južnoameriških lenivcev in pasovcev. Ta opazovanja in le najdbe so Darvi-nu potrdile misel, da današnje živalske in rastlinske vrste niso bile ustvarjene, ampak da so se razuile iz bolj preprostih vrst, ki so živele v prejšnjih dobah zemeljske zgodovine. Teorija o nespremenljivosti vrst je torej napačna. Meseca oktobra 1836. se je DarvAn vrnil s potovanja kot prepričani evolucionist. Od tedaj do smrti l. 1882 je delal za zmago razvojne. ideje. Vse gradivo, ki ga jc Darwin na potovanju zbral, je uredil in ga s drugimi strokovnjaki znanstveno obdelal. Intenzivno jc pričel študirati dela angleških jrraktikov, ki so se: bavili z gojenjem domačih živali in kulturnih rastlin in se je tudi sam posvetil lej panogi. Na podlagi gradiva, ki so ga zbrali njegovi domačih živali in sorte kulturnih rastlin, ampak da sc spreminjajo tildi divje rastlinske in živalske vrste. Pri prvih in pri drugih se vrše spremenbe. v .smeri prilagoje-vanja določenim, zahtevam. Rastlinske sorte in živalske pasme se spreminjajo tako, kot si to želi človek, divje vrste pa se prilagojujejo tako, kot to zahtevajo lastni interesi, kol to določa življenjsko okolje. Pri gojenih rastlinah in živalih izbira človek tiste jMcdince, ki najbolj odgovarjajo njegovim zahtevam, v predniki, na podlagi lastno zbranega gradiva in iz rezultatov, ki jih je dobil v kmetijski praksi jc Darwin postavil svojo razvojno teorijo, ki jo je prikazal javnosti v treh delih: «O nastanku vrst po prirod nero izboru», «Spremenljivost rastlin in živali pod vplivom dome-stikacije» ir. «Izvor človeka». V teh delih ni Darwin le dokazal, da se vrši v naravi razvoj, ampak je ta razvojni proces tudi razložil. Da -bi bil p'roces razvoja čim. bolj razumljiv in prepričljiv, ga je Darwin pojasnjeval na podlagi splošno znanih rezultatov, dobljenih v kmetijski praksi. Darwin je dokazal, da se ne spreminjajo samo pasme prosti naravi pa se uveljavlja prirodni izbor. Pri prirodnem izboru ne gre za to, da še'obdrže .pri' življenju najboljši poedinci, ampak da odmro tisti; ki so za življenje nesposobni, tisti, ki se niso dovolj pid-lagodili življenjskemu okolju. Nepovoljni življenjski pogoji so po Darwinu tisti, lei prisil’'jo -manj-.prilagojene organizme da odmro. Nove rastlinske in živalske vrste nastajajo torej po naravnem izboru, katerega faktorji so spremenljivost, dednost in prenaseljenost. pali spodnjo čc|j v kateri tiče do kosti izraPPf °“ie- Nedvomno Spremenljivost je osnovna lastnost-vseh organizmob. Poedinci ište vrste niso nikdar med seboj popolnoma enaki, čeprav žive pod enakimi življenjskimi pogoji. Spremenljivost ima za posledico neenakost organizmov in čim ta nastopi, je že možno izbiranje. Slednje irna pozitivne rezultate le, če so spremembe dedne. Darwin je torej že razlikoval dedne spremembe in spremembe, ki sc ne dedujejo. Razlikoval je dalje usmerjene in neusmerjene spremembe. Usmerjene spremembe pa so individualne, večje ali se izvrše v določeni smeri pod določenimi pogoji. Neusmerjene spremembe pa so individualne večje ali manjše spremembe, ki nastanejo iz neznanih vzrokov. Za izbor so po Darwinu največjega pomena večkrat se ponavljajoče dedne neusmerjene sp)-emcmbe. Prenaseljenost je tretji faktor, kateremu pripisuje Darwin pomen pri naravnem izboru. Zaradi prenaseljenosti se organizmi med seboj borijo za obstanek. Misel o boju za obstanek je Darwin povzel iz knjige «O razmnoževanju človeštva», ki io je napisal angleški ekonomist Malthus. Knjiga je izšla v času, ko se je zaradi nesoglasij v kapitalistični družbeni ureditvi začel delavski razred boriti za svoje pravice. Malthus razlaga v tej knjigi, da raste človeštvo v geometrijski progresiji, sredstva za vzdrževanje pa'v, aritmetični, kar ima za posledico boj za obstanek, v katerem zmagajo tisti, ki so sposobnejši. Delavski razred je po Malthusu sam kriv, da zanj ni dovolj sredstev/za vzdrževanje, ker se prehitro razmnožuje. ■S. té. reakcionarno mislijo so se omamljali kapitalisti, ko so «opravičeno» krivično razdeljevali sredstva ia vzdrževanje. Tudi rastlin in živali se rodi več, kot bi se jih lahko preživljalo. V naravi se vrši zato med njimi boj za obstanek, v katerem zmaga jo tisti organizmi, ki so., življenjskemu okolju bolj prilagojeni. Darwin je svojo razvojno teorijo gradil v dobi proemia kapitalizma in progresivna buržoazija jo. je sprejela, saj govori o nenehnem razvoju vsega, torej tudi kapitalizma. Cerkveni krogi so bili tedaj-skoraj edini,, ki. so nastopili proti Darwinu in to zato, ker je dokazoval, da je razvojnim zakonom podvržen tudi : človek; Ko pa se je začelo kapitalistično ~ gospodstvo rušiti, je misel v stalnem razvoju postala buržoaziji odveč. Kapitalizem se je namreč začel, razvijati v regresivni smeri. Fri takem razvoju pa je zapisan smrti; umakniti se mora novi družbeni formaciji-so-cializmu. Ovrgla je. zato darwlni-zem. Tedaj so ji postale potrebne druge teorije, lei bi govorile o nespremenljivosti obstoječega, o večnosti kapitalističnega gospodarjenja v svetu. Darwinovo razvojno teorijo je sprejel proletariat. Iz nje črpa ogromno gradiva, ki ga izkorišča pri praktičnem delu. Upirajoč se na teorijo o nastanku vrst so selekcionerji v SSSR dosegli take uspehe, da se jim čudi svet. .Darwin ni bil filozof in ni poznal dialektičnega materializma. Njegova teorija pa je prav za dialektični materializem dala bogat material. P. M. častitljive *ta^Ce, Posameznih kosteh ugotovi11' . ° Zobno gnilobo. Ni izključeno, V,. :aval poginila v si'. upravne smrti. jami zaradi Ce je bila n,J!tak notranjosti jame, se nam ^ t L z{ * 0 kar naravno. Ali glej tam P /. z zopet spodnja čeljustnica, jPklh ncpbrabljenimi grbicaini na ‘‘•'.Nobenega dvoma ni: ta živJjL_‘1*'' že odrasla, vendar še v'*ct‘b. Zakaj naj bi bila po^ io je pobra- la kužna . ib bila žrtev ledenodobnega ‘n kaj pomeni da se pri naJ^j^^rtvsm-ju kar vrste spodnje ce prav mladih jamskih P’jhjaj.0v’ ki še niso popolnoma Pr£', b(]! mlečnega zobovja? Kateri W vzroki, ki so upihnili luč živ mladim bit. jem? Nehote ;u°a!lsl‘mo, d;»' je bilo gotovo '‘^vetja mladiče, ka- kor odraslega ■ a po večjem o,s){ In bleso njihovo je bilo . * • av, j lo manj. Ni sl&6va.J, en naraven pogin nekateri n . 1 medvedkov, “ naše najdbe C~:' Plena nek- 0« Sli M M? fll j Eden od sfotin tržaških beračev j | ki ga je, lačnega, uspavalo po* 'AJ * mladno sonce na. Dolgotrajno zimsko bivanje v vlažnih podzemeljskih jamah je bil vzrok te bolezni. Pri ogledu marsikatere spodnje čeljustnice se začudeni vprašamo, kako se je le mogla hraniti žival ki so ji gnojitve pri zobnih koreninah prodrle skozi debelo čeljustno kost? V srečnem primeru je pri izkopavanju odkrit kup drobnih koščic, ki bi jih glede na velikost in na prvi pogled prisodile živali velikosti pravkar rojene mačkice, Siino previdno je treba izkopati ves ta dro. biž, v katerem spoznamo vendarle koščice jamskega medveda. Ali je splavila? Kako naj si tolmačimo to najdbo? Pokazalo se je, da gre za novorojence, ki so poginili takoj po rojstvu. Ozke medenice samic zgovoren pričajo o tem. Ogledujemo si kost za kostjo in vsak nam pove nekaj novega. Nabralo se jih je že toliko, da jih lahko primerjamo glede spola, oblike, velikosti in raznih posebnosti. Oči-vidna nam postane velika raznoličnost kosti. Saj dve stegnici, piščali ali kaki drugi kosti nista popolnoma enaki, čeprav smo izbrali !e tiste, ki pripadajo živalim približno iste starosti. Na vsaki kosti opazimo nekaj, česar druga istovrstna kost nima. Ka-’ ko razmerona dolga in tenka je ta spodnja čeljustnica v primeri z drugo, ki je kratka in čokata. In kak- šna razlika v obliki glav! Dva tipa moremo razlikovati na prvi pogled, vmes so prehodne stopnje in nehote se spomnimo na številne pasme domačih psov. 'Tu je ozka lobanja s poševnim čelom in z ozkim, dolgim gobcem, ki nas spominja na hrta, A takoj poleg leži široka lobanja, s kratkim in širokim gobcem, spominjajoča na mopsa. Sem in tja bomo našli tudi zelo majhno lobanjo odrasle živali, pritikavca! Kako naj si razlagamo vso to silno raznoličnost, ki jo opazujemo sicer pri domačih živalih? zNo, v Zem pa foste iprdeli prihodnji številki «Ljudskega tedni- No, o tem pa boste izvedeli v ka» Prof. SREČKO BRODAR STAROST NAŠEGA PLANETA gre za dogodke v vesoij-računamo v desettisočlet-jih, ampak v milijonih letih. Bajka o postanku naše zemlje v 7 dneh ie že davno he nami in aanes nihče več nc velame, da se je naš planet od nekod pritekel z vsem svojim živim in neživim inventarjem, Kemične preiskave zemlje se presenetljivo lepo ujemajo s sončnimi — tako, da je izključen vsak dvom, da ne bi bila zemlja otrok Sò^cnJ'Tp,fp|rok je pa osivel starček, ki jc v svojih mlajših letih, pred sto milijonov leti pre. našal vsakovrstne izbruhe različnih «bolezni». Za dobo pred nekaj tisoč, letji nam povedo letnice precej zanesljivo o starih Babiloncih, Asircih, Kitajcih in Egipčanih, iz časa do omenjene dobe pa je izginila vsaka sled o našem svetu. Danes pa imamo seveda vsakovrstne dokaze za to, da je zemlja stata že stotine milijonov let. Po slojih gline posebno v severnih krajih more.-mo določiti njen postanek pred 25 tisoč leti. To je usedlina rek in jezer iz mogočnega ledenika. Toda bolj točni merilci časa so, radioaktivne prvine. Radij sta iznašla Poljakinja Marija Skodlovvska Curie . in njen mož Julij in tako. prva odkrila človeštvu radioaktivnost nekaterih snovi. Radij sc' nahaja v velikem delu rudnin ih v večini kamenin — je redka kovina in nastaja sama po sebi in zopet prehaja v druge snovi, končno pa v svinec ih plin helij. .YL soka .temperatura in visok pritisk, v zemlji prav nič ne vplivata na šprernembe .. in potek življenja teh prvobitnih snovi. Pojav prehoda v svinec in helij traja pa milijone let. Preračunati čas postanka radij vsebujoče rudnine pa niti ni težko, če vemo za količino radija v kamenini in letno količino iz njega nastale posebne vrste svinca. Tudi uranova ruda vsebuje radij in znanstveniki so s točnimi računi ugotovili, da razpade njega. 7900 ti del v svinec. Torej se iz 1 kg urana v 790 milijon letih zvari 10 gramov svinca. 79 milijonov let je torej stara uranova ruda, ako ugotovimo v njej 1 odstotek že nastalega svinca, 158 milijonov, let pa, ako .se nahaja-$f v njčj' 2% svinca tpiumbum, ke- mični znak PtO. fako lahko sklepamo' tudi na starost zemeljskih plasti, v v katerih se je ta ruda našla. V začetku' so našli le majhne scoličine svinca in sklepali, da je zemlja stara 100 milijonov let. Nova ležišča uranovih rud pa so vsebovala že preko 20% svinca, torej so bile te rude stare okoli 1 milijardo 500 milijonov let. Domnevamo, da izvirajo iz dobe, ko se je pričela magma ali žarja, bruhajoča še iz sredine žareče zemlje kot lava, na površini olila, jevati in strjevati tako, da je nast? la na našem planetu tanka lupinica skorja. Magma je zapletena spojina mnogih snovi, je ohlajena zmes kristalov. Naj bo kakor koli, računi utegnejo biti precej točni. Neovrgljivo dejstvo je, da so najstarejše kamenine in rudnine častitljivi starčki eden do dva tisoč milijonov let in ravno kamen ima zaslugo, da so uče. njaki lahko določili dobe zemeljskih pojavov. Tako računajo, da je trdna lupinica našega planeta. nastala pred tisoč pet sto milijoni let; pred T mi. lijardo leti se je pojavilo . organsko življenje (prva živa bitja). Ta vek imenujemo eozoični ali arheozoični vek. Kambrijska doba ali doba skrlu-parjev (rakov, ki so red živalskega debla členop.ožcev) je nastopila pred 800 milijoni let, 400 milijonov let na. to je sledil začetek sklenoluskih rib ali devon, še 100 milijonov let pozneje, torej pred 300 milijoni let, je pričela karbonska doba (črni premog?; Toda še ni konca. Naše A’pe so nastale v terciarni dobi pred kratki mi 50 milijoni leti in pomislimo, -n to dobo, ko so nastale na dnu morij usedline z izumrlimi živalmi, imenuje znanost že novi vek ali n eozoični. Temu sledi ledena' doba. Nastop človeka pa zaznamujemo pred 500 tisoč leti, konec ledene dobe pred 20 tisoč leti, za njo v najnovejšem veku se zvrstita kamena pred 7 tisoč, bronasta pred 6000 in železna pred 3000 leti. Skladi kamnov nam torej določajo pretekli čas. Kaj je bilo pred več ko poldrugo milijardo let, pa je člove-. škemu umu zaenkrat prikrito. Trajalo bo Se nekaj časa, da bodo znanstveniki po kameninah, njih tvorbah in kemijskih preoblikovanjih še natančneje mogli razbrati njih preteklost in začetek — rojstni list naše zemlje. Doba razkrivanja in zavojevani» sestavin zemeljske površine in. sestavin prvobitnih snovi, to Je elementov in njih atomov je šele ns začetku in ne bo dolgo, ko bomo-stali morda pred epohalnimi ugotovitvami, da je nastalo vse iz ene sime prvobitne snovi in da se bo vse moglo v to prvobitno snov zopet povrniti. Človek si osvaja atom, izdeluje sto tisoč snovi in prodira v svež elektronov in sorodnih elementov ir-kmalu bo pričel ustvarjati milijone novih doslej neslutenih snovi. J. 2. vendarle ostal1 danjega člove Včasih zelo le tu in m odkrijen^-pot]/- e 12 čeliusti izluščene jih je ohram19 ^°vica, njiho. čeljusti Dobro va sklenina s^j.ijj sJ>reseneča njihova .velil^^i,- * hajvečji tudi. do 13 ciTi'/i m ',kakS!,a zver je moral biti ) . ved! Toda ni tako hudo. tit . u vidimo, da je glavni del > v čeljusti in je le par cs1 kj ‘lel° iz dlesnl-Topogrbasti k1w.a,S P°aie, ^ se jc v eW'7» le rastlino h1^ i*br,!katenh očnjakih oP; ki da z pod-so na- spodnjim da , globoko je včasih segel ^ zob kon- eno odlomil- $«, ki .“^očnjakih vidimo zopet ,nir-- rn/'- l^'Dpfabi-kot da jamski med'^ 5v0ijal. Podobno remo —j* teiv privzdigoval» ^ slc pod kateri^1, f VI. j , Uh ne moje ®. dekane za korenin, ;ri«- f *i. in 1?aIe vazne slaščice, žožK’ NeVj “e se poka. že nova vr*^, člove>t*'1. 30 m°gli nastati te, ^ ^ ‘z čeljusti Lužiški Srbi po osvoboditvi (Nadaljevanje s 6. strani) žici. Vsenarodna organizacija «Domovina», zveza Lužiških Srbov, je razvila svoj delovni program in z njim začrtala, smernice za preporod naroda, za mirovno borbo v skladu s slovansko politiko in za oblikovanje kulturne avtonomije v okviru nove enotne Nemčije. Važno vprašanje, za katerega rešitev se trudi «Domovina», je plačilo škode, ki so jo povzročili nacisti in vrnitev premoženja, ki ga je gestapo oropal lužiško-srbskim društvom in korporacijam. Krasni «Serijski dom» so nacisti do temeljev uničili. Po letu 1937 je dal gestapo demontirati dve moderni lužiško-srbski tiskarni v Budišinu (glavnem mestu Lužic), brž ko so nacisti zadušili dnevnik «Serijske noviny» in vse tednike. Glavni temelj oživljanja lužiško-srbske kulture je narodno Šolstvo. V času nacizma jezik Lužiških Srbov n) smel živeti. Danes so ?e odprli nem- ške in obenem luziško srbske Sole. Nadaljnji uspeh je bil dosežen s tem, da je namesto dosedanjega fakultativnega učenja materinščine postala lu-žiška srbščina obvezen učni jezik v vsej Gornji Lužici. Tudi srednje in strokovne šole se dobro razvijajo. Razen lužiško-srbske gimnazije v Warns-dorfu, ki ima danes že 200 dijakov, so lansko jesen tudi v Budišinu odprli gimnazijo. Mesto je moralo dati dijakom na razpolago dva internata. Zgodilo se je prvič v zgodovini, da imajo Lužiški Srbi učiteljstvo, ki ga vzdržuje država, in tudi srednje šole. V začetku leta 1948 se je v Budišinu začel pouk na lužiško-srbski trgovski in kmetijski šoli. Velikemu številu lužiške učeče se mladine pa so na stežaj odprle svoje kulturne Imame vse slovanske države. Poročilo narodnega odbora v Budišinu navaja, da študira v letošnjem šolskem letu na Češkoslovaškem 200 Lužiških Srbov, na Poljskem 10 in v Jugoslaviji pa 3. Pomemben kulturen uspeli je nadalje ustanovitev državnega kulturnega referata za lužiško srbske zadeve v Budišinu. To je prvi korak na poti v kultdrni avtonomiji Lužiških Srbov, ki jo je bila obljubila saška vlada. Precejšnje težave povzročajo v Lužicah verske razmere. Večji del Luži- ških Srbov pripada evangeljski cerkvi, ta je pa v veliki meri pod vplivom nemške državne cerkve, katere služabniki so vplivali na ljudstvo ne samo ponemčevalno, marveč so ga tudi vedno vzgajali v suženjski vdanosti pru_ skemu režimu. Mnogi nemški duhovniki pa so še zdaj v Lužicah, ker primanjkuje domačih in ti pastorji so večji del zagrizeni novonacisti. Kolikor toliko razveseljiv je bil nedavni prvi zbor lužiških domoljubnih evangeljskih pastorjev, ki uživajo tudi podporo Seških in slovaških evange-likov. ' Podobno kot je pri nas na Primor- skem italijanski fašizem poitalijanče-val slovanska imena ljudi in naselij, tako je bila to priljubljena taktika nemških nacistov v Lužicah. Sedaj je saški parlament - izglasoval resolucijo, po kateri bo dobilo približno 30 občin v političnem okraju Ilojerswerda in VVeissvvasser prvotno lužiškosrbska imena. Okraj VVeissvvasser se bo imenoval Nielski okraj, Hojersvverd pa Kamene, (kaj pa tržaški conski svet in ZVU in pa De Gasperijeva vlada v Italiji?) Na področju lužiško-srbskega tiska je tudi zaznaven napredek. V decembru 1947 se je razširil edini časnik «Nova doba» s prilogo «Dolnoserbski časnik», ki so ga bili nacisti ustavili skupaj s prejšnjim dnevnikom «Serijske nowiny». Od L oktobra 1947 izha-ia «Novva doba» dvakrat na teden. Treba pa jc vedeti, da so razen dnevnika s prilogami izhajali pred vojno še koledarji in razne knjige, ki so jih nacisti 1, 1937 pokončali. Vseh teh uničenili zakladov narodne kulture z» zdaj ni mogoče obnoviti iz gospodarskih vzrokov. Živahno je delovanje zlasti v kui-luri in prosveti. V Lužicah so v preteklem letu odigrali približno 40 pred stav mesečno. Med narodnimi igrami so zlasti priljubljene igre mladega lužiškosrbskega pisatelja Jurija Brežana. Njegova najbolj znana igra Je «Cokaney» (Ubežniki), ki poudarja ljubezen do rodne grude in dviga narodno zavest Lužiških Srbov. Kako so slovanski narodi zainteresirani, da se Lužiški Srbi čim uspeS-neje kulturno in gospodarsko dvig ne jo, dokazujejo med drugim tudi uspeš na poljsko-češko-lužiška konferenca v Poznanju, kjer so podrobno obravnav vali probleme, ki so v zvezi z današnjim položajem Lužiških Srbov. Posebna komisija nekaterih slovanskiB narodov pa bo pripravila podroben načrt kulturne in gospodarske pomoči Lužici. STRAN NAŠIH KMETOVALCEV IIOTII ? APRILI) POI4F-DF.LSTVO: Kdor ni Se z brano prevlekel ozimnega žila, naj lo deio èfrnprei izvrši ! Nai nam ne bt» žal za kakSno izr»to žitno rastlinico, ker bo gotovo Skoda izdatno povrnjena. Sedaj je tudi skrajni Ras, đa žitu pognojimo z nitratom, katerega trosimo Vrh žita. Prepozno trošenje nitrata pa žitu iti priporočljivo, posebno ne pri nas, ker je v maju navadno suša. V tem mesecu so glavna opravila ,na polju: sajenje krompirja, setev kanske pese, koruze, fižola, detelje itd. Sadimo krompir ter sejmo koruzo in fižo v vrste. Sajenje in setev navedenih semen v vrste, ima zlasti to veliko prednost, da nam jih petem ni treba okopavati in osipati na roko, temveč z okopalnikom in osipatnikom in z vprežno živino, kar je bolj popolno in cenejše delo, ki nam pripomore do boljših in obilnejših pridelkov. Ne žabi, da morajo imeti rastline v zemiji vše redilne snovi v zadostni meri, da ti lahko dajo dobrih pridelkov. TRA VNISTVO: Nadaljuj in do-iiontuj Cisrenje, trebljenje, gnojenje in bmnanje travnikov. Kjer je ruša redka moramo podsejati, a sej-ino samo dobre trave. Skoraj povsod uspevajo angleška Ijuljka, mal-ji rep pa tud! nekoliko deteljinega semena ne Škoduje. Najboljša je ona krma h dobrih trav in detelje. Smeti izpod sena in jasli so smeti, med katerimi je mnogo plevela, katerega bi morali povsod zatirati. Plevel na travniku je največkrat kriv, da pridelamo malo krme. ŽIVINOREJA : Upoštevaj vse, fcar *mo svetovali za marec tudi v tem mesecu. Proti koncu aprila bomo začeli, vsa« po nekaterih krajih pri nas, krmiti živino z zelenimi krmiti. Prehod od suhega k zelenemu krmljenju se more izvršiti počasi, tako da preideš v 14 dneh samo na zeleno krmo. Zelena krma se kosi zjutraj po rosi ali proti večeru pred roso. Pazi, da se zelena krmila ne ogrejejo in ne uvenejo, zato jih spravi takoj domov in jih natanko in narahlo raztrosi po senčnem prostoru. Vse živali, posebno pa mlade in breje, začni puščati bolj pogostonia in dalj časa na prosto, da se lahko pregibijejo in nadihajo svežega zraka. Bližajo se zopet vroči dnevi in z njimi tudi vedno večja nevarnost za izbruh kužnih bolezni, kj povzročajo vsako leto obilo škode v naši živinoreji. Zato nai nikdo ne pozabi že sedal temehito razkužiti svoj hlev in svinjak z apnenim beležem. Pazi na snažnost jasli, korit in vse posode, ki jo rabiš za krmljenje živine. PiSčeia, ki so se izvalila, imej na toplem. Vsako piste začn; krmiti šele 48 ur potem ko se izvali, daj pi-Sčetu najprej drobni, potočni ali rečni pesek, ki je neobhodno potreben za pospešitev prebave. Ko piSCe povžife nekaj zrnc peska, začni mu krmiti suhih krušnih drobtinic, proso in drugo drobno semenje, ječmenov alj ajdov zdrob. Url krmljenju piščet se drži pravila : nikdar preveč, pat pa večkrat V. prvem tednu krmi pi-š?-eta vsake dve uri, v drugem vsake 2i do 3 ure, potem pa približno ; vsake 3 ure, * lij SADJARSTVO: J! sadovnjaku je kV tem mesecu razvèn cepljenju le inalo deda. Napredén sadjar je. te 'v zimskih mesecih olisti!, obrezal, o kr ped in pognojil drevje. V tem mesecu se pojavi škodljivi cvetoder in proti koncu meseca pa majski hroSS. Ta dva škodljivca zatiramo s pobiranjem, v odejo otresenih hrošlcv. V borbi proti škodljivcem so nam zelo koristni ptiči, zlasti senicc. Zalo je priporočljivo postaviti v sa- tako imenovanih Te napravimo is dovnjak nekoliko gnezdnih skrinjic. 30 do 50 cm dolgih lesenih panjev ( loki lev) v katerih sredini izdolbemo do polovice doliine 7 do § cm široko okroglo luknjo. Nato izvrtamo od strani luknjo za vhod Ta luknja ne sme biti Širša kakor 3 cm, ker sicer sc bo v skrinjico ugnezdil vrabec! Ko smo to storili zamašimo širšo luknjo s tem, da pribijemo pm panjić desko., ki bo obenem služila za strešico. Pod vhodno luknio zabijemo klin, na luitcrega se ptica usedel Končno pritrdinuj skrinjico na močan drog, katerega privežemo vrh drenja. ViNOGRADNSSTVQ: V vinogradu ni posebnega dela, ako so trte že obrezane in povezane, ako ie pognojeno in prekopano. Kdor tega še ni uredil, naj ured; hitro. Ko začne trta brsteti, tedaj ne bi ,smeli imeti v vinogradu nobenega dela. KLETARSTVO: lOik’VKI SO L m*............... I NASI KMETOVALCI PREŽIVLJAJO POD UPRAVO ZVU SVOJE CRNE CASE. NAJFOLJ SO PRIZADETI POLOVINARJI IN NAJEMNIKI, VSE PA TAREJO KRIVIČNO ODMERJENI IN ZELO VISOKI DAVKI. V BOL JUNCU SO KMETJE RAZOBESILI NAPIS, KOT GA KAZE SLIKA, KI OPOZARJA ODGOVORNE FAKTORJE NA PROBLEM, KI GA JE NUJNO RESITI. V aprilu ja skraj-za drugo pretakanje vina, ki moramo izvršiti vsekakor prej Znano ja, da se Oe ni čas ga kakor ozeleni trta. takrat tudi žalno vina gibati, stoje še na drož-;u, se lahko droSjc. dvigne in vino postane motno. Pri pretakanju ne smemo pozabiti žveplati sodov. Nadalje moramo skrbeti za snažnost kleti in sodov. Tla pometemo. stene pobelimo in sode obrišemo s suho cunjo. VRTNARSTVO: V zimskih gredicah zredčimo rastline in jih presadimo na prosto. Posebno priporočljivo je prepikirati sadike paradižnika, zelene, paprike, malaneane itd. katerih še ni mogoče zasajati na stalno mesto. Od začetka do srede aprila sejemo na prostem: čebu- lo, poletno redkev, jedilno peso, kumare, fižol in sploh že v prejšnjih mesecih našteto zelenjavo, ki jo uporabljamo bolj pozno poleti. V aprilu je najbolj primeren čas, da posadimo mlade Spargile na stalno mesto. Zgodnji grad je treba okopati in obtakniti. Zimsko, zelje ponovno zalPmo z gnojnico in okopljimo. Proti koncu aprila lahko začneš sejati pozni poletni ohrovt, kapus, cvetačo. ČEBELARSTVO: Čebelnjak je oživel: Čebele letajo pridno m pa- šo ter prinašalo obnožnim, vodo in nektar. Te snovi so nujno potrebne za hranjenje zalege, katere mora biti v tem mesecu iz dneva v dan več. Nekateri čebelarji skušajo čebelam pri nabiranju cvetnega prahu poma- gati s tem, da jim nudijo raznih mok v nadomestilo za cvetni prah. Taki poizkusi so nevarni in utegnejo več škoditi kakor koristiti. Mnoga bolj priporočljivo pa je špekulativno pitanje z medom. Tudi pri tem delu moramo biti zelo oprezni in vedeti moramo, katerim družinam bi pitanje koristilo in katerim škodilo. Zastonj bi pitali slahlča, tudi le ima dobro matico, ker primanjkovalo bi mu potrebnih čebel vuliik in negovalk in zastonj bi pitali družino, ki ima slabo matico. V teh primerih pomaga edino združitev. V lem mesecu mora čebelar uporabiti vse svoje znanje, vse pomoči in sredstva, da pride v maju, še preden akacija vzcvete, do močnih družin ,ki bodo zmožne izkoristiti to vaino spomladansko pašo. Kdor če- Nadaljevanje VALJENJE Or. IVAN BAŠA leprosi r?AcTr, prrs vr f/jc v* n j* j a ja c. Včasih se koklja valjenja naveliča in uide. Zaradi tega se še ni treba bati; da so jajca za nič. Ce niso bila več kakor šest ur brez koklje, jih še lahko rešite, če hitro oskrbite drugo kokljo. Vso valilno dobo, ki traja redno 21 dni, včasih dvajset, včasih dva in dvajset, ravnajte s kokljo dan zidnem, kakor sm0 pravkar povedali. Tudi če koklja ne gre rada z gnezda in sili nazaj, naj vas to ne moti! Tako kakor naravna koklja, mora tudi pura, ki smo jo k valjenju prisilili, redno vsak dan na prosto. Sele dvajseti dan prenehajmo s tem! Ko začnejo namreč piščeta v jajcih čivkati in koklja to sliši, postaja nemirna in za skrbi jena ter se brani zapustiti gnezdo. Zelo čudni nazori so razširjeni » tem, kako sc piščanci osvobodijo jajčje lupine. Nekateri mislijo ,da jih reši koklja s kljunom, ki hoče s kljunom pomagati, a to so nervozne matere, ki samo škodujejo. Moramo si jili dobro zapomniti, da jih v bodoče ne uporabljamo za koklje. Praviloma zleze iz lupine piščanec sam. Vrli kljuna ima oster, roženast izrastek, tako imenovani jajčji zob, s katerim predre jajčjo lupino, in sicer bliže topemu kakor ostremu koncu. Pišče se v lupini suče in na drugem mestu ponovno predre lupino, To ponavlja tako dolgo, da odloči v obliki okroglega pokrovčka eno tretjino lupine na topem koncu jajca, Nato izleze še popolnoma moker na prosto. Nekateri hočejo piščancem pomagati, ker se včasih dogaja, da popolnoma pravilno razvit piščanec nima dovolj moči, da se osvobodi, ostane v jajcu tn se zaduši. Toda človeška pomoč je zaman. Ce pomagamo prezgodaj in pretrgamo kožico, ki obdaja piščanca in je še polna krvi, izgubi novorojenček celo kapljico tega življenjskega soka. Včasih visj na trebuhu piščanca še nevsrkan ostanek rumenjaka. Iz teh dveh razlogov hirajo umetno prezgodaj rojeni piščanci in navadno poginejo. Ce pa pride naša pomoč prepozno, je piščanec že zadušen. Le redkokdaj slučajno zadenemo pravi trenutek. Piščeta se redko izvalijo istočasno; včasih preteče od prvega do zadnjega piščanca kar cel dan. Med tem časom se prvi piščanci že dobro opomorejo in silijo iz gnezda. Lahko se zgodi, da zapusti nepotrpežljiva koklja s prvimi piščanci gnezdo ter prepusti zamudnike svoji usodi v jajčjih lupinah! Zato je priporočljivo, da koklji odvzamemo prve piščanec, čim so se poti njo posušili, in jih spravimo v kak lonec s perjem na toplo mesto. Kok, Ija pa naj ostane ves čas na gnezdu. Piščance odvzamemo tako, da jo z levo roko na rahlo pritisnemo na gnezdo in jemljemo z desno izpod nje pl-šteja. Hkrati odstranimo tudi vse praz-rie lupine, ki so sicer na poti. Med. teni ko so piščanci v loncu na gorkem, lahko koklja mirno posveti svojo pažnjo ostalini. Dogaja so, da preostane na koncu nekaj jajc, pa ne vemo, ali naj bi še čakali ali ne. V takem primeru jajca, ki še niso načeta, preiščemo. Vzamemo posodo s toplo vodo in ko se voda umiri, položimo vanjo dvomljiva jajca. Jajca, ki so se med va- ljenjem močno posušila, so mnogo lažja kakor voda in splavajo na površino z navzgor obrnjenim topim koncem, kjer je zračni prostor. 2iv piščanec se proti koncu valjenja v jajčni lupini neprestano giblje. Todt, teh gibov ne moremo opaziti skozt trdo lupino. Sedaj na vodi pa zelo. razločno vidimo, kako se piščanec sunkoma giblje. Jajce, ki ostane mirno, je mrtvo in ga lahko zavržemo. Ce se pa kakp jajce le neznatno giblje, je v njem sicer živ piščanec, k, pa je tako slaboten, da se na bo mogel rešiti in si takega slabiča tudi ne želimo. Torej je tudi tako jajce za nič. 2e poprej smo omenili, da se raz vija piščanec iz rumenjaka; pri tem porablja polagoma tudi ves beljak. Preostane pa majhen del rumenjaka, ki visi piščancu še tik pred izvalitvi-jo v obliki male vrečice na trebuhu. Sele zadnji trenutek vsrka vrečico s ostankom rumenjaka skozi popkovo odprtino na trebuhu. To mu je zaloga, ob kateri lahko živi brez hrane celo dva dni. Zato ni treba komaj izvaljenim piščancem dajati nikake hrane, da se ne preobjedo in pokvarijo nežna prebavila. Prvi dan torej- P/ìcóinec -z !-yrnenj&,H<3i, belari s slabiči in gleda bolj na Ste vilo panjev kakor na število čebel, ta ne bo imel od čebelarstva n.kdar gmotnih koristi. V njegovih panjih bo vladal mesto matice molj in iz panjev bodo zleteli metuljčki mesto čebel. Umni čebelar si pripravi tudi pravočasno potrebne satnice. Dr. L B. v Živinorejci Dr. I.B. je dne 26. II t. I. v Ljudskem tedniku objavil članek o pravil-nem gnojenju z umetnimi gnojili, kjer pravi da enostransko gnojenje nima uspeha ... Njegova izvajanja se docela krijejo s potrebo pravilne prehrane živine. Dosti živinorejcev krmi enostransko. Zapeljani po nizki ceni pokla-dajo živini otrobe brez primesi močne krme. To je enostranska prehrana in je potratna, kajti otrobi ne vsebujejo vseh snovi, ki jili živina potrebuje. primešajte otrobom vsaj eno tretjino močne krme zajamčene kakovosti, ki jo nudi strokovna organizacija v zalogi v mestu ali pri njenih razprodajalcih v okolici. Ne ustrašite se razlike med ceno otrobov in oljnatih tropin, ste za učiaekl Krave mlekarice potrebujejo vedno močne krme, prav posebno pa v dobi, ko prehaja zima v pomiad. Živinorejec piščancem prav nobene brane! Med valjenjem ima koklja temperaturo 42"C\ Ta visoka toplota je tudi v jajcih. Piščanec je tako rekoč v vroči kopeli 42aC. Iz tè vročine pride še ves moker na hladen zrak, kateremu se mora Sele počasi privaditi. Razumljivo je, da moramo zato prve dni preskrbeti piščancem predvsem toploto, ker potrebujejo nekaj dni, da se privadijo na naš mrzli svet. Torej pomnite: izvaljeni piščanci ne potrebujejo 1—2 dni nikake hrane, pač pa mnogo toplote.. 6. Število piščancev. Koliko piščancev naj izvalimo vsako leto, da nadomestimo tretjino starih kokoši, ki jih do jeseni izločimo? Ce imate 30 kokoši v kurniku, morate za vsako jesen vzrediti 10 prvorazrednih jarčic. Ker je 60 odst, naraščaja pctelinč-kov, od jarčic pa jih doraste samo polovica v lepe plemenite, moramo .izvaliti najmanj 50 piščet, kar odgovarja 60 valHnim jajcem in Štirim kokljam. Pri teni pa seveda preostane okoli 30 petelinčkov in 10 jarčic. za prodajo, če nimamo nobenih izgub, '* Pri v'aijèiVju sbiatrtnio 2/3 izvaljenih piščancev kot povoljen uspeh. Iz 15 jajc se mora torej izvalili najmanj 10 piščancev, sicer gotovo ni bilo pr, jajcih. al‘ pri koklji nekaj v red'i. Kadar so vs- okolnosti ugodne, se jia lahko izvali tudi več in včasih izje moma celo vse. stiri petine ali tsu odst. piščet je is prav dober valim» uspeh., ur. i. », STRAN NAŠIH GOSPODINJ 0 žolčnih kamnih in vnetju žolčnega mehurja Razmeroma veliko število ljudi je bolnih na žolčnih kamnih. Navadno gre za ljudi nad 40. letom starosti. Zanimivo je, da obolijo ženske 3—4 Krat bolj pogosto kakor moški na tej nevšečm in težki bolezni. Kaj so prav za prav žolčni kamni? Nič drugega kakor usedline, oborine kemičnih spojin. Žolčni kamni so sestavljeni iz bilirubina in holesterina, jetrnih produktov, ki se v spojini z apnenimi solmi »organizirajo« v manjše ali večje kamenčke. Govorimo o žolčnem pesku in o žolčnih kamnin. Četudi so večji dimenzij, v velikosti kot lešnik ali oreh niso posamezno, temveč po več skupaj. Posamezni kamni se zelo redek pojav in so navadno večji. Iz izkustva vemo, da je približno 10 odst. ljudi bolnih na žolčnih kamnih. Vendar pa marsikdaj ugotovijo kamne v žolčnem mehurju Sele pri raztelesenju. So torej tudi kamni, ki ne povzročajo nikaklh težav in obratno obolenja žolčnega mehurja, ki jih ne povzročajo žolčni kamni. Katera so ta obolenja? To so vnetja žolčnega mešička, ki imajo lahko vse stopnje obolenja. Od navadnega vnetja do gnojnih procesov, ki lahko izzovejo zelo resne komplikacije v trebušni votlini. Lahko rečemo, da je navadno združeno drugo z drugim in skoro vselej prisotnost -žolčnih kamnov spremlja lažje ali težje vnetje žolčnega mešička. Po teh uvodnih ugotovitvah bo bralca zanimalo, kako to, da pride do tvorbe žolčnih kamnov in kateri so vzroki, ki povzročajo nastanek žolčnih kamnov. Cisto navadno zadrževanje žolča v žolčnem mešičku zadostuje, da se tvorijo žolčni kamni. Faktorji, ki povzročajo zastoj v rednem izločevanju žolča v črevo in »organizacijo« kamnov, so različni. Najbolj pogosti so nosečnost, tesni trebušni pasovi, dolgo sedenje, trda stolica in gotovo tudi mnogi tako imenovani konstitu-cionalni faktorji. Ti so dedna dispozicija, debelost in dr. Tako nastali kamni ostanejo lahko dolgo dobo v žolčnem mešičku, ne da bi se kakor koli oddali in povzročali kake bolečine. Sele vnetje žolčnega mešička ah žolčnih vodov, ki ga povzročajo bakterije, ki zaidejo y žolčni mehur iz črevesja ali pa ki nastopajo v zvezi z infekcijskimi obolenji, povzročajo nadaljnji razkroj žolča samega, kar ima za posledico, da se na dnu žolčnega mešička usedejo apnene soli, ki izoblikujejo skupno s holesterinom ali bilirubinom žolčni kamen. V takem stanju nastopajo žolčni napadi, ki so zelo boleči in ki jih povzročajo dietetične napake, udarci na trebuh, fizični in kakor kaže tudi močni duševni pretresljaji. Mnogi narodi spravljajo v zvezo z jetri in žolčem pogum, odločnost, jezo in druge duševne lastnosti človeka. Tako pravijo Italijani pogumnemu človeku, da ima velika jetra. Slovenci pravimo, da nam bo od jeze počil žolč. Videti je, da je zveza med žolčem in duševnim razpoloženjem našla svoj izraz tudi v ljudskem, primitivnem zdravstvenem pojmovanju. Znaki ali simptomi, ki nam razodevajo obolenja žolčnega . mešička, so različni in navadno tako jasni, da )e malokdaj lahko varajo. Najbolj značilen znak za žolčna obolenja je žolčni napad, ki se pojavlja navadno v večernih urah ali ponoči in katerega spoznamo po nenadnih' in hudih bolečinah pc/ jetri na desni zgornji strani trebuha. Tak bolnik ima videz splošno trpečega človeka. Pogosto spremlja tak napad bruhanje, zvišanje temperature in tudi mrzlica. Na-pSd traja navadno pol do 1 ure, lahko pa tudi več dni. V .mnogih pKmerih ne pride do značilnih žolčnih napadov. Taki bolniki tožijo le o stalni rahli bolečini v jetrnem predelu trebuha . in o prebavnih motnjah in neznatnih splošnih težavah. Značilna za obolenja žolčnega mešička je zlatenica, ki pa v mnogih primerih manjka. Posledice in komplikacije žolčnih obolenj so zelo različne. Vneti žolčni mešiček se lahko ognoji in se predre v trebušno votlino, kar ima za posledico zelo težko in za življenje nevarno gnojno vnetje trebušne mrene. Trajno vnetje lahko povzroči, da se žolčni mešiček zraste s črevesom in kasneje celo komunikacijo med žolčnim mešičkom in črevesom. Kadar se zamašijo žolčni vodi in mehanično zabrani jo iztok 'žolč«} v črevo, kamor redno odteka, se žolč vrača v kri, s krvjo pa po telesu in daje vsej koži tipično rumeno barvo. Pravimo, da ima bolnik zlatenico. Najboljše zdravilo pri žolčnih obolenjih je dietetična prehrana. Taki bolniki naj se izogibajo vseh hrani! in začimb, ki dražijo izločevanje tako želodčnega kakor žolčnega soka. Branijo naj se kislih jedi, jna-ščob in slanih ter poprastih začimb. Belijo naj jedi z oljem in maslom in paziti morajo, da živijo kolikor mogoč; telesno in duševno v miru. Zelo koristna je mineralna voda. Z reklamo razvpita sredstva, ki naj bi razkrajala žolčne kamne, so navadno le trgovska zadeva in je njih učinek do danes še zelo dvomljiv. V mnogih pri merih je edino uspešno zdravljenje kirurški poseg, ki je v določenih primerih, pri pogostih težkih napadih, pri gnojnih vnetjih in pri trebušnih komplikacijah edino odrešilen. Or. HI. FUKS IJ A Ta rastlina je doma v južni Ameriki, od koder smo jo v Evropo dobili v. 18. sto'etiu. Pri nas se je fuksija močno udomačila kot okrasna rastlina, zlasti na balkonih in oknih, saj predstavlja skupaj s pelargonijo res čeden okras naših hiš pa tudi vrtov. Fuksija ni tropska rastlina in zato pozimi ne potrebuje toplote. Mnogi pogostokrat greše in fuksije drže pozimi v toplih prostorih ter lili zalivajo tako kot poleti. Rastlinam pa pozimi listje odpade, da se odpočijejo, če jih držimo v toplem prostoru, pa jih prisilimo, da liste obdržc in počasi brste, ter si tako izčrpajo moči. ki bi iih morale imeti za pomladansko brstenje. Najbolje je. da fuksije, ko začno jesen! rumeneti, vedno manj zalivamo ter jih prenesemo v hladen in suh prostor, kjer jih pustimo preko zime. Spomladi jih denemo v toplejši prostor, jih očistimo, obrežemo in ko začne rastlina poganjati, tudi presadimo. Preko poletja ljubijo fuksije toplo in vlažno ozračje zato jim močno prija, če jih preko dneva večkrat oškropimo z vodo. Ra-zumljivo je, da potrebujejo za u-spešno rast tudi obilo zraka in svetlobe. Fuksije razmnožujemo s semenom, bolj praktično pa je razmnoževanje s potaknjenci. Krepke po. ganjke, ki vzbrste spomladi, odreži čim bliže stare veiice in jih vtakni v rahlo, a malce peščeno zemljo, katero večkrat namakaš in postaviš med okna. KUHINJA Četrtek: Mineštra iz fižo’a in testenin, jajčno cvrtje. 1) solata, sadje. Večerja: Kuhan krompir, surovo maslo, ocvrta jabolka. Petek: Zeleniadna juha, rižot, so- ‘ lata, palačinke. Večerja: Ribe, ra-dič, trdo kuhana jajca. Sobota: Riž na juhi, pečen zajec, cvetača, sadje. Večerja: Polenta z guliažem, radič sadje. Nedelja: VI ivano i^na juhi, telečje MARSALA — Olwàwa pijaca Cc hočeš nekomu napraviti prijet, ilo darilce, pa nimaš polne denarnice, potem mu boš kupil steklenico maršale. Seveda je med marsalo in marsalo velika razlika, kajti res prava marsala je doma le na Siciliji; vse, kar je od drugod, je le .servca maršale, le nje slabši ati boljši posne, tek. Sicer tudi sama marsala ni kdo vc kakšna dobrota, a uživa poseben sloves. Marsala je vino, toda ne vino kot ga je . Bog- dal, marveč vino kot so ga ljudje naredili. Sicilski kmetje pripeljejo v mesto v velike kleti svoje domače vino, trgovci pa ga začno predelovati. Tam v novembru, decembru, ko je dobri sicilski mošt povrel, zapeljejo kmetje vino v tovarno maršale. Za marsalo uporabljajo belo vino, včasih pa dodajo tudi malo črnega ' grozdja. Mošt je navadno zelo sladek, ima od 23 do 28 .odstotkov sladkorja. Vino ima navadno okoli 15 odstotkov alkohola. Toda za mSrsalo je to premalo, zato dodajo najprej alkohola, in sicer toliko, da doseže vino okoli 18 odstotkov alkohola. Ker pa je alkohol sam predrag, prisilijo vino s posebnimi dodatki, da še povre in se množina alkohola dvigne. Potem dolijejo sifona, ki pa ni to, kar mi navadno razumemo pod imenom sifon, nego poseben mošt. Sifon iztisnejo iz zelo zrelega grozdja, ki raste v okolici kraja Cato-ratto. Ta mošt ne vre, njegovo sposobnost, da bi vrel, zaduše tako, da dolijejo temu izredno- sladkemu moštu alkohola. Ce ta sifon nekaj časa stoji in se uleže, je posebno imeniten. Tega sifona doda torej vinar 5-7 odstotkov. Prvotno vino postane vse bolj močno in dobi prijeten vonj.. Potem pripravijo še poseben mošt, ki ga pa kuhajo v velikih bakrenih kotiih, običajno 10-15 hektolitrov hkrati. Tega tako dolgo segrevajo, da se prvotna množina mošta posuši za dve tretjini Jn ,ostane samo še ena tretjina, seveda tudi primerno močna! Ta mošt neprestano mešajo, da se ne prismodi, kajti ima v sebi ogromno sladkorja in prav lahko hi se ta začel žgati. Ce se to zgodi, dobi vsa tekočina temno barvo. Te žgane tekočine dolijejo 3-9 odstotkov. Marsala poslane vse bolj močna, bolj sladka, dobi značilno barvo In okus. Potem imajo še perpetuo - večni. To je sto let stara marsala, ki jo po malem dodajo novi marsali. Koli. kor so pa perpetua odtočili, dolijejo nove maršale in iako ostane perpetuo — res večen in so v njem res mali delci starinske maršale. Končno čistijo marsalo z govejo krvjo, če je. treba tudi večkrat. Tudi jo večkrat prelijejo, kajti Čim več-HW .K> iifejilejo,.; tem, Ucfiw. ie j.n podobna stari, plezani marsali. Prvi so marsalo izdelovali Angleži, in sicer sredi 18. stoletja.' Nek John Woodhouse je poslal v Anglijo vino iz~Sicilije in ker se mu je zdelo za krepostne Angleže preslabo, mu je dodal Večjo količino alkohola. To močno vino je bilo Angležem nad vse všeč in Woodhouse je "napravil tovarno za tč, močno vino v mestu Marsali na Siciliji, ter po njem tudi imenoval novo pijačo marsalo. Mesto Marsala ima okoli 80.900 prebivalcev. leži v zapadni Siciliji. Ime je arabsko: Marsa Ali pomeni prista- nišče Alija (Kalifa) — Alijevo pristanišče, iako so jo namreč krstili pred stoletji Arabci, ki so tu gospodovali. Tovarne za marsalo so napravili še drugi in, danes je to na Siciliji cvetoča in dobičkonosna industrija-Marsalo izdelujejo tudi drugòd. vendar to ni prava marsala. Od tujcev posebno, ljubijo marsalo Angleži in zanje izdelujejo prav posebne vrste močne pijače v Siciliji — S.O.M. (su. perior old marsala), L.P. (London particular), O.P. — (okl particular), Marsalo hranijo v lesenih sodih pa tudi v buteljkah; v Italiji je posebno cenjena kot zdravilno vino in če pogledamo v knjige ljudske medicine, bomo videli, da uporabljajo maršale v različnih oblikah. Za prodajo je marsala godna šele potem, ko je dve do tri leta ležala v kleti. pečenka, dušen krompir, paradižnikova omaka, čokoladna ferenjS. Večerja: Ocvrte hrenovke, pirè krompir, kompot. Ponedeljek: Špinačna juha z rižem, kruhovi cmoki, so’ata. Večerja: Vampi s polento, cvetača. Torek: Grahova iuha, kuhana govedina, zelje in krompir. Večerja: Testenine z maslom, sir, sadje. Sreda: Goveja juha z žličniki, mesne pogačice, riž, solata. Večer-. ja: Artičoki, pire krompir, štru-keljčki 2). 1) Jajčno cvrtje: štiri jajca, 4 žlice mleka, 50 gr -.našla, 8 minut. Žvrkljaj nekaj časa jajca, mleko in poper ter vlij na razbeljeno maslo in cvri na močnem ognju. 2) Strukeljčki: 250 gr moke, 70 gr masla, X prašek, X jajce, I rumenjak, 80 gr sladkorja, 1/8 mleka, 100 gr marmelade, 1 uro. Pripravi testo, ga razvaljaj in namaži z marmelado. Razreži na majhne kose in speci na močnem ognju. NASVETI KAKO SPOZNAMO PBAVO KAVO/ Ce je kava brez vsakršnih primesi, spoznamo tako, da je stresemo nekoliko v čisto in mrzlo vodo — tedaj bo kava plavala na vrhu. Kadar se nam pa voda obarva s sivo barvo, je kavi primešana še kaka druga primes. PREVELIKI ZAMAŠKI Zamaške, ki so za nekatere steklenice preveliki, zmanjšamo kaj hitro: drgnemo jih ob strgalniku, še prej pa jih nekoliko zmočimo, da so vlažni Se bolj pa se zmanjšajo, ako jih suhe podrgnemo po smirkovem papirju. PREDALI SE TEŽKO ODPIRAJO Čestokrat odpiramo in zapiramo predale z veliko težavo zaradi vlage. To napako popravimo tako, da ob stranskih robovih povlečemo s kosom mila. ČIŠČENJE BARVANEGA USNJA V vroči vodi poplaknemo jelenovo sol, jo ohladimo ter drgnemo madeže tako dolgo, dokler je še kaj pene. Cc madeži takoj ne izginejo, to ponovimo. Potem to mesto posušimo z mehko krpo in še nekoliko podrgnemo z beljakom. Za to zadostuje ostanek v jajčne lupini. MODA »Dober dan, Milka' Kaj vidim? Novo obleko imaš.« »Kje pa! Samo ovratnik je ncv. In bel, seveda. Kajti bela , barva posvečuje, pa naj gre še za tako skromno uporabo.« Drage bralke, svetujemo vam kot prvo pomladno pridobitev nov. ovratnik in vam prinašamo nekoliko primerov. Podaja se k vsaki obleki, najbolj pa k enostavni črni ali modri. (vil Zdravniku Stifenu Popfu, ki je iznašel zdravilo za pospeševanje rasti organizma, je Cfardeia, zastopnik tvrdko Zavora, ponujal velike vsote če bi hotel s svojim zdravilom pospeševati rast otrok. Popi ie tako zločinsko delo odklonil, zato je Ciarde m sklenil da se maščuje. Pregovor ii je Buka Suza. da je napadel Man-hema Beroimeja in izjavil, da sta zločin izvršila Popi in Anejro. Popfa so zaprli, Cfardeja ie zdravilo ukradel. Neka vdova, Gargo po imenu, je dobila obevstilo, da ji je 4 letni sinček ki so ga vzgajali v nekem zavodu, nenadoma umrl. Odpravi'a se je v zavod, kjer ji je ravnatelj pokazal na vrtu svež grob. Ko je odhajala z groba, je videla kako teče proti njej z odprtimi rokami kakor otrok njen pokojni mož. Se preden je kriknil »mama«, je omeđ'ela. Sodišče je medtem obsodilo Popfa in Anejra na usmrtitev na električnem stolu. Tomaža Magarafa. ki je po Popiovi zaslugi zrastel iz pritlikavca v normalnega človeka, so izvabili v Vzorno zdravilišče za učitelja v streljanju. V zdravilišču so bili otroci, ki naj bi v kratkem roku postali očetje in dedi, matere — babice — odrasli ljudje z navadami, ki jim jih bodo vcepili. — Seveda, seveda! ~~ je dobrodušno odgovoril gospod Padrelc. Alfred Vanderhunt, ki je prisostvoval razgovoru, so je molče priklonil, s čimer je dal razumeti, da bo vse takoj izvršeno. — Z vašim dovoljenjem, gospod, — jo nadaljeval Sim Midrub, — bi si usodil povedati, da bo treba že v štirih mesecih postaviti dopolnilna stanovanjska in učna poslopja in stanovanja za nove sodelavce. —, Seveda, seveda! — je veselo pritrdil poglavar tvrdke. — Ati za svojo osebo česa potrebujete? — je blagohotno vprašal gospod Padrelc, toda doktor Sim Midrub se je hladno nasmehnil: — Hvala, gospod, ničesar ne potrebujem razen toga, kar že imam. Gospod Padrelc jc v zadregi skomizgnil z nr meni Rad bi bil videl, da bi ta neprijetno korektni človek sprejel od njega milostno darilo. Sicer pa vrag z njimi Ko je že sedel v avtomobilu, je nenadoma doumel, da ga ta Midrub zaničuje, in bilo mu je nerodno. Poznal je nekaj takšnih domišljavih mladcev. Konec koncev pa so dobri delavci. Pri sebi pa naj mislijo, kar koli hočejo. Samo da bi se to ne poznalo na delu. Skratka, gospod Primo Padrelc je z lahkim srcem določil Midruba za znanstvenega pomočnika Vandcrhuntu. In če je Midrub v svojem visokem položaju prevzel nadzor nad novim učiteljem, m 'delal tega zgolj zato, da bi ostal namen zavetišča v tajnosti, marveč tudi zato, ker ga je to zabavalo. Bilo mu jc prijetno pri misli, da bo dva meseca vodil za nos učitelja streljanja, ki bo neprestano živel v domnevi, da dela v zdravstveni ustanovi DVAINDVAJSETO POGLAVJE r katerem Pedro Gargo za večno vzljubi Magarafa - Svoje delo boste izvrševali po opoldanskem odmoru, — je rekel doktor Midrub, ko sta zapustila obednieo. — Predpoklan se bolniki ukvarjajo pri tekočem traku in na ribniku. Nista še prišla do okroglega poslopja s tekočim tralcom, ko sta slišala veselo hrumenje od strani jedilnice, kar je pomenilo, da se je zajtrk končal. Kmalu se je začulo cepetanje nog po gramozu in nato je Magaraf zagledal gojence, ki so se bližali v dvostopni vrsti. Peli so neskladno, a z izredno vnemo: »Ker amo strička poshiaali, smo do sita se najedli; če ne bi strička poslušali, ne bi se najedli! In zopet: »Ker smo strička poslušali, smo do sita se najedli! Ko so stopili v delavnico, so pretrgali petje in • naglo razbežali na svoja mesta. Magaraf je opazil, da je nasproti vsakemu delovnemu mestu visela na zidu deščica. Na deščicah ni bilo nc napisov ne številk. Pač pa so bili na vsaki deščici naslikani sadeži, jagode, živali jn predmeti. Dva in šestdeset deščic in dva in šestdeset različnih slik. Na ta način so si nepismeni gojenci gospoda Vandcrhunta zapomnili svoje mesto prt tekočem traku. To ni bilo kilo ve kako težko. Polovico dolžine tekočega traka so zavzemali moški, polovico dekleta. Ob strani so ležali na majhnih podstavkih navijalni ključi, odvijači, dell nekakšnega motorja. Čuvaj jo pritisnil na gumb na porazdeljevalni deski, razleglo sc je glasno in dolgotrajno zvonjenje in prostodušni izrazi so izginili z obrazov gojencev, kakor bi mignil. Vsi obrazi so bili videti napeti in zaskrbljeni. Čuvaj jc vključil vzvodno stkalo, tekoči trak sc je počasi premaknil in Magaraf je videl, kako je na tekočem traku postopoma nastajal avtomobilski motor. Samo otroško glasni vzdihi olajšanja, ki so sledili drug za drugim za oddaljujočim se motorjem so dokazali, kako mučno je b'lo za gojence Vzornega zdraviliškega zavetišča nepretrgano pomikanje žvenketajočega tekočega traka. —• Neverjetno! — je zašepetal doktor Midrub Magarafu. — Še pred dvema tednoma niso trkakor mogli razumeti, da je bilo zvonjenje znak za zate-, tek dela. — Vzlie.. teinu pa'je to neprijeten prizor^-— je rekel Magaraf. — Zdravljenje jc vselej zvezano z neprijetnimi procedurami, — se je nasmehnil Midrub Spomnite se grenkih kroglic, ricinovega olja, zoprnih bodljajev pri raznih cepljenjih. Da niti ne govorim o kirurških operacijah. Vsekakor pa so navadne metode zdravljenja kretenizma neprijetnejše in imajo neprimerno manj uspeha od naše ... Oprostite, da vas zn nekaj časa zapustim. Videla se bova pri ribniku — in naglo je odšel v svoj kabinet: moral je zapisati misel, ki mu je pravkar prišla na um. Medtem se je delo pri tekočem traku končalo in gojenci so imeli zdaj petnajst minut odmora, da bi se razgibali in odpočili, preden pojdejo k ribniku. Zdaj so bili zopet popolnoma srečni. Z veselim kričanjem do se razbežali po prostrani trati in razposajeno suvali drug drugega tako krepko, da bi se sleherni mladostnih od trdega sunka zrušil na tla. Magaraf je stopil k čuvaju, da bi se z njim pogovoril, ko sc je razleglo glasno vpitje moškega, ki so ga tepli. Naglo sta. stekla h grmovju, ki je obdajalo trato prav pri. vhodu v delavnico. Magaraf je prvi pritekel, medtem ko se čuvaju očitno ni mu d ilo — in videl, kako jc kaka šestorica moških in deklet tepla Pedra Garga, ki jc bil pritisnjen k opečni steni delavnice. — Mama’ oj ma-a-ama! — je vpil Gargo iz vsega grla in sc skušal iztrgati iz rok svojih mučiteljev. — Oj, pustite me. ne bom več! Oj, pustite me! — Proč! — je zakričal nanje Magaraf in hipoma so se mladi ljudje razkropili na vse strani. — Oj, striček, stri-iček! sč je Pedro stisnil k svojemu nepričakovanemu rešitelju in sc znova šc bolj razjokal. Magarafu jc bilo nerodno, ko je videl krepkega telebana, ki jc bU večje postave od njega in se je jokal ko otrok. Pretresen je pobožal Pedra pi» razmršeni glavi in mu otrl z nosnim robcem krvavi obraz: — No, umiri se vendar, umiri se! N c bodo te več tepli... — Ni res, striček, še ga bomo, — je nenadoma zaslišal za seboj globok bas. Ozrl se jc in videl, da so se gojenci, ki so se bili razpršili vpričo njega, znova zbrali in zdaj radovedno prisluškovali, kako je tolaži! ihtečega Pedra. — Zakaj ga, boste tepli? — je vprašal Magaraf, ki je osupnil spričo predrzne grožnje-. —Kaj vam je naredil? Namesto odgovora so se gojenci nerazumevajoče spogledovali: ali sc novi striček šali? Zastavni črnooki mladeirč, ki se je boječe skrival za hrbti tovarišev, je v lepem donečem basu pojasnil Magarafu: — Vselej hoče prvi kašo imeti. Zato! Vsi so z glasmm odobravanjem pritrdili, a nesrečni Pedro, ki se je bal novih udarcev, se je znova razjokal. — Zdaj pa čujte, prijatelji! — je odločno izjavil Magaraf in strogo pogledal na gojence, ki so hkrati utihnili. —• Kdor se ga samo še enkrat dotakne, ne dobi nikoli več sladkorčkov! — v podkre-p tev svoje grožnje jim jc zažugal s kazalcem. — Ste razumeli? Vsi so mračno molčali. — Ste razumeli? — je še bolj grozeče vprašal Magaraf. — Smo razumeli, —• so neradi odgovorili gojenci. — Ni mi všeč, da tako odgovarjate, — je rekel Magaraf. — Veselo morate odgovoriti. Sicer bom jezen na vas in vas ne bom učil streljati iz puške. Zdaj pa bolj veselo! Odgovorite: smo razumeli! — Smo razumel’, striček! — so odgovorili gojenci v zboru, ker jih jc navdušila novica, da se bodo učili streljanja. — .Še glasneje in bolj veselo! — je ukazal Magaraf. Smo razumeli, smo razumeli, striček! — so zakričali gojenci, tokrat žc docela veselo in tako glasno, da je Magarafu zabrnelo v ušesih. — Smo razumeli, srno razumeli! Od prejšnje jeze ni ostalo v njih ne sledu Več. Zdaj so bili vsi vneti spričo privlačnega učenja, ki jih jc čakalo. Njihovi obrazi so zopet prostodušno in blagohotno žareli. Zgrinjali so se okrog Magarafa in ga skušali objeti okrog pasu. dotaknit: se vsaj za trenutek novega strička. Neka deklica ga je prijela za roko in korakala poleg njega ter mu zaljubljeno gledala v oči. Druge roke se je krepko oprijel srečni Pedro Gargo. Oboževal je- tega novega strička z Vsem žarom otroka, ki je hrepenel po božanju in se bal, da ne bi izgubil čudežno pridobljene sreče. Zopet se je oglasil rog, razlegli so se ukazi in gojenci so cepetali molče in z mračn'mi obrazi v vrstah, toda brez petja, mimo Magarafa k širokemu želozobetonskemu pristanu. Na nasprotnem bregu ribnika, na gladkem krovu križarke sta bili videti dve postavi uslužbencev. Prvi jc stal pripravljen pri krmilu, drugi se je ukvarjal v ograjenem prostoru na krovu z majhno mizo, na kateri je nekaj razstavljal. Gojence so postavili v dveh vrstah ob straneh širokega žleba, dolgega okoli tri in pol metra, ki je ležal na tlakovanem pomolu navpično proti bregu. V žlebu je bilo nekaj, kar je bilo podobno ogromni jekleni cigari, ki se jc od zadaj končala v vijak z navzkrižnimi navpičnimi in vodoravnimi lopatami. BPže srednjega, debelejšega konca cigare se jo dv Hjo kakšno potratno reč. Naposled se je otresla Lenke: »Pusti moj Mislila sem, da neseš kdo ve kaj» Očka bo s tem peč zakuril.« Deklica je z nehoteno kretnjo skrila spričeval© za hrbet. Nekaj trenutkov se je pomišljala, kem bi zdaj. »K mamici! K mamici! Tam je vrelec luči, ljubezni In razumevanja!« V najkrajši smeri je stekla po travi k pisanemu krilu; glasno si je pela. Med tekom je zapazila, da se krilo ne giblje več med drevjem, nad kriloaa je mirno obtičala modra jauka a nad janko je Lew ka že med tekom razločila materin obraz, poln gub in mehkih vrečic pod očmi, na licih in pod brado. Materina roka se je dvignila in preti, Lenka j« nehala peti. »Kaj? Travo! Travo tepta? Za košnjo? Kaj bo« trava, to tukajle, mamica, spričevalo!« Lenka je najrajši poljubljala mater prav na Ite mehke vrečice; njene ustnice so se zabodle vanj® kakor v čipke in ko je pritisnila semkaj svoj obraz, je čutila, kako gladek je mamici® obraz. To je bilo tem prijetneje, ker je bil od daleč videti raskav od starosti. Podrla me boš, otrok! Ah, Jezus! je tarnala mlinarica. »Konec je s šolo! Popolnoma! Mamica, mati, dekleta so jokala, ko da jim je kdo umrl! Kaj p® Spričevalo, še pogledati ga nećete?« »Dobro, potem, doma. Brez naočnikov ne M videla.« »Niste nič radovedni, mamica?« »Saj je vedno isto, ali ne? Daj sem!« jo je tolažila mati, zakaj v dekličinem glasu je zatrepetalo razočaranje, deklica pa je bila materin ljubček. Težko so je spustila na štor in Lenka je videla, kako je postala neokretna in široka. Starost jo obklada z nekakimi blazinami ka-li? Mati, ki ji je bila vzor moči in gibčnosti, se ji ni zdela več vredna občudovanja, ampak pomilovanja spričo njenih zredčenih las, orumenele polti, upadlih ramen in tako slabo negovanega života ko še nikoli. Mlinarica pa, čeprav je ni gledala, je zaslutila to osuplo otrokovo sočutje, vzdihnila in rekla: »Staram se, dragica, v grob rastem.« Lenka se je ustrašila; bilo ji je, ko da jo je mati zalotila pri grdi misli, hkrati pa ji je bolestno sočutje do matere, sočutje, ki je njo samo ranilo jn krotilo, napolnilo grM z bridkostjo, da se je: stisnilo z neslišnim ihtenjem. Objela je znova maternim rekla: v/h'-> »Kaj govorite, mamica? Ne govorite . tako! Strašno me to boli! Vi ne smete biti tako zanemarjena kakor Kaftanka! Vi morate biti vedno* moja krasna, mila, zlata mamica!« »Daj sem!« je mlinarica znova iztegnila roke po spričevalu. Gledala je na list papirja, na katerem so stara?-joče se oči videle samo nejasne čačke. Pokimala je-z glavo in rekla: »To* bo gledala Kaftanka, in kmetice, ko prihajaš domov s tako slavo. Majorici pa moraš nesti pokazat, da veš.« —^ Jugoslovanski barvani film Parada mladosti" Po kratkem uvodu, ki ga sestavljajo pokrajinske slike iz vse naše domovine, posebej še z Mladinske • proge Samac-Sarajevo, nas popelje kamera na Beograjske Tera-zije, kjer je postavljena tribuna, mimo katere se pomika parada: kolona za kolono fizkulturnikov v njihovih barvitih krojih, z zastavami, velikimi plastičnimi znaki se Ijojnik:3 mimo nas, V drugem delu filma vidimo popoldanski nastop fizkulturnikov na stadionu CD JA. Obe veličastni prireditvi sta mogočno pričevanje o I 'življenjski radosti naše' mladine, pričevanje o delu našega ljudstva v borbi za plan, o njegovi ljubezni do velikega učitelja in vodnika Maršala Tita. Cel štab treh izbranih režiserjev in osmih operaterjev je opravil tu resnično plonir-sko delo, ki ga lahko primerjamo delu naših filmskih ustvarjalcev iz leta 1945. brez kakršne koli tradicije, brez izkušenj so ustvarili barvni film, ki ima sicer še vrsto ne-dostatkov, a je v celoti vendarle vreden najvišjega priznanja, ki ga je dobil s tem, da so ga predvajali na svečanih predstavah v inozemstvu — in da so njegovi ustvarjalci dobili nagrado Komiteju za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ. Pri barvnem filmu je prav posebno očita bistvena razlika med reportažnim in umetniškim delops, Barvpa tehnika zahteva v umetniškem filmu od režiserja, da brezhibno obvlada tehnična sredstva od ličila (šminka) do najbolj zapletenih razsvetljavnih naprav. To je Cesto pravo znanstveno delo. Pri filmski reportaži pa sta režiser in operater navezana le na svoj okus, spretnost, iznajdljivost in trenutno domiselnost. V «Paradi mladosti» je vrsta prizorov, ki dokazujejo, da teh lastnosti ni manjkalo njenim ustvarjalcem: zastave slovenskih fizkulturnikov, moštvo «Rdeče zvezde» itd. Res je pa na nekaterih mestih videti, da so ob pazljivosti, ki so jo posvečali obvladanju barvne tehnike, zanemarjali osnovno delo s kamero in s tem zmanjšali vrednost nekaterih prizorov. Izredno lep primer obvladanja barvne tehnike in upravljanja kame- re obenem pa je n.pr. slika iz uvoda, ki preide z lokvanjev in ločja v velikem posnetku na pokrajinski posnetek Blejskega jezera. Kljub nedostatkom, ki so ob vsakem prvem koraku neizbežni, pa je film pomembno in veliko delo. Z veseljem in zanimanjem sl ga bo ogledal ne le vsak fizkul-turnik in mladinec, ampak, vsakdo, ki žel! videti na platnu moč in lepoto naših narodov, njihovo mladine. Skupinski obiski fizkultur-nih aktivov, mladinskih organizacij, sindikalnih podružnic in šol, bodo najlepše zasluženo priznanje ustvarjalcem fil- Teden slovanskega filma v Pragi Češkoslovaška filmska družba v Pragi je že v nekaterih mestih češkoslovaškega podeželja priredila dneve slo. vanskega filma. Od l. - 5. marca je bil v Pragi teden slovanskega filma. Vsak dan so predvajali po en slovanski film. 1. marca sovjetski film «Slava Moskvi», kratki barvani film «Ostankino» in risani film «Orlovsko pero». 2. marca jugoslovanski film «Ta narod bo živel», 3. marca bolgarski film «Bulgaria» in kratke filme «Dan v Sofiji», «Sončni dnevi» in «Ribiči Črnega morja», 4. marca je bil na programu novi češki film «O čevljarju Matoušu» in kratki film «življenje m številke», 5. marca ; poljski film «Oswieczym». Poleg o-menjenih filmov so na vseh predstavah predvajali «Slovanski pregled», ki ga izdaja Češkoslovaški journal. Zanimanje za slovanske filme v v Pragi je zelo veliko. Tečai za filmske režiseri© v Zagrebu «Jadran-film» prireja skupno s Komisijo za kinematografijo Ljudske republike Hrvatske v Zagrebu tečaj za filmsko režijo. Trenutno ga obiskuje petdeset tečajnikov; večinoma so to sedanji režiserji in asistenti režije, nekaj pa je tudi tečajnikov, ki se šele nameravajo posvetiti filmski režiji. Letos bodo otvorili še en tak tečaj. RADIO SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ RADIA TRST II (val. dolžina 203.6) y tednu Od 4.4 do 10.4.1948 Slovenska poročila vsak dan Ob 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15. Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja, 13.00 Glasba po željah, 17.00 To, kar vsakdo rad posluša, 19.00 Pevski zbor iz Bo-Ijunca, dirigira Drago Žerjal, 20.00 Glasbene uganke, 21.00 Vesela oddaja, igrajo člani I SNG, - • Ponedeljek: 12.10 Ruske narodne pesmi, 13.30 Odlomki iz Loper.Mpsprgskega.in Borodina, *'V20.3(fcNa saksofon igra DražiJ Srečko, 20.45 Slovenščina za Slovence, 21.15 Pisan spored f .slovenskih narodnih pesmi izvajajo: Roman Petrovčič, Dana Ročnik in August Stanko. Torek: 12.10 Slovenske narodne1 pesmi, 18.15 Iz opernega sveta, 21.00. Slušna igra, 22.00 Simfonični koncert Slovenske ’ filharmonije. V______________________________ Sreda: 13.00 Glasba po željah, 18.00 Klavirski koncert L. M. Škerjanca, 20.00 Portreti velikih skladateljev - Giuseppe „Verdi, 21.00 Beethoven: Sonata v F duru za violino in klavir -izvajata: Prevoršek Uroš in Anton Trošt. Četrtek: 12.10 Srbske in hrvaške pesmi, 18.15 Koroške pe smi pojejo Fantje na vasi 19.00 Violinski koncert Karla - Kuhačeviča, 21.00 Igra, 22.00 Skladbe slovenskih skladateljev izvaja pianist Anton Trošt, 18.30 ženska ura. Petek: 12.10 Slovenske na rodne pesmi, 13.00 Glasba po . željah, 20.00 Čajkovski: Kon- cert za violino in orkester, 22.00 Komorne skladbe W. A, Mozarta izvajajo: Lipovšek, Sedelbauer, Stanič in Hanže-kova. Sobota: 13,30 Slovenske narodne in partizanske pesmi, 19.15 Skladbe slavnih skladate Ijev, 20.00 Narodne pesmi izvaja trio harmonik, 21.15 Koncert slovenskih reproduktivnih umetnikov. JOHN STEINBECK s ■* o %. c Ilustrira B. Grom 133. Še istega dne so prijatelji odnesli zaklad patru Ramonu. Pirat mu je govoril: »Moj psiček sc je počutil zelo slabo in zato sem obljubil sv. Frančišku svečnik. In glej, pes je ozdravel; mar ni bil to čudež?« Pater Ramon je resno prikimal in obljubil, da bo kup i svečnik. Odslej so tovariši gledali na Pirata bolj spoštljivo, vedeli so, da mu nebeška zaščita nadomešča duševne pomanjkljivosti. 134. Domov so se tovariši vračali vsi ponižni in polni usmiljenja- S petimi dolarji, ki so ga pekli v žepu, jc Danny nakupil hrane in vina. Večer so praznovali na čast Piratu. Jezus Marija ga je izpraševal: »Si imel morda kak svet privid, ko si obljubil svečnik?« »Morda; morda sem videl hoditi po zraku svetega Frančiška, žarečega kot sonce.« »In se ne spominjaš točno?« »Da, da svetnik se mi je nasmejal in zgodi! sc je čudež.« 135. Jezus Marija je pripovedoval, kako sc je njegovi umirajoči materi prikazala Mati božja. Danny pa je dejal: »Moj oče je včasih videl svetnike, včasih pa vraga, kakor jc bil pač dober« Tovariši so se nato domenili, da" bo šel k blagoslovu svečnika samo Pirat, toda brez psov. 136 V nedeljo zjutraj so Pirata najprej pošteno umili, nato pa so ga pričeli oblačiti. Zelo so se trudili, preden 'so ga prepričali, cla mòra nositi nas pod suknjičem in ne vrh njega. Vdal se je šele, ko so mu dejali, naj nosi sukno odpeto, da bodo vidni bleščeči kamni na pasu. - _, t'«V. V /b 137. Končno jc bil oblečen. Na sebi je imel klobuk Pilonovega očeta, Dannyjevo srajco, Joeve hlače ter vijoličasto zelen robec okrog vratu in bleščeč pas. Korakal je po sobi gor in dol in prijatelji so ga opozarjali, kako naj dviga noge in kako naj se vede, da ne bodo ljudje opazili, da ni vajen lepih oblek. 138. Težko se je poslovil od psov, brez njih se je čutil osamljenega in nesigurhega, vendar se je premagal in srečno dospel do cerkve. i S A H fci# Sveiovno prvensivo j DR. EUWE, RESHEVSKY IN FINE, KI MU »VELIKODUŠNI« AMERICANI NISO OMOGOČILI UDELEŽBE NA TURNIRJU - i'Velemojstri so v Haagu aoigrail 10 kol, oziroma prva ava kroga, in s tem aoKoncali »noianasKt« cel turnirja, roteili so odpotovali v Moskvo, Kjer boso oaigraii še tri Kroge. — V aevetem kolu Je v nadaljevanju igre Smislov premagal ar. Euweja; on je edini doslej obakrat premagal Euweja. KeshevsKi in Botvinik sta remizirala. V desetem kolu Je BotvmiK že v drugo porazil svojega najresnejšega tekmeca Keresa, ki se je že v 27. potezi vdal, medtem ko se je partija med Euwejem in Keshevskim končala z remijem, potem ko so že pričakovali Euwejevo zmago. Stanje po prvem delu veleturnirja je nasieanje: Botvmtk 6 točk, Reshevski 4 m pol, Keres in smislov po 4 m ar. Euwe 1 in pol točke. V 4 kolu sta igrala partijo uotvmiK-Keshevsky, v kateri J8 BotvmiK kot beli poskusu na nov In originalen nacm kreniti z običajne teoretične poti v Nlemcovitevf otvoritvi. Vendar Je Res. nevsky dobro odgovarjal in dosegel že nadmoćno pozicijo, katere pa ni-dobro ,izkoristil, ensel je v.časovno stisko m napravil napa* ko, zaradi Kat*eré je se celo'izgubil, ker *je preveč forsira! napad. . N1EMCUV1CEVA INDIJSKA OBRAMBA Beli: Botvinik Crni: Reshevskjj D CiZ—di, sgs—!t>. Z) C2—C4, 67—66 3) SOI—03, LfS-—04 4) ez—ea, d7—d5. 5) az—a3, ura—e7. Običajno se vzame na ca V. zadnjem casu se pa lovec vrača nazaj. 6) sgl—f3, o-v. 7) 02—D4, ... To je nova poteza, ki se pa ne obnese, f orsiranje napada na damskem krilu ni dobra, ker dobi Crni dovolj casa za protiuaar v centru. 7) . . ., Sb8—d7. 8) Lel—02. c7—c6. 9) Ltl—<13, d5V4c. It» Ld3>^c4, Be7—Q6. 11) Sc3—e2, a7 a5. 12) 04 05, Sd7—06. 13) LC4—03, C6\/05. 14) 003X05, LCS—07. 15) Dell 03, 35-34. 16) 003-03, Ta»—ao. 17) «62—63,- 008-68. 18) L05^d7, Desva?. 19) u—u, tih—c», iz situacije, ki je seaaj nastala, se dobro vidi, da ima erm prav dobro igro. Ben je porabil s prehitrim napredovanjem d kmeta preveč časa in Je v razvoju zaostal Kesnevsky prevzame iniciativo v svoje roke. 20) e3—e-i, SD6—c4 21) LOŽ—d, ee-^5. 22) -m—dl, 65^04. 23) Dd3X«4, ... : ile bi bilo aobdo, ker m crni dobil premočen napad da kraljevo . kViio s Taft—us. f ' _ - - 1 23) .Ddf—e6. zajviai-M,, hv—ne: 'zsji'Jia.-W, TaSj-jje. 2fò Sc3—as, sr6XeiV Nabaka. črni verjetno zaradi časovne »iške ni dovolj precenil pozicije, ki sedaj nastane. 27) Ta2—e2, n—ta, 28) g2—g4! ... Presenetljivi protiuaar, ki popolnoma razbije napad črnega. Hladnokrvnost v obrambi je ena največjih odlik ruskega velemojstra. 28) .. .5 Las—ca/ sedaj je pa črni že izgubljen. To je huda napaka. Ameriški velemojster, ki Je sicer poznan, da je eden najboljših brzra igralcev, Je tu odpovedal. 29) g4Xf&L Deb'Xf9- 3U) Dd4\/e4XDI5X.n3. 31) SO—h2. TC8—C6. 32) 805—14. Tu je erm prekoračil cas za razmišljanje ali Je partija tako ze zgubljena, sikoie,£ Bor,s‘ ŠPORT Dinamo-Ponziana 6-3 V nedeljo se je odigralo tretje koto i.iomladanskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva. V Trstu ,smo Imeli velikonočni spored, to se pravi nekaj boljšega. Gostovat je namreč prišlo vodeSe moštvo v tekmovanju, zagrebški Dinamo. Gostje so niso posebno naprezali in sa pokazali izredno igro šele v drugem polCasu. Prvi polčas se je končal z zmago Ponziane (2:1), a v drugem je Dinamo dosege! Se pet golov in z njimi »avduSil tržaško občinstvo, ki je v velikem številu prisostvovalo tekmi. Ostale tekme so sé končale kot je bilo pričakovati. Tako je Partizan v Beogradu premagal Lokomotivo z 2:1. Po tej tekmi sta se spoprijela Crvena zvezda in Spartak. Sparlali je dobil /,e pet golov, ko se mu je v zadnji fninuti posrečilo zabiti častni gol (5:1). Sliopljanski Vardar je imel v gosteh Metalca in ga premagal z 2:1. Hajduk pa Sarajevo, ki ga je odpravil s tesnim rezultatom 1:0. Lestvica se je nekoliko spremenila na dnu, kjer je Vardar prehitel Sarajevo in Spartak. V nedeljo bo prišlo v Trst moštvo Vardarja iz Skepija. Dinamo 12 e 1 2 40:17 19 Hajduk 12 e 1 3 20: 8 17 Partizan 13 5 4 3 37:18 14 Crvena zvezda a 4 5 2 20: U 43 Lokomotiva u 4 3 4 12:14 U Metalac 13 2 7 4 11:15 11 Ponziana 12 4 2 6 15:31 10 Vardar 12 3 2 7 13:22 8 Sarajevo 12 2 4 6 12:24 8 Spartak 11 3 1 7 11:22 7 Brez zmage in brez poraza prvi $ sne Vsaj trinajsto nedeljo, odkar ni izgubila, se je zdelo, da »o Triestini spodletelo. Saj je morala v Milan v geste k pretendentu za prvo mesto, ki doma Sc nobene tekma ni izgubil in niti igra! neodločeno. Toda nič takega se ni zgodilo. Triestina jc tudi v Milanu — kot ponavadi — igrala neodločeno 1:1 (trinajstič v 26 igrali). Tekma sicer ni bila lepa in Tržačani so Igro rušili, samo da so očuvali dragoceni rezultat. Milansko občinstvo si je oddahnilo tn zaploskalo, ko je po radiu zvedelo za rezultat iz Turina. Neodločen rezultat tudi med Torinom in Juventus (1:1) je preprečil, da bi Torino Milanu ušel. Ta tekma pa je bila v drugi polovici prav za prav le še pretep in Francozi, ki so prišli opazovat svoje nasprotnike naslednje nedelje pač niso mogli odnesti posebno lepih vtisov o italijanskem nogometu, te so se državni reprezen-tativci na igrišču klofutali. Z istim rezultatom (1:1) sta se končali tudi tekmi med Atalanio in Rome ter Lucchese ili Inter. To moštvo, iti je bilo dlje časa med prvimi, je zdrknilo na !). mesto. Stiri tekme so se končale s rezultatom 2:0, in sicer Samdoria: Bologna, Modena:Vieenza, Salernitana: Fiorentina, Pro Patria:Livorno. Samp-doria, ki je bila kandidat za zadnje mesto, se je začela pripravljati in ZAGREBŠKO MOŠTVO rOINAMOa PRED TEKMO S PONZIAMO HORVAT, EDEN IZMED NAJBOLJŠIH V GOSTUJOČE- j MOŠTVU eden njenih napadalcev je celo kandidat za državnega reprezcntativca. Lazio je porar.il Genovo s 3:0. Alessandria in Napol! pa sta igrala neodločeno (2:3) in je torej lestvica sedaj takale: Torino 27 17 6 4 71 19 49 Milan 27 t7 6 4 31 21 49 Triesti »a 26 19 13 3 37 23 33 Juventus 37 13 7 7 33 33 33 Bologna 27 U 9 7 39 37 31 Fiorentina 27 13 4 1« 29 39 39 Atalanta 27 1« 9 1 32 2« 29 Modena 27 1« 9 • 39 26 29 later 27 n s a 51 42 27 Livorno 27 1 9 19 2* 49 23 Pro Patria 37 1« 3 12 37 43 23 Lazio 27 7 19 tt 23 33 24 SampDoria 2S 9 3 11 37 36 23 Alessandria 26 * * 13 36 43 33 Bari 23 7 1 14 24 43 22 Rosa 26 • 6 12 33 46 33 Lsccbese 86 7 • 11 23 32 22 Salernitana 26 • 6 12 21 46 32 Genoa 26 8 « 13 39 43 29 Vicenza 87 7 8 13 19 47 19 Napoli 26 » 1 13 31 34 » Prihodnjo nedeljo pa se bosi a srečali v Parizu reprezentanci Italije in Francije. Italijanska reprezentanca bo imela za ogrodje moštvo Torina, poja-Čeno s Se katerim igralcem Milana, Ju ven tuša in mogoče Sanipdorije, Motociklistične tekme »a Montebellu v Trstu so precej izgubile na svoji privlačnosti z odsotnostjo jugoslovanskih tekmovalcev. Tako so imeli Avstrijci Chalupa in brata Killmeierja lahek posel In so pobrali vse važnejše zmage. Pogovori o evropskem nogometnem pokalu V Benetkah je bilo v preteklih dneh zasedanje zastopnikov nogometnih zvez Češkoslovaške, Madžarske, Svice, Italije in Avstrije, ki je veljalo za sejo tekmovanja za »Evropski nogometni pokal«. Delegata Češkoslovaške in Madžarsko sta predlagala, da bi bili v to tekmovanje sprejeti tudi nogometaši ZSSR, Jugoslavije in Roiminije. V načelu ni bil nihče od delegatov proti temu predlogu. Prvo srečanje I. Izola za Davisoo pokal bo v Pragi od 16. do 18. aprila med Češkoslovaško in Egiptom. Teden pozneje, od 22. do 24. aprila se bosta v Searborougu sestali Anglija in Indija. lepa zmaga iogoslovao-skifi telovadcev V Sofiji je bil telovadni dvoboj jugoslovanske in bolgarske moške reprezentance v vajah na orodju. Dvoboj se je končal z zmago Jugoslavije, ki si je osvojila 328.10 točke pred Bolgarijo s 317.70 točke. Tekmovali so v vajah na drogu, bradlji, krogih, konju z ročaji in preskoku čez konja in v prosti vaji. V vseh disciplinah, razen v prosti vaji in v preskoku čez konja eo prvo mesto zasedli Jugoslovani. V skupnem plasmanu posameznikov je na prvem mestu Jugoslovan Kujundžič s 57.40 točke, na drugem mestu Grilc (Jugoslavija) p 87.10. tw tretjem Jordanov (Bolgarija) s 55.90, na četrtem Sjcrov (Bolgarija) st 54.30 in na petem mestu Lengy-fca (Jugoslavija) s 53:30 točke. to mladincev V Čamporah je ob zaključku mladinskega tedna zmagal v krosu (približno 2000 in) Tessera Peter (Zol-ILVA), za njim pa so prišli: 2. nembi (isto), 3. Cantori (isto), 4. Dona-ilel (Alma Vivoda), 5. Businelli (Zol JLVA), 6. Longhini (isto), 7. Filippi (Alma Vivoda), 8. Richter (Cotogna), 9.. Crovatin (isto), 10. Fontanot (A. Vivoda) itd. Mladinski pokal je prejel krožek Zol 1LVA kot najbolj uspešen. Mcdaarodsa nogometna tekma med »Ferenczvarosemt in Švicarskim moštvom »Bas«)» je končala z zniago »Ferenezvarona« z rezultatom 3:2 (3:0). Vodorsvno: 1. goro v Sloveniji -trtica; 2. zelenica - lijak * predlog; 8. nevestina oprema - časovna enota; 4. pripadnik starega evropskega naroda - reka v Sloveniji; 5. plo tikovna mera - madžarsko ime - pečina; 6. struja - taca - oziralni zaimek; 7. reka v Srbiji - šopek; 8. prometna naprava - ptica; B. igralna karta - reko v Italiji - zemljevid; 10. moško ime - zvok - zdravilo; 11. rimsko božanstvo - kamenina. Navpično: A. kazalni zaimek - tržaški predkraj; B. otok v Jadranskem morju - okra j ek - riba; C. Abrahamov sin - mrtvoud - časovni veznik; C. ptica - zločin; D. moško ime - nepoštenjak; E. znak za kemično prvino - pritisk - drevo; F. čut - egipčansko božanstvo - predlog; G. naselje - delec snovi; H, doba počitka - hrib blizu Beograda; I. nada - denarna nakaznica - grški slikar; J. kraj na Goriškem - «radisi spis. VERIGA 1 2 8 4 S 6 7 8 9 id 11 m Id 14 iò 16 Namesto črtic postavi zloge, tako da po dva sosedna zloga sestavljata eno besedo. Pomeni posameznih besed so: 1-2 sorodnica, 2-3 iglasto drevo, 3-4 vladar srednjeveške slovanske države, 4-5 mlevski izdelek, 6-6 turški sodnik, 6-7 slavljenu umetnica, 7-8 vežbanje, 8-9 truma, 9-10 izvirnica Drine, 10-11 pritok Donave, 11-12 mesto v Aziji, 12-13 čaša, 13-14 turški dostojanstvenik, 14-15 burka, 15-16 žival. Besedna uganka Iz zlogov a, bet ca, čaj, da, da, dri, ga, gr, ja, ko, li, lo, ma, na, na, n ja, po, se, so, s uk, ti, vi, za, sna sestavi besede naslednjih pomenov; 1. oblačilo, 2. nrav, 3. skladišče, 4. morje, 5. snov, 6. pogača, 7. govorim enota, 8. kopica, 9. solni rudnik. Začetnice teh besed izpremeni tako, da dobiš nove besede, katerih prve črke tvorijo ime mesta v Sovjetski zvezi. Jugoslovanski 'pici tenisa v Opatiji Jugoslovanski temškl igralci eo na treningu v Opatiji, kjer se marljivo pripravljajo za tekme za Davisov pokal. Na treningu so Mitič, Palada, Sarto, Laslo, Branovič in Miiokojevič, Kot sparing-partner je z njimi madžarski reprezentativec Katona. Prvo srečanje bo s turškimi igralci v Turčiji- Na mednarodnem turnirju v Wint-bledonu (London) so evropski «asi» premagali amertkanske. Tako jc Ceh Drobny zmagal nad Američanom VVoodom s 6:8, 6:3, 6:4, Madžar As-both pa nad Američanom Paityjem a 6:3, 2:6, 6:1. V finalu pa je ASboth porazil Drobovja. Novi (eniški prvaki Mustre. K*, zimskih teniških igriščih »Dinama« so bile v navzočnosti številnih gledalcev finalne tekme za prvenstvo Moskve v tenisu. Med ženskami si je naslov, prvakinje priborila Belonenko, ki je 3 lahkoto zmagala nad Kondratjevo. Naslov prvaka Moskve pa si je osvojit mladi in talentirani igralec Korčagii) V tej sezoni je doživel neuspeh eden najboljših sovjetskih teniških igralcev in bivši prvak Sovjetske zveie Oxe-rov, kateremu ni uspelo priti V finale Kalen špotti at aaM mai »a Madžarske]» t. Mitro (plavanje) 3. Farkaš Giri (namivni t«®?’]) 3. Susa (nogomet) -4. Asboth (tenis) 5. Kiszpeter (nogomet) 6. Nemeth (atletika) 8. Sekely Eva (plavanje) 9. Novak Donka (plavanje* 19. Grošič (nogomet). m PoUskea»! 1. Maruszarz (smučanje) 2. Sirnura (boks) 3. Napjezala (kolesarstvo) 4. Adamčik (atletika) 5. Verej (veslanje) 6. Grap (nogomet) 7. Kurkovska (streljanje a laimH) 8. Parpan (nogomet) 9. Jedzejovska (tenis) 10, Milanova (atletika). sa Češkoslovaškem : 1. Zatopck (atletika) 3. Drobny (tenis) 3. Vanja (namizni tenis) 4. Cavona (atletika) 3. Zabrodski (hokej) 6. Bartušek (plavanje) 7. David (atletika) 8. Ornik, (tenis) 9. Riba (nogomet) 10. Majdjob (boks). Reševalcem Tisti, ki nam pošiljajo pfemcao rešitev križank, lahko navedejo sam» gesla pod vodoravno, če so ta pravKS os, se morajo ujemati tudi navpične. Imeno izžrebaneev z-a rtve- Stov* ki bomo objavili priSbšinjiČ. Rešitev ugank št. 38 STOPNICE: a, as, alt; Annir, arija, Alarlh, Amerika, acroplan-Asirahan. PIRAMIDA; a, ar, rak, Irak, ravnik, kovinar, Javornik. PREMIK ALN2CA: J, Strimsi», % Erotika, 3. Tugomer, DVE POSETNICI: raniolefegrafifti telefonistka. : : o lì Kupon št. 61 za nagradno tekmovanj« Ljudskega tednika Odgovorni urednik Jože Koren Tiskala Zadružna tiskarna v Prijezdil je guverner C3J?l ^1 rO & 's s c-; i U mfcjVM'- ^ -• • /^7 Papeževa poslanica Dragi katoličani ! PEPA LAJUĆI DRAGA JVC A! Ncjpoprej najkpša hvala za velikonočno pismo, tudi mi s potico nič Ita] letos se gostili nismo, V izobilju praznovali letos so lahko le taki, ki od tujih Žuljev v Zcpe jim letijo tisočaki. Kdor poSteno kruh si slu%i, ta dandanes tenko piska, je vesel, Ce s plačo pride vsaj do skromnega prigtizka. Vendar pa nam vsem je znano, da nekoč bo to drugače, takrat tudi rokodelec si omislil bo pogače. Da pa do tega ne pride, m zapadu se bojijo in na vse pretege ljudstvo s komunizmom zdaj strašijo. Tudi papci nič ne mara, da izboljSa se to stanje, ker pač od kapitalistov lep dobiček vedno Zanje; In zato ic vero vključil je v volivno propagando, ves svoj vpliv ja mol postavil za De Gasperija bando. Za veliko noč povedal toliko ic neresnice, da poštenemu kristjanu je stopila kri v lice. Kale, da De Gasperija more straSno slabo iti, ko celo sam oče papeZ mora na pomoč mu priti. S svojim govorom grdo je svoj krščanski stan okuZil, to pa ga prav nič ne moti, sai dolarje je zaslulil. Za dolarje v Vatikanu pa bi marsikaj storili, tudi Kristusa, če treba zanje bi na kril pribili Osemnajstega aprila pa utegne se zgoditi, da na lepem Vatikanu še pomdnišaio profiti. Ker pa papeia ne mika, da bi samo Bogu slutil, se ie v predvolivni borbi pač profitariem pridruZil; zanje dela in se trudi, za molitev nima časa, glavno je, da se z dolarji mu lepo napolni kasa. So po mojem mnenju cerkve kraj, kjer treba je moliti, ne pa, da te tam učijo koga treba je voliti. Draga Juca! Te pozdravljam kmalu spet se oglasim, hrabra bodi mi in vedi: Trst ne bo prišel pod Rimi Te pozdravlja Tvoja PEPA, Izgon iz raja CIVILNA POLICIJA JE IZGNALA POSLEDNJEGA FAŠISTA V AMERIKO S PRIPOROČILOM, DA SE LAHKO SE VRNE, KO BODO BOLJŠI CASI. llnuoljona manifestacija V ZGODNJIH URAH 1. APRILA JE TRŽAČANE ZBUDILO HURONSKO VPITJE SKUPINE SPOŠTLJIVIH MO Z, KI SO PO CESTAH NOSILI TRANSPARENTE, KI PREGANJAJO ZAVEZNIKE, NE VEDOČ, DA SO MEDTEM TI 2E ODŠLI. V predvolivno borbo cerkev ne sme in ne more poseči. Volitve so povsem stvar države, vsak državljan naj glasuje tako kot misli, da bo prav. Cerkev skrbi za blagor človečkih duš, sistem vladavine pa Je ne briga. Zato obsojam sleherno poseganje duhovnikov v politiko. Najostreje zavračam prižnico kot sredstvo agitacije In propagande. S prižnice naj duhovniki oznanjajo le božjo besedo. Z odvzemom pravice mačevanja bodo kaznovani duhovniki, ki bi za podkupnino v dolariih in lirah izvajali pritisk z grožnjami večnega pogubljenja nad katoličani, ki bi se odločili za Togliattiia. Cerkvi so enako ljubi vsi narodi. Zato obsojam tudi sleherno razpihovanje narodnostne mržnje. Izdano na dan 1. aprila y letu Gospodovem 1948. ' SMiTIl®. za bratstvo TRST bo le priključen Italiji! Zvedeli smo iz naJzanesljivejSega vira, da bo na dan 1. aprila (leto Se ni znano) Trst ponovno priključen Italiji. Vest Je med Širokimi ljudskimi množicami vzbudila dokaj dobre volje in celo prisrčnega smeha. Navdušen sprejem visoke osebnosti - Slavnostno kosilo v prostorih conskega sveta - Šef dosedanje priljubljene civilne uprave izročil guvernerju red „policijskega manganela“-ZVU na skrivaj zapustila Trst. Preiskava v izpraznjenih prostorih dala I nedoločene rezultate Slovensko gledališče dobi dvorano v Trstu S prvini aprilom bo ugodeno Slovenskemu gledališču v Trstu. Vojaška uprava Je povabila vodstvo gledališča dne prvega aprila k sebi in mu dejala, naj si izbere za svoje redne predstave eno izmed odgovarjajočih dvoran v centru mesta. Tako bo končno le odstranjen kulturni škandal, k| se vleče že, odkar Je Trst pod upravo Angloameriča-nov. Posebno željo in pogoj pa Je vojaška uprava stavila vodstvu gledališča, in sicer naj izvaja v svojem repertoarju čim več sodobnih sovjetskih dramskih del, kar pa Je vodstvo gledališča odločno odklonilo. «Voce Libera» poroča na svoji 5. strani pod malimi oglasi, da je skrivnemu umiku ZVU prisostvovala ogromna množica mladeničev in gospodov v cilindrih in da Je godba civilne policije prav na tiho udarjala na bobne. Dame ' so prepevale ča-lostinke, nekatere so poskakale v Pri-mtjj ri lakti reati Truman Je spregovoril nekaj zete lepih stavkov o pokojnem predsedniku Rooseveltu. Franco Je izjavil, da bi na pova bilo, naj se priključi zapadnema bloku, odgovoril negativno. De Gasperi Je imel govor, v katerem le odločno potrdil vest, da Je manever s Trstom le predvolivno propagandnega značaja. Balkanska komisija v Grčiji je končno ugotovila, da se Amerika meša v docela notranje zadeve Grčije in vložila zato pri OZN oster protest. Vojaška uprava v Trstu je posvarila civilno policijo, naj ne prekinja s svojim vmešavanjem sestankov, kt jih Je dovolila oblast. Danes ni bilo v Trstu nobene tatvine in nobenega vloma. Danes ni noben monarhofašist prestopil albanske meje in tudi nobeno tuje letalo ni priletelo v Ab banijo z grške smeri. ¥o!k spokfirnik V Rimu je imel grof Sforza volimi govor, v katerem je — tako poroča «Giornale di Trieste» na deseti ko Ioni svojega resnicoljubnega lista — grof pod prisego na prazen žep g. Trumana in devištvo g. Pacchia svečano izjavil, da je s prvim aprilom tudi dejansko prenehal biti pristaš fašizma. Pripomnil Je tudi, da se ta modra poteza ne sme srna trati kot volivni manever, kakor ie to v resnici predlog za priključitev Trsta k Italiji. morje, ker so jim popustili živci. Po drugih vesteh se Je ob tej priliki zgodilo še marsikaj. Tako Je med drugim bilo slišati od strani odhajajočih vzklike: «torneremo in vinceremo». «Voce Libera» o tem ne poroča iz enostavnega razloga, ker ta list nikoli ne prinaša nekontroliranih vesti. zM.nsra» slovo LJUDSKI TEDNIK NAROČNINA: Cona A: mesečna GO.—, četrletna 180.-—, polletna 330.—, celoletna 600.— lir. — Cona B: 40.—. 120.—, 240.—, 400.— jugolir. — FLRJ: 24.—, 70.—, 140.—, 280.— din. — Tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime »Primorski dnevnik«, uprava. Ljubljana 6-90601-10. — Cena oglasov: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40.— lir, finančni In pravni 60.— lir, osmrtnice 70.— lir. — OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. — TELEFON: štev. 93-807.