BOHDAN SKALA: Učiteljska državljanska svoboda in svoboda vesti. Referat s slavnostnega zborovanja naše Zaveze dne 7. septembra 1913 v »Narodnem domu* v Ljubljani. Ne bo odveč. če pred- vseiri omenim. kak namen ima referat o učiteljski državlianski svobodi in svobodi vesti. Bliža se z naglico leto 1915, v katerem se bodo spominjali češki narod in ž njim gotovo vsi napredni liudje vseh slovanskih in drugih narodov petstoletnice smrti mojstra Jana Husa. velikega mučenika za svobodo in prostost vesti. ki ji jc rajši žrtvoval življenje nego pa! bi odstopil od svoiih principov. katere ie oznanjal in zvesto brani-L Zdeb bi se, da bo po petih stoletjih po smrti Husa ljudstvo vendar dobilo zaradi vpliva razvoja1 vede ira naPredka drugo prepričanje o prostosti prepričanja in da bo z zakoni posameznih držav, v kolikor so se otrtesle cerkvene pa- tronance. priznana in hranjena ta prostost. Tudi v Avstriji j-e bil izdati podoben zakon. ki pa je vsai. kalikor se tiče učiteljstva. ostal na papirju. ali pa ie bil pokvarjen z drugimi poznejšimi državnimi ali deželnuni zakoni z raznimi naredbami in ministrskimi odloki in odloki dež. šol. svetov. razsodbami upravnega sodišča; največ pa z resnično prakso. izvaiano od višjih in nižjih šolskih oblasti. Bil-o bi tudi zares pravično in utemeljeno. da bi učiteljstvo ravno o priliki proslave Husovega spomina pokazalo češki in nečeški javnosti. da ie ta ideja. za ka1tero se je bojeval in umrrl Hus. ostala ideja tudi še do danes in da učiielistvo, kl ima vzgojevati svobodne in proste državBane, sanio nltna te državlianske svobode, nima te prostosti prepričanja. ampak ie okovano v spone zakonov in šolskih odredb boli kakor pa drugi državliani. Na mestu je res ta referat za učiteljske shode, ki so za leto 1915 projek- tirani v Pragi in z njimi tudi kongres evropskega učiteljstva, kateri ie bil določen zagotovo za Prago glasotn sklepa mednarodnega odbora učiteljskih federacii na shodu v Bruslju odJ 2. d-o 7. vet. srp. t. L in je dal na program temo: »Učiteliska državlianska svoboda in prastost vesti.« Vendar se to urestiiči na shodu slovanskega učitelistva. ki se imai vršiti 1915 v Pragi. Današnii referat inut pokazati. kako približno se ima* postopatj pri zbiranju gradiva in dejstev. s katerimi se ima dokazati. da: pri nas ni učiteljske državlfanske svobode in prostosti vesti. Na podlagi sklepa1 osredniega sveta čeških deželnih učiteljskih organizacij — dežel krone češke — in pa Spodnie Avstrije, na zborovatiiu 15. in 16. avgusta 1913 sem napravil vprašaltio polo in j-o razposlal vsenl češkim organizaciiam, združenim v zvezi. Raziune se samo ob sebi. da ta1 vprašalna pola ni nekai že popolneza. kar bi ne potrebovalo poprav, izprememb in dopolnitve. Tudi sem upal, da! iih mnogi kolegi popolnijo s svojimi izkušnjami in da se tako posreči s skupnim delont ustvariti n-ekaj bolišega. kakor je bil prvoten načrt. Pričakoval sem, da bom mo^el že danes podati poročilo o teni vprašaniu. ce ne že iz vseh slovanskih dežel. vsaf iz vseh čeških. Toda1 tudi to se ni popohioma posrečilo. Primeroma največ materiala je prišlo iz češkega kraljestva. Prišli so odgovori od 31 društev. zdiruženih v d«želnem os-rednjemi drušfcvu UčiteljBkih jednot kraljestva češkega; nadaiie od 4 Članov niihovega odbora in dveh namestntkov^ petih zastopnikov učiteljstva v okrainih šolskih svetih; pregledno izdelanega! materiala |e poslala Deželna ostednja jednota učiteljic in ena1 niena podružnica. Jako obsežen material je podal zlasti predsed^nik pravnega od-bora deželnega osrednjegal društva Učiteliskih iednot kraljestva češkega1, tovatiš K. V. Tuček. Z Mfiravskeg^ sta1 prišli samo dve poročili kolegiov1 UnteresJraTiibj im prizadetih ravno zaradi odredb. ki nasprotuiejo določbami državljanske svobode in svobode vesti. Iz Šlezife je prišla kratka. a jedrnata odpoved z ene same iednote. Danes morem podati samo obširnejc poročilo o razmerah v kraljestvu češkem. Mogoče vsaj ta reierat zbudi tovariše. da bi temu vprašanju posveča.li večjo pozornost. da! bi do leta 1915 mogli zbrati tnaterial z vseh slovanskih avstriiskih dežel. in sicer čim naipopolneiši. Učiteljska kakor splošna državljanska svoboda in svoboda vesti sta zaiamčetii avs-triiskim državljanom s členi osnovnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867. leta. kjer se govori o splošnih -pTavScahi diržavl-janov v kraljestvih in deželah, v dtžavnem1 zboru zastopanih. Clen 2. tegai zakona pravi: Pred1 zakonom so vsi državljatii enaki. Clen 3. pravi: Vsi državljani tnoreja z enako pravico priti v Javne urade. Čl-en ll. pravi: Vsakomur pripada peticiisko pravo. Clen 13. pravi: Vsak imai pravicd svaie mnenfe v mejah zakona z bes€do. s pisavo. tiskom ali pa s sliko prosto izražati. Člen 14. pravi: PopoJna svoboda1 vere in prepričatija1 je vsakemu zaiamčena. Uživanje dTžavIjanskih ift politiških pravic ni odvisno od verskega prepričanja; državljanskim dolžnostim in praVicam rie rtiore ško-dovati veroizpovedanje. Nihče ne sme biti prisiljen h katetemukoli c6rkvenentu opravihi aii k udeležbf katerekoli cefkvene slavnosti. ako ni pod:reien komu drugemu. ki ima po zakonu to pravico. Čleti 17.: Veda in znanost sta1 svobodni. Državni zakonj z dne 25. maia 1868, št.ev. 48. s katetimi se izdajefe osnovna pravila o razmerju šole do cerkve. pravi v § 2.: »Brez škode tesca nadzorujočega praVa (državnega) je na prosto dano vsaki cerkvi ali verski družbi. da bi preskrbovala in urejevala učenje in vežbanfc V veri fazličnih vernikov v Ijudskih in sredniih šolah ter da bi obote to nadzorovala. Na1 učenje drugih predmetov v teh šolah nima cerkev ali verska družba nobenega vplivai.« § 3.: »Sol in vzgajališč, ustanovljenih od države. kake dežele ali občine deloiraa ali popolnoma ali pa podpiranih od njih, se smejo posluževati vsi državJjani ne glede na veroizpovedanie.« f § 6.: V učiteljske sliužbe na šolah irt .vzgajališčih navedenih v § 3.. morejo priti Istotako vsi državliani. ki izkažejo k temu sposobnost. ki jjo zahteva zakon. Toda ti principi so bili preklicani — zrušeni! I. Z državnimi zakomi: 1. § 5. drž. šolskega zakona z dne 14. maja 1869 podira ta načela v odstavku tretjem. kjer pravi: »Ako bi ne bilo v kakem kraju duhovnika, ki bi mogel pravilno poučevati veronauk, more biti prisiljen učiteli s privoljenjem cerkvene oblasti. da pomaga pri tem učenju otrok, ki pripadajo k njegovi veri glasom otiredb šolskih oblasti, ki so bile o tem izdane.« To ie vidno kršenje § 2. državnega zakona z dne 25. maja 1868. 2. § 48. državnega šol. zakona z dtoe 2. maja 1883 pravi v prvem odstavku: »Služba na j-avnih šolah je iavni urad. ki io nrore doseči vsak državljan. ki izkaže k temu zakonito sposobnost.« To ie takoj v drugem odstavku v nasprotju s to ustanovitvijo in je v nasprotju vrhutega tudi s členi 3 in 14 ustavnega državnega zakona z dne 21. decemibra1 1867 in s § 6. državnega zakona z dne 25. maia 1868, ker otnejuje možnost dostopa postati šolski vodja in se glasi takole: »Solski vodja more postati samo tak učitelj. kateri tudi izkaže, da ima zmožnost poučevati veronauk onega veroizpovedanja. ki mu pripada večina učencev te šole in to po razmerju petih predidočih let.« 3. Odstavek § 48. drž. šolskega zakona z dne 2. maja 1883 krši § 2. ustavnegaJ državnega zakona z dne 25. maja 1868, ker nalaga šolski upravi nadziranje pri verskih vajah. ko pravi: »Šolska uprava re dolžna udeležiti se nadziranja šolske mladine pri verskih vežbah, redno določenega po učiteljih. ki pripadaio dotični- veri.« II. Tudi odredbe deželnih zakonov kršijo temeljne državne zako-ne: 1. DežeM zakon kraljestva češkega z dne 8. aprila 1903. štev. 62. krši člen 2. temeljnega državn. zakona z dne 21. decembra 1867. 1.. ker odmerja zas verski pouk večjo- nagrado duhovnom in manjšo posvetnim učiteljem. Ta zakon je bil izpremenjen z deželnim zakonom 16. maja 1908. z vsemi temi krivicami. Duhovncm se odmerja po § 7. nagrada za uro veronauka na ljudskih šolah 70 K, na mešcanskih šolah 90 K; dočim posvetnemu učitelju za ravno isto delo 40 K letno. 2. Deželni zakon češkega kraljestvti z dne 19. februairja 1870. št. 22, krši člen 3. temeljnega državn-ega zakona. ker v § 19. pravi: »Učiteljice smeio poučevati dečke. ako so v posebnih razredih oddelieni ali z deklicarrni združeni san^o v dveh nižiih razrednih dobah.« III. Učiteljeva državljanska svoboda in svoboda vesti ie kršena s celo vrsto odlokov in razsodb c. kr. deželnega šolskega sveta kraljestva češkega1. Od leta 1870. do danes je takih odlokov naštetih od strani našega pravnega odseka šestintrideset. Izvzemši en odlok. s katerim se omejuje peticijsko pravo učiteljstva in svobodno ponašajije pri volitvah. se tičejo vsi ostali odloki poučevania veronauka, nadzorstva mladeži pri cerkvenih obredih in sposobnosti učiteljstva pri poučevaniu veronauka; kar vse ie glasom členov XIV in XVII osnovnega državnega zakona z dne 21. decermbra 1867 pridržano cerkvi in nimata niti država niti dežela škrbeti za cerkvene zadeve. IV. Odloki ministrstva za uk in bo^gočastje. veljavni za. dežele in kronovine, zastopane v državnem zboru, so mnogokrat v protislovju z dcvloč.ilj državi^ega temelfnesra zakona. ' ¦Našteli smoi jih dvanajst! Ponajveč se tičejo svobode prepričanja učiteljstva in so kršeni z min. naredbo z dne 29. septembra 1905. s celo vrsto paragraiov. V. Večkrat se pojavlja znatna kolizija tudl med odloki upravnega sodnega dvora in državnega sodišča s temeljnimi določili zakona: Mogel bi fifo navesti enajst. Od teh slučajev ie zanimdva razsodba državnega sodišča. s katero fe bila potrjena obsodba očeta za to, ker se njegova hči ni udeležila cerkvenega obreda. VL Še v-ečkrat nego ipotoni teh splošnih razsodb se ruši državlfansko pravo učiteljstva in niegova svoboda prepričania v posameznib. osebnih slučajih. Samo v zadnjih štirih letih navaja predsedtiik našega pravnega odseka 54 slučajev; pri čemer pa je treba pripomniti. da vsi taki slučaji niso bili pravnemiu odseku niti oznanjeni in1 da i!ih ie samo v kraljevini češki mmogo večje število ter se mnagokateri izmed njih ponavlia na raznih mestih po večkrat. Opozarjami na slučaje. ki se tičejo izstopania učitelistva iz cerkve. Na Češkem imamo dva taka slučaja. UčiteljiCa1 Kadefabkova je bila po izstoipu iz cerkve upokoiena m ravno tako učiteli Pelikan. Ta je pa bil zopet aktiviran. ko je zopet vstopil v cerkev. samo da si ohtani eksistenco. Zanimivi so podobni slučaji na Moravskem. Tu je bil učitelj Vaclav Laube zaradi izstopa yl cerkve istotako penzioniran. ali kot vzrok je bilo navedeno. da Je izgubit Izaupanje roditeljev iOtrok, ki so mu bili poverjeni. Ko je pa po času vstopil V starokatoliško cerkeV, mu je biio obljubljeno, da bo zopet aktiviran. ali na to čaka zaman že nad eno leto. Drugi učitelj. ki je izstopil iz cerkve, uči mirno dalje. a v tretjem slučaju. ko Je učitelj', hoteč se iznebiti uprave svojega posestva m ni mogel doseči upokojenia. je izsfopil 1-e zato iz cerkve. da bi to dosegel. a ie bil pridržan še nadalie v šolski službi. VTedtto je pripombe tudi. da se je nekaterim učiteliem, ki se niso hateli podvroči izkušnji usposobljenosti iz veronauka. zagrozilo, da izgube priznanje sposobnosti tudi iz ostalih predmetov in so bili na tak način prisilieni podvreči se tei izkušnji. Neštevilno ie slučajev. ko so biti učiteljl in učiteljice kaznovanl za pridno izvenšolsko delovanje. ker njih napredna vzgoievalna in zavestna tendenca ni ugajala nazadnjaškim krogom. Številne inšpekcije. zavlačevanje zvišania plač. predčasno upokojenje in podobno so stvari. katerih se ie posluževalo, da se ie napravilo one zagješke in mnogokrat se je to posrečilo. V celi dobi veljavnosti temielinih šolskih zakonov. s katerimi je bila šola odvzeta izpod1 patronance cerkve. zasledujejo nazadhjaški krogi edini smoter: da bi bilo uvedeno zopet nadzorstvo cerkve nad šolo. Na v&e možne načine se trudlio omeiiti ali popolnoma zrušiti določila temeljnih državnih zakonov. in mnogokrat se posreči le z velikim trudom tak napad odbiti ali vsaj zavleči. V d-obrem spominu nas vseh so še težkoče. ki so se porajale za sprejem predlogov. kakoT na piimer: Lichtensteina, Ebenhpcha, Hiraa, tikajočih se reform učiteljskih ali šolskih zakonov, katerih pač ni treba širše ali natančnejše poiasnjevati. In ti smotri. čeravno se ni vedno posrečilo iih pozakoniti; se vendar izvajaio dosledho v praksi. Učiteljstvu se nalagaio naloge in dolžnosti, ki so v nasprotju s členi temelineg-a državnega zakona in iradzoTStveni urad deluje marljivo na to. da jih udeistvi. Kdor bi se iim uprl. trpi posledice na svojr eksistenci in svoM rodovini. Oporo za svoje prepričanje najde le v najboli redkih slučajih. Obči-nstvo se ponaša v slučajih persekucije učitelistva pq večini pasivno. Jako redki in maloštevilni so slučaii. ko se je persekucija učitelja zaustavila in se Za ie podpiralo v boju proti nazadnjaštvu. Še večkrat ie podlegel učitelivtem svojem boju neprijateljski agitaciji in se je delovalo proti njemu, bodtei da se ga je naznanilo uradoin s podpisom ali anonimno, javno ali privatno od' strani občinstva. ki ni soglašalp z delovanjem dotičnega učitelja. ker ima ta po tesnosrčnih nazorih mtiogih ljudi skrbeti samo za šolo ter se ne brigati za nič drugega. Tudi javna žurnalistika. izvzemši častne izjeme, ni pokazala toliko razumevanja za svobodo učiteljstva. kakor bi bilo to potrebno z ozirom1 na važnost tiska, tvorečega v veliki meri javno mnenje. N-T^nrnti stalnim -napadoTn nazadniaške žurnalistike proti naprednemu učiteljstvu se mnosrakrat ni odgovarjalo dovoli -krepko in taktično. a malokrat se je to dogaialo iz lastne iniciative. Temboli ie potrebno uvaževati ano časopisje, ki je vedno razumelo varovati interese učiteljstva. Pri tei pril^ki ne moremi zamolčati neke .važne okolnosti. .  Med učitelistvom vlada čestokrai nazor. da se stvari in ijjenemu uspehu pripomore na ta načjn. če se celo zadevo. čeravno ni popolnoma zrela. sprarvi takoi v novine na iavni forum. Iz lastne izkušnje moram pa reči. da ta način ni vedno pravi. Boljše je. da se široke javnosti in tudi nazadnjaškega tiska na stvar ne opozarja. dokler ni situacija popolnoma jasna; mnogokrat se Je važna zadeva izpremenila v škodo učiteljstva s tem. da je bila predčasno publicrrana. V tei stvari bi imelo učiteljstvo delovati vedao po nata-nčni razsodtoosti in po posvetovanju z izkušenimi tovariši. Vobče, kolikor se učiteljstva tiče. se priporoča. da bi bilo pri vsem ravoanje obzirno. taktično m d'a bi v vseh podrobnostih. lobvradaliof znanje zakona'. Ne more se zanikati, da se je y veliki večini slučajev prestopkov proti pravu svojih kolegov obnašalo učiteljstvo korektno. Tembolf pa se mora obsojati one odurne poiave, ko so posamezniki našega stanu podpirali bodisi y svesti1 si gotove tendence ali pa nesvesti si s komodne pasivnosti akcije. naperjene proti njihoviffl kolegom. Kjer viada prava bratska ljubezeir med stanovskimi kolegi. kier se razumeva prava kotegialnost. tam so pcr^ dobni slučaji izdajstva lastnega stanu že v naprej izkijučeni. To bratsko ljubezen, to kolegialnost. ki ie pred leti tako lepo cvetela med učiteljstvom. ko se je samo nazivalo za brata in se je med seboi res bratsko ravnalo in medseboino podpiralo; to stanovsko skup-nost oživeti in ojačiti. ie naloga naših stanovskih organizacij. ,V organizaciji so našli vselej oporo tisti. ki so bili po n&dolžnem preganjani. V celi vrsti slučajev so privedli samo energični in pravočasni koraki organizacije ugodjio rešitev za učiteljstvo. Prava organizacija čuva, da njeni člani. katerirn so poverjene funkcije zastopnikov učiteljstva pri šolskih oblastih. izvršujejo vestno svojo dGlžnost. da so branitelji statiovskih koristi, da so predbojevniki napredka in' neizprosni borilci za svobodo in prostost učitelja ter da sporazumno s svobodonidselnimi avtonomnimi zastopniki to svoio nalogo izvršujejo. Pri nas na Ceškemi se imamio zahvaliti samo delovanju organizacii . in skupnemu postopanju z avtonomnimti zastopniki v deželnem šolskemi svetu, da se ie n. pr. izjalovila" namera nazadnjakov, da bi do prvotnib odredb k šolskemu m naučnemu redu bile sprejtete tudi odločbe. ki bi močno škodile naši svobodi. Volimo torei za svoie zastopnike do šolskih oblasti samo take značajne kolege, katerih celo prejšnie delovaniie nam ie gotovo tarastvo. da Izpolnljo pravilno pretežko njhn naloženo nalogo ter da bodo pravi in vpHvni branitelii naše svobode, ki je v nevarnostf. To ie eno izmed naših obrambnih sred'stev proti kršenfu učitePjskih pravic, zajamčenih nam v državnih osnovnih zakonih. Toda ni edino sredstvo! Moramo, ko zberemo ves dotični materijal o omejevanju učiteljske državlianske svobodc in svobode vesti, delati z vso silo na to. da z izpremembami državnih in deželnih zakonov, z izpremembami odredb in odločb ministrstva. deželnih šolskih svetov in glavno z izpremembo uradtie prakse to omejevanje preneha. MJoramo delati z vso silo na to, d'a bo z izdanjem pravilne napredne službene pragmatike učiteljstvo v njej natančno obrazloženo kakor uradnoi osobie, kakor tudi v niegovi obrambi; da bodo y niei natančiie dolocbe o iavni kvaliiikaciii. o rednem in pravičnem1 nameščevanju ter pridejan pravičen m modternim nazdrom odgovarjaioči disdplinarni red; da bodo v njej nata^nčne določbe o zaiamčeni učiteljskj državlianski svobodi in svobodi1 prepričanja. določbe o naivišji pravici do nadalj-ne pritožbe itd. Naloga je torej velika in ne lahka. katere uresničenja mii skoro težko dočakatno, toda temu nroraTnoi pripravljati pot, da se bodo vsai naši nasledniki mogli veseliti polne svobode m bodo lahko vsaji vzgajali zavedtie, svobodne in napredne državljane. Za1 uresničenje te velike naloge po1trebujemo nujno zaveznikov. Moramoi jih iskati s prepričanjem. z opozarjaniem, tnloramo iih pridobiti y zakonodajnih zborih, v uradniških kroigih. v samostojnih korpoTacijah. sploh v občinstvu. v žurnalistiki. s kratka v vseh odločilnih in vplivnih faktorjih iavnega TDineTija, upravnih in izvršujočih. Samo s skupnim delom z njlmi moremo zmiagati proti nazadniaštvu, proti korupciji in proti vsem sovražnikoffl naše svobode. Moramia iti takoi1 nal delo in imoramo dokončati vsa pripravna dela. UznatijajoC to potrebo. ie sprejel odbor Zveze slovanskesfa učiteljstva v Avstriji 20. avgusta t. 1. sledeči predtog: V vseh deželnih učiteljskih organiza. cijah. združenih v Zvezi slovanskega učltelistva v Avstriji, nai se zbere na podlagi ppsebnih vprašaJnih pol material iz posameznih dežel. kako se z zakoni. odredbami b prakso tla^i učiteliska drž. svoboda In svoboda vesti. To gradivo nai se izroči reierentu posameznih deželnih organizacii naikasneje do konca inaia prihodniega leta. Ko bo zbrano to gradivo. odloči odbor Zveze na pribodnji seji o drugem mojem predlogu, ki se glasi: Iz tega tako zbranega niateriala na} se izdela v letu 1915 broiura, v kateri bodo ta deistva dokumentirana, kako je omeievan v vseh svoiih pravicah in prepričanju učiteli, odl katerega se zahteva, da bi vzgojeval in izobraževai svobodne državljane. Na tei podlagi bomo mogli naprej ^raditi. Cenjenl kolegi in koleginie! Poizkusil sem v svojem referatu naznačiti, kaj je potrebno za zbiranje materiala in za postopanje v tem tako dalekosežnem vpra>šanju. kakor ie učiteliska državljariska svoboda in svoboda vesti ter boi zai ni'uno pripoznanje. NimaTn bolj gOTeče želje, kakor da bi se tudi pri vas in v ostalih slovanskih zemljah pričelo takoi delali. da bi bil izvTŠen sklep Zveze stovanskega učiteljstva, da bi mi tako slovanskr iavnosti in s posredovanfem medtiarodnega odbora učiteljskih federacii evrapski favnosti sploh v Pragi ob obletnici tega, ki je svoje živlienie žrtvoval1 za svojo ideio, pokazali kar najpopolnejšo sliko naših razmer in položili tem'eli delu. za katef> mora delovati izmed nas vsak in katerega smoter je: svobodni, na vse strani neodvisni. polne državljanske svobode in svobode prepričatiia se veseleči učiteli v svobodni. prosti šoli!