St. 209
PaMa
trati conah nla pmU
V Trsku, v torek 5. stptemora 1922
posamezna številka zo cent.
LeiniK ALvtf
o: ulica sv. FraačUk*
tshaja, izvzemši pondeljck. vi ▲slškcga St. 20. I. nadstropje.
pi&ma sc ae »prejemajo, rokopisi Mf vračajo. Izdajatelj lo odgovora« t Anton Gerboc. — Lastalk ^dc^g^ Edinost TIsk tl«-";^ vV^J^Jfc^
cnaia za m esc L 7.—, 3 mtaece L 19.50, pol leta L	.....,4
Sa inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telafoo uredništva m uprav« ftt
V
s pošiljajo uredništvu. Ne rankirana
11-57-
Posamezne Številk« v Trstu iu okolici po 20 cent — Ogfasi se računajo \ iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice fo vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se poSilj^Jo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.
Fašizem in drugorodd
Mussolini, ta vrhovni zapovednik fašist ovskeg a gibanja v Italiji, opisuje v svojem '«Popolo d' Ita!ia» duh in metode fašistov-•kc države ter ugotavlja samozavestno in zrtagoslavno, da so to, kar «italijanska liberalna država ni mogla doseči od leta 1918- sem na južnem Tirolskem, dosegli tolsti v samih petih dneh. Zgodovina od leta 1918. da je bila zgodovina samih poniževalnih umikov, kakor da je ozemlje ob zgornji Adiži « relikvija Habsburžanov*. »Sovraštvo preti Italijanom, nespoštova-ajc m zasaneh za italijanska oblastva, siste~ matič&o oviranje italijanskega prodiranja: tako je bilo dejansko stanje- To je utrjalo v izvestnih nemških življih domnevo, da je italijanska zasedba le prehodna. Slabost italijanske vlade je pemneževala predrznost nemškega življa.»
Vse to se je — trdi Mussolini — izpre-menilo v hipu — po zaslugi fašizma. Sedaj bo italijanski jezik enakoveljaven nemškemu na vsem nemškem ozemlju! To da je sicer isti cilj. ki ga zasleduje tudi generalni komisar Credaro, ali metode rešizina so drv -"7 e. Nasproti nemškemu življu je treba uveljaviti metodo — sile! Nemci, k: go ss vladi Credara in Salate ScnsjaK, ?e ne smejejo, ko stepa fašizem v akcijo. Država meči je sedaj fa&istovska trt upogibi je upornike. Kakor se je občinski svet v Bocenu moral ukloniti, tako se bo raoral ukloniti pred fašizmom tudi v doslej izključno nemškem Maranu. Fašizem bo pospeševal ta proces gospodarskega in duhovnega prodiranja, da se ustvari ozračje, v katerem ne bodo mogli dihati tisti Nemci, ki se ne morejo udati usodi, pripravljeni jm po zmagi. Poleg nadzorovanja občinskih uprav mora faši-aem ob zgornji Adiži nadzirati lokalno časopisje, ki se česte spušča v najgrše obrekovanje italijanskega naroda. Vojna je — zaključuje Mussolini — pretavila politične meje do Brererja, fašizem naj prinese tja Italijo 1
Preznačilno pa je za popolno politično nedoslednost fašizma, da je isti Mussolini nedavno temu pisal v istem svojem listu:
«Avstrija mora Vstopiti v interesno sfero talije! Italija ne sme dopustiti, da .bi Vaga napadla Dunaj! Pogum ekscelenca »chanzer! Osvobodite se od pogubnega •pliva LVovd Georgea! Francosko - boljševički sestanek v Freiburgu, potovanje kancelar ja S cipela, sramotna brezuspesnost vseh konferenc — so dokaz za to, da se je ;ta sistem angleškega kova preživel in da se ozdravljenje Evrope more deseči le cd države do države in ne z babilonskimi sestanki.»
V tem zadnjem članku je zahteval Mussolini od italijanskih državnikov^ naj •j zagotovijo prijateljstvo in hvaležnost Avstrije* H Vsakdo, ki pozna duševnost narodov, kakrč^n je nemški, poreče, da morajo izvajanja v zadnjem Mussolinijevem članku delovali kakor trda pest nasilnega raznarodovanja na oko, mehko oko znane nemške solidarnosti. lci objema vsa ozemlja, kjer živi kak Nemec. Ista pest, ki grozi Nemcem v južnem Tirolu, naj bi bila vabljiva za Nemce v Avstriji, posebno če, ko so ti obojni Nemci teritorialno spojeni in živijo in bodo živeli v najtesnejšem duhovnem stiku med seboj?! Gosp >d Mussolini je velik nacionalist, ali narodne psihologije ne pozna prav čisto nič! V tej svoji nedostatnosti danes zida, jutri pa podira. Le slepota more zavajati v misel, da nasilje — ki more sicer res dosegati vnanje učinke — ne odvrača duš! In narodno zavedni narodi imajo dušo, ki ne umira! Čustva v njej ne ugašajo, marveč vzplamtevajo tem bolj, čim hujše je nasilje!
Pred seboj imamo eš neko drugo izjavo iz fašistovskih vrst. Glavni tajnik fašistov-ske stranke Michele Bianchi je prepotoval nedavno Ofzemlje ob zgornji Adiži« da na licu mesta prouči položaj. V svojem poročilu, ki ga je predložil ministrskemu predsedniku Facti, je sicer v navzkrižju z Mussolinijem v toliko, da ugotavlja, da masa ljudstva ni sovražna Italiji in da se
izogiblje besede o « metodah nasilja*. Pro-tiitalijansko propagando da tka le *mala skupinica », ki so ji na četu štirje nemški poslanci Tem da se ne sme zaupati, ker bi se s tem jačil njihov vpliv na mase in podpirala njihova propaganda. Po tej besedi bi morali sklepaj db je masa prebivalstva s svojim čustvovanjem v navzkrižju s poslanci Će je res temu tako, potem se mora vprašati vsak razsodna človek, kako da je ravno ta masa izvolila ravno te poslance kot svoje zastopnike v rimskem parlamente?! In Vsak (razsodni človek poreče, da je odklanjanje zahtev, ki jih stavlja jo zakonito izvoljeni poslanci, nasprotovanje tistim, ki so jih izvolili! Podčr tujem o to, ker se tudi pri nas v Julijski Krajini prakticira ista grda igra; češ, da poslanci niso tolmači resnične volje ljudstva! In Italija je menda vendar ustavna država. Zato je zahteva? Bianchija atentat na ustavno: načelo in proti duhu parlamentarizma.
Tudi Michele Bianchi je torej — Mussolini! Zahteva na nemškem ozemlju dvojezičnost državne in občinske uprave, na vseh pojavih javnega življenja, razglasih m napisih. Zahteva, naj se enostavno napravi križ preko vpraianja avtoaemft ker v tem vprašanju da se skrivajo nevarnosti za Italijo. — Zahteva temeljito revizijo ljudskega štetja. Že izvršeno ljudsko štetje da prikazuje razne kraje kot nemške edino vsled dejstva, da mnogi Italijani govorijo
tudi nemški.
Tu pa s® je g. Bianchi zaplel v mrežo, ki sa jo v zadnjem ljudskem štetju pletii Italijani v Julijski Krajini Niso vpraševali naših ljudi, ali so Italijani, ali Slovenci, marveč so jih le vpraševali, ali znajo — italijanskol In če je revež lomil kako laško besedo, so ga zapisali za — Italijana. Sedaj pa g. Bianchi obsoja tako metodo, seveda le v južnem Tirohi. Mi pa pravimo: kar je grdo tam, je grdo k«fi v Julijski Krajini, ker pravica je pravica in zakon je zakon tako tu' kakor tudi tam.
Zares klasičen je g. Bianchi s svojo zahtevo, naj so nizki južnoitalijanski pešci nadomeste z velikimi grenadirji in alpinci, ker tamošnjemu ljudstvu da imponirajo ljudje z močnim fizičnim ustrojem- Sploh da je treba dajati vojaštvu ugled že z njihovo vnanjoetjo. Zato da je treba prirejati tudi parade, ki da režejo v duše vnos t tamošnjega prebivalstva. Gosp. Bianchi se kaže s tem, zelo površnega, govori kot politik, ki se ne zna poglabljati v probleme, marveč bi jih hotel le odrivati z v nanjo strni.
S policije in sodstva naj se odpravi vse, kar je še ostalo od prejšnjega režima. Pa
tudi tu se je g. Bianchi zaplel v mrežo, ki jo pletejo na pr. v Trstu. Priti mora — pravi — do tega, da se bodo razprave med Italijani in z italijanskimi pričami vršile v italijanskem jeziku! Kako pa se dogaja pri nas, i zlasti v kazenskem sodstvo, na razpravah, kjer so stranke in priče slovenske narodnosti?! G. Bianchi naj bi poslal svojo ©pištolo tudi svojim somišljenikom v Trstu! Kajti, rekli smo že: pravica je pravica in zakon je zakon v Tirolu in v Julijski Krajini!
Slednjič zahteva Biatichi, naj bo italijansko šolstvo db zgornji Adiži na isti višim kakor nemško. Sprejemamo to načelo, samo mora veljati tudi pri nas, kjer je naše Šolstvo, celo tudi v krajih z veliko slovansko večino, v položaju sramotne podrejenosti! Istra govori. Krivica je tu stokrat hujša.
Poročilo pravi, da je ministrski predsednik Facta z veliko pozornostjo poslušal predloge tajnika faSistovske stranke ter je obljubil, da ukrene potrebno. Tako je obljubil isti g. Facta .ki na pritožbe naših zastopnikov noče nič ukreniti. Za naš« pritožbe-je njegovo uho gluho.
Sicer pa tiči prava važnost te značilne politične epizode dirugje. V njej se nam namreč morda prvič razodevajo nekaki obrisi bodoče «realne» politike fašizma napram drugorodcem.
Italija
Zveza med ČehoslovaSko in Jugoslavijo ter Italija
RIM, 4. Obnovitev in izpopolnitev čsho-slovaško - jugoslovenske zveze, ki je bila podpisana pred par dnevi v Marijanskih Lažnih, je napravila v tukajšnjih krogih precejšen vtis. Včerajšnja «Tribuna», ki je poluradno glasilo italijanske vlade, je objavila o tem vprašanju članek, ki se lahko smatra za previdno formuliran izraz nekakega neprijetnega vznemirjenja. «Italija — pravi omenjeni list — mora pazljivo in junno zasledovati dogodke v srednji in vzhodni Evroj>i Treba je priznati, da se je po Genovi pojavilo več novih dejstev v teh krajih m države, ki odločajo o njihovi usodi, so ustvarile nove vezi. V začetku je imel mali sporazum obramben značaj in je predstavljal trpen element v politiki Srednje Evrope, Danes se je izkazala potreba, da sprejme tvorno vlogo v splošni politiki Evrope. Je zelo mnogo nerešenih vprašanj, ki zanimajo slovanske države malega sporazuma: obnovitev Rusije, vojna odškodnina, finančni polom Srednje Evrope, is oda Avstrije in vprašanje balkanske po-fitike, ki zanimajo enako ČehoslovaSko in Jugoslavijo. Sedaf zahteva javno mnenje obeh držav, naj se pride od politike čaka-
nja k politiki diejanj.» V nadaljevanju pravi list, da obstojata v Malem sporazumu dve skupini, ki sta opredeljeni po zadržanju posameznih držav napram Rusiji. Medtem ko ne moreta imeti Romunska in Poljska nikakih simpatij za Rusijo, sta Čeho-slovaška in Jugoslavija za Rusiji - prijazno politiko. Zato, da sta čutili obe te državi potrebo, da napravita posebno z^ezo. «Italija — pravi « Tribuna* — si torej ne sme misliti, da gre samo za navadno podaljšanje sporazuma iz 1. 1920. Gre temveč za novo in tesnejšo zvezo z daljšim rokom in širšim delokrogom. Ne sme se pozabiti, da je bil prvi obrambni sporazum sklenjen samo na podlagi trianonske mirovne pogodbe, to se pravi, da je bil naperjen samo proti Ogrdki- Takrat pa se je zdelo to obema državama premalo. Vsled tega sta razpravljala Pašić in Beneš že ob času poroke kralja Aleksandira ne samo o podaljšanju, temveč tudi o znatnem razširjenju zveze. Imamo torej razlog verjeti, da je bila nova zveza raztegnjena na vse mirovne pogodbe, torej tudi na versaillesko, senžermensko, trianonsko in neuillysko. Zdi se tudi, da bo rok nove zveze mnogo daljši, okoK 10 do 20 tet. Zraven tega vsebuje važne gospodarske in vojaške določbe, ki jih prvotna pogodba ni vsebovala.*
RIM, 4. Za letošnjo jesen se pripravljajo razne italijanske stranke na shode, ki bodo imeli velik pomen za nadaljno politično življenje v ltatip. Občni zbor socialistične stranke je bfl določen na 30. septembra, zborovanje demokratskih skupin na prve <kii meseca oktobra. Zborovanj* demokracije je posebno važno zato, ker bo šlo za zopetno združitev posameznih demokratskih skupin v eno enotno stranko in za to, kakšno stališče naj zavzamejo demokrati nasproti fašizmu.
Faftstovsfc* shod v Vidmu
VIDEM, 4. Med furlanskimi fašisti se vršijo velike priprave za shod fašistov vi-demskega okraja, ki je napovedan za- 20. septembra. Zborovanja se udeleži tudi vrhovni zapovednik fašizma Mussolini, ki bo imel o btej priliki važen političen govor.
Jiisoslaviia
Poljska vstopila v Malo entento
LJUBLJANA, 3. «Slovenski Narod* javlja iz Prage: «Konference državnikov Male entente so zaključene. Dosežena je popolna soglasnost med vsemi udeležniki. Diference, obstoječe docedaj med Prago in Varšavo, so bile po posredovanju jugoslo-venskega zunanjega ministra dr. Ninčiča v načelu hi de facto odstranjene. Ustanovljen je četverosporazum. Poljska pristopi kot član Male entente z vsemi pravicami in obveznostmi, ki sedaj vežejo ostale člane tega sistema držav. Popolna soglasnost je bila dosežena med zunanjimi mini-strr pod velikim vtisom avstrijskega problema nasproti italijanskim načrtom. Konstatirano je, da je idefa rešitve avstrijskega problema po italijanski koncepciji stopila popolnocna v ozadja. Avstrijsko vprašanje je tvorilo važno točko razprav konferenc državnikov Male entente. Izdelani so načrt: za sanacijo Avstrije.. Zaključki ministrov zunanjih zadev bodo v kratkem predloženi vsem vladam četverosporazu-ma v odobrenje. Načrti sanacije Avstrije bodo predloženi skupno skupščini društva narodov v Genovi.*
List komentira vsiop Poljske v Malo entento talco-le:
«Vest, da je Poljska vstopila v Malo entento, pozdravljamo z največjim zadoščenjem, ker je s tem položen temeljni kamen za mogočno zvezo, ki naj v bodočnosti druži vse slovanske države v silno obrambno falango proti vsem sovražnim navalom. Nadejamo se, da je z vstopom Poljske v jugoslovensko - čehoslovasko-romunsko zvezo, za večno spravljen s sveta tudi poljsko - češki spor, ki je doslej znatno zaviral intimnejše odnošaje med obema bratskima državama.
In ako se je sporazum sklenil po posredovanju našega ministra zunanjih del dr. Ninčiča, je to zasluga, ki jo je treba zabeležiti in posebno podčrtati, ker je ta uspeh največje politične važnosti.
Ideje, ki so jih oznaznjati apostoli slovanska vzajemnosti, so se jele uresničevati: v trdi zvezi so sedaj tri svobodne slovanske države: Čehcslovaška, Poljska in Jugoslavija. Dal bog, da bi v kratkem vstala iz groba Se prenovljena in prerojena Velika Rusija, ki je tudi poklicana, da vstopi z nesrečno in zapeljano Bolgarsko v to kolo, s čemer se bo izpolnil vekovni sen najboljših in največjih sinov vseh slovanskih narodov.*
Albansko poslaništvo r Belgradu
BELGRAD, 3. Včeraj je bilo tukaj otvor-jeno albansko poslaništvo. Za sedaj se nahaja v njem samo en tajnik. Pooblaščeni poslanik albanske vlade, ki bo bržkone Ali - Riza - bej, bo prišel do nekoliko dni.
Otvoritev IL ljubljanskega velesemja LJLTBLJANA, 3. Včeraj se je vršila svečara otvoritev II. Ljubljanskega velesem-nja. O tvoril ga je s svečanim nagovorom minister trgovine in industrije Osman Vi-lovič. Po njegovem govoru, ki je bil burno pozdravljen, je zaigrala godba Dravske divizije državno himno, hkrati pa so zado-ne!i bronasti zvonovi strojnih tovaren in livaren in jekleni zvonovi »Kranjske industrijske družbe*. Otvoritve so se udeležili poleg zastopnikov trgovine, industrije in obrti vse dričave tudi številni zastopniki tujih držav. Prisotni so bili med drugimi avstrijski konzul, trgovski ataše pri belgijskem poslaništvu, generalni konzul francoske republike, italijanski delegat, angleški konzul, ameriški konzul, švicarski konzul, grški konzul in čehoslovaški generalni konzul.
Sejmišče je letos znatno večje nego lani in udeležba posameznih strok trgovine, industrije in obrti je ogromna. Lesna industrija je nekoliko manj zastopana nego lani, ko je imel' sejem kot prvi v prvi vrsti propagandni namen. Razstavilo je svo#2 proizvode 680 tvrđe. Prijavljenih je 750 tvrdk, katerih paivilioiu pa še čakajo na dotične pošBjatve, ki so vsled prometnih težkoč obtičale v posameznih državah. Tako je lokomobila nemške tvrdke Lainz
naročena od zagrebške tvrdke Ferrum, ki je prevzela postavitev lastne električne centrale na sejmišču, obtičala nekje pri — Beljaku. Zaradi podobnih prometnih težkoč tudi nekatere prijavljene italijanske tvrdke niso še mogle razstaviti svojih izdelkov v naročenih paviljonih.
Domača industrija je lepo zastopana. Posebno zanimanje vzbuja razstavljeno telovadno orodje Vidmarjev* «Prve jugoslovenske tovarne telovadnih. Športnih.
igralnih m gasilskih potrebščin ter železnih konstrukcij v Ljubljani*.
«Kranjska industrijska družba* je razstavila vzorce težkih industrijskih izdelkov v Sloveniji, med katerimi vzbujajo nozor-nost elektrodi, ki se izvažajo večinoma v Italijo, posebno pa jekleni zvonovi. Družba je do danes vlila nad 1100 jeklenih zvonov. Letos je razstavljen tudi največji doslej vliti zvon, ki je težak 3434 kg in meri v premeru dva metra. Uglašen je na glas «a*. «S trojne tovarne in livarne* so poleg bronastih zvonov, razstavile vsevrstne stroje za lesno industrijo in 93 HP močno turbino za elektrarno na Hublju (Ajdovščina). Elektrotehnika je — kakor pričajo razstavljeni izdelki — lepo napredovala.
Zelo zanimiva je razstava usnjarskih izdelkov. Goričan F. Batjel je razstavil izdelke tovarne dvokoles, motociklov in otroških ročnih vožičkov c Tribuna* v Ljubljani, Andrej Suppan pa znane k-o-vaške mehove. Ključavničarska obr,t je lepo zastopana. Tovarna sit v Stražišču pri Kranju je razstavila lepo izdelana žim-nata sita, ki se izvažajo v Italijo, Francijo, Ameriko, Nemčijo, Romunsko, Bolgarsko in Grško.
Pozornost vzbuja krasna sobna garnitura, izdelana z samih steklenih krtstalov, ki jo je razstavila mariborska tvrdka « Kristal*.
- Paviljon za žensko domačo obrt je razstavil razne izdelke te stroke, med kate-vim vzbujajo pozornost razstavljene zo-domače čipke, ki se izvažajo med drugim tudi na Angleško, v Ameriko in Holand-sko. Lepo je zastopano tudi domače pletarstvo. Kot nove panoge v domači trgovini vzbujajo pozornost razstevljene zo-barske potrebščine in živo srebno iz Kna-povž v dolini Ločnice.
Ni treba še posebej omenjati, da so razstavljeni razni poljedelski proizvodi in da ima tudi letošnje sejmišče poseben paviljon za točenje raznih domačih vin.
2e tekom včerajšnjega dneva je bilo sejmišče obilno obiskano. Škoda le, da dež sili obiskovalce pod streho — v zabavni del sejmišča.
V zvezi z otvoritvijo velesemnja so bile organizirane še razne druge zanimivosti. Tako se danes vrši tekma za kolesarsko prvenstvo Jugoslavije na pragi Zagreb-Ljubljana, nogometna tekma Slovan : Sla-vija, nogometna tekma Šparta - Svoboda, nogometna tekma Ilirija-Gersthofer Sport-vereinigung in zvečer športni družabni večer ter druge prireditve. V tehnični srednji šoli je bila otvorjena zgodovinska razstava slov. slikarstva, v Jakopičevem paviljonu razstava del živečih slovenskih umetnikov, na Turjaškem trgu razstava ženskih ročnih del^ v Marijanišču čebelarska razstava itd. Na sejmišču se vrše razni koncerti, v operi se nocoj daja «Boris Godunov», v dramskem gledališču pa Molnarjeva «Liliom». Na vrtu hotela Tivoli je bilo otvorjeno .ped vodstvom g. Danila m Putjate malo gledališče. Tudi ob tej priložnosti je Ljubljana pokazala svojo organizatorično zmožnost.
Čehoslovaika
Obisk kralja Aleksandra pri predsedniku Ma«aryku
PRAGA, 't. Kralj Aleksander je danes obiskal predsednika Masaryka. Obisku se pripisuje velika važnost.
Pred rekonstrukcijo eehoslovaske vlade
PRAGA, 3. Zastopniki koalicije vladnih strank so razpravljali v prisotnosti dr. Be-neša in predsednika Masaryka o rekonstrukciji vlade. Za predsednika nove vlade bo imenovan bržkone poslanec Švehla. Dr. Beneš bo ostal še nadalje minister vnanjih stvari. Ni izključeno, da bo parlament z ozirom na gospodarski položaj skKcan prej, nego je bilo prvotno določeno.
Nemiija
Nemško - belgijski incident
BRUSELJ, 3. V neki kavarni v Ober-kasselu je nastal tepež med belgijskimi vojaki in Nemci Dva belgijska vojaka sta bila ubita. V zvezi s tem je bil aretiran župan, policijski komisar, lastnik kavarne, v. kateri se je odigral incident, njegov sin in dva nemška stražnika, ki sta se bila nahajala' v kavami o priliki incidenta. Vrhovna mecfczavezniška komisija je prepovedala promet po ulicah za čas od 8 zvečer do 6 ure zjutraj.
BERLIN, 4. Wolff-buneau javlja, da je nemški minister v Bruselju izrazil belgijski vladi svoje obžalovanje radi incidenta v Oberkassehi ter je izjavil, da si nemška vlada pridržuje zavzeti stališče, ko bo znan izid preiskave.
Avstrije
Avstrijsko vprašanje pred Društvom narodov
DUNAJ, 3. Doznava se, da je Društvo narodov že razpravljalo o avstrijskem vprašanju, glede katerega rešitve sta bila Društvu narodov predložena dva predloga: predlog Male entente, ki predvideva upravno kofntrolo in finančne kontrolne ukrepe in italijanski predlog, izdelan na podlagi sporazuma med kanclerjem Seipe-lom in ministrom vnanjih stvari Schan-zerjem. Kancler Seipel je na izrecno željo Društva narodov odpotoval v Ženevo.
Po vesteh iz Prage, se je Društvo narodov izjavHo načelno nasprotno načrtu avstrijsko - italijanske carinske zveze in bo sedaf razpravljalo o predlogu Male entente.
Prihod jugostoveaske in Čeh oslov aške delegacije v Žeasvo
ŽENEVA, 3. V soboto je prispel semka) jugoslovensiki minister vnanjih stvari Nin-čič. Prihod čehoslovaškega ministrskega predsednika se pričakuje za jutri. Čeho-slovaška je določila za predstojeće zasedanje Društva narodov te-le delegaic: ministrskega predsednika Beneša, poslanika v Parizu Osuckega, podanika v Bernu FHe-dera in kot izvedenca inžinirja Dvofačeke in direktorja Pospišila.
Kakor zagotavlja švicarska brzojavna agencija, je bil za zastopnika Male entente v svetu Društva narodov določen v Marijanskih Lažnih jugoslovenski minister vna-njih stvari Ninčić. Vest na vsak način še ni potrjena. Takoj po Minčičevem prihodu v Ženevo ga je posetil avstrijski minister vnanjih stvari Griinberg. Dr. Ninčić je zagotovil, da Jugoslavija in Mala ententa z velikim zanimanjem zasledujeta usodo Avstrije. Ninčić je izrazil upanje, da bo Društvo narodov našlo primerno pot za rešitev avstrijskega vprašanja in je pov-daril, da Avstrija pri tem lahko račun* na njegovo osebno podporo. Dr. Griinberjfer je posetil tudi Čehoslovaškega poslanika v Bernu dr. FliecEerja in madžarskega ministra vnanjih stvari Banffyja.
V pogovoru z raznimi novinarji je izjavil dr. Griinberger, da je poziv Avstrije na Društvo narodov zadnja in najvišja instanca, ki je ostala Avstriji. Če se avstrijski delegati vrnejo iz Ženeve praznih rok, ne bo več vlade, ki bi si upala sprejeti odgovornost za vladno oblast, in bilo bi se bati najhujših komplikacij ne samo v A v. striji temveč v vsej obdonavski Evropi.
Protialkoholno gibanje v Avstriji
DUNAJ, 4. Protialkoholno gibanje se širi v različnih pokrajinah Avstrije in ima namen, da zajezi zlorabo alkohola s strani oslabelega ljudstva. Delajo se načrti, da se prepove uvoz inozemskih vin. Stroge odredbe so bile izd^rjč na Štajerskem in v južnem delu Avstrije, kjer je predpisana zatvoritev restavracij ob 10 uri zvečer ?n kavarn o polnoči; razun tega je prepovedano prodajati opojne pijače mladoletnim. Proti tistim, ki prestopijo te odredbe, so določene zelo stroge kazni.
Te odredbe se ne raztezajo na Dunaj, kjer predstavljajo davki na luksuzna vina, ki jih največ pijejo tujci, važen dohodek za občino.
Stavka tiskarjev v Avstriji
DUNAJ, 3. Na Dunaju in po drugih mestih je izbruhnila stavka tiskarjev. Med delavci in delodajalci se vrše pogajanja.
Ogrska
Obisk članov medparlamentarske zveze v Budimpešti in njihovo zelo neljubo presenečenje
DUNAJ, 3. «Arbeiter Zeitung* javlja it Budimpešte, da se bodo člani medperla-mentarske komisije, ki so se odzvali vabilu madžarske vlade v Budimpešti, gotovo zelo kesali: Ko so prišli na svečano pojedino k predsedniku narodne skupščine, so se našli v nekam čudni družbi: poleg članov Hcrtyjeve vlade sta slala kot povabljenca tudi — dva bivša nadvojvoda! Eden teh je bil celo znani nadvojvoda Jo-seph, ki je dial postavljati med vojno za avstrijske in madžarske čete topove in strojnice, da jih priganjajo k boju. «Arbei-ter Zeitung» pripominja, da bi bila rada videla obraze Angležev, Francozov, Belgijcev in Italijanov, ko so videli «Vojaškega očeta» in onega drugega prijatelja pomir-jenja med narodi. Dva člana Habsburške družine, ki je povzročila nesrečno vojno, na banketu prijateljev miru — to je pač težka kazen!
Sicer pa presenečenje bržkone ni bilo za vse veliko, kajti vsi člani medparla-mentarske zveze niso ravno — prijatelji miru...	_
GrSko-turSka volna
PARIZ, 4. Iz Angore je prišlo sledeče uradno poročilo: Velika bitka, ki se je začela dne 23. avgusta pri mestu Afium Karahissar in ki je nepretrgano trajala 5 dni, je končala s pojpolnim porazom sovražne vojske. Pod pritiskom naših čet se je grška armada razpršila na več strani; čete severne skupine so bile popolnoma uničene, in zadnji ostanki so se potegnili v gorovje in v gozdove. Južna skupina je doživela še drug poraz pri Duminpunaru ter je zato nadaljevala svoj umik j>roti jugu. Sovražnik je zgubil veliko množino vojnega materiala in municije. Naše Čete so zajele 150 topov različnega kalibra. Zasledovanje sovražnika se nadaljuje.
ADANA, 4. Zadnja zmaga turške vojske nad grško je uradno potrjena. V tem odseku so se Grki umaknili od svojih prvih postojank za kakih 130 km. Grki se umikajo, zasledovani od kemalistične konjenice in zrakoplovov. Pričakuje se padec mesta Ušak od katerega vzhodno se pripravlja bitka. V drugih odsekih motijo neprestani turški napadi gibanje grških 6et.
PARIZ, 4. Listi prinašajo sledečo vest iz Smirne: Novica o turški zmagi je izzvala veliko potrtost. Že več dbi prihajajo mnogobrojni ranjenci iz fronte. Grki so aretirali mnogo oseb, ki so na sumu, da vohunijo v prilog Turkom.
ATENE, 3. Poročilo a vojaškem položaju dne 1, septembra pravi: V sklada t izdanimi povelji se je nadaljeval umitt južne skupine brez sovražnega pritiska;
Tudi tretji vojni zbor se tunika. Izpraznitev mesta Eski Cheir, ki je bila zaukazana pred dnevi, je dokončana.
Glavni urednik Reuterjeve agencije umri
LONDON, 3. Včeraj popoldne je nenadoma umrl g. F. W. Dickinson, ki je bil skozi 18 let glavni urednik agencije Retrter.
Novi angleški predlog glede svetih krajev
2ENEVA, 3. Havasov korespondent pri Društvu narodov je informiran, da obstoji novi predlog angleške vlade glede svetih krajev v tem, da bi se ustanovila plenarna komisija, ki bi bila razdeljena v 3 podkomisije: eno krščansko, eno muslimansko in eno židovsko. Predsedstvo komisije bi prevzel Amerikanec.
Dnevne vesti
Otvoritev mednarodnega vzorčnega semnja v Trstu. Preteklo nedeljo se je otvoril II. mednarodni semenj vzorcev v prisostvu genovskega vojvode, ki je zastopal kralja, ter ministra za pošto in brzojav Fulcija, ki je zastopal vlado, tukajšnjih civilnih in vojaških oblaste v, konzulov drugih držav ter kakih 3000 povabljenih oseb in precejšnje množice gledalcev. Točno ob 10. uri predpoldne je naznanjal zvok fanfar, da prihaja genovski vojvoda. Kraljev zastopnik je prišel v spremstvu glavnega civilnega komisarja in ministra Fulcija. Sprejeli so ga predsednik vzorčnega semnja kom. Oskar Cosuiich, tajnik vit. Cobol in general Saima, ki je> pokrovitelj sardinskega dela razstave. Vojvodi je izkazala vojaško čast četa tukajšnjega pešpolka, pri čemer pa so bile zastopane tudi strankarske armade. Tako nacionalistična s četo svojih «Sempre proti», fašistovska z eno četo svoje milicije in tudi bojskavti (Giovani esploratori) so bili zraven.
Po sprejemu se je zbralo občinstvo povabljenih v dvorani tukajšnje borze, ki se j« preselila na semenj za dobo, dokler bo trajal, nakar se je pričela otvoritvena svečanost. Prvi je govoril Oscar Cosuiich kot predsednik vzorčnega semnja. Rekel je, da ima letošnji semenj isti namen kakor prvi, ki se je vršil L 1* 20., t. j. pokazali, da Trst ni umrl, temvfč da ima neusahljivo voljo za delo in razvoj. S svojim semnjem hoče pokazati posetnikom, s kakšnimi mogočnimi tehničnimi sredstvi raz-
označbo razrada, za Jutereg* Selijo delati spre-j*nx>i izpit, s Aramili—iliii Hiiiui im z dokazom Mosti prosilca (to je • 4Sko, potrjeno po županovu ali p« po notari«« zadostuje tudi
za one kandidate, ki se na novo prijavljajo, kakor tudi za ono, k! imajo ponavljalne izpite, začnejo 21. IX, in se nadaljujejo 22., 23., 25., 26. in 27. septembra. Ustmeni zrelostni izpiti začnejo 2. oktobra ob 14 bi se bodo nadaljevali naslednje dni ob istih urah. Prošnje in priloge ka&or pod 2). — Vpisovanje v IL—VII. razreda tehn. šole in tehn. zavoda kakor tudi gimnazije bo dne 30. septembra od 14—-17. — Pristojbe, vpisnina in šolnina* — Vpisnina za
ga je kljub dežju obiskalo T Tdftcv številu.
Splošni vtis je, da je letošnjemu sannju zagotovljen prcejš*to uspeh, kljub temu da se nedaleč od našega pristanišča vrši istočasno druga velika razstava vzorcev — veliki ljubljanski vzorčni semenj. — Ob zaključku omenimo mimogrede, da je pripravljalni odbor Slovence dosledno ignorirat Tako ni poslal našemu listu niti najmanjšega poročila o pripravljalnih delih. Tega nismo pričakovati m zato se nam zdi nekam posebno značilno.
« Monte maturo*. Neki naš čitatelj nam piše: Kaj pa to zopet, se boste vprašali, a uganil nisem, tudi ne potem, ko sem našel v oklepajih navidezno rešitev te uganke, namreč «Zreli hrib». Pa da ne bo nepotrebnega razbivanja' I. razred in" za novodošte dijake nižjih razre-glave, naj vam povem, da je to najnovejši pri- j do v iznaša 15 lir, za višje nzrtide pa 35 lir, spevek nacionalno razgretih (ali v pasjih dneh poleg tega je še plačati 5 Kr za učila in 2 liri skisanih, ne vem) možganov za potvarjanje in za nabavo telovadnega orodja. — Šolnina, pretvarjanje naših krajevnih imen, kar mi je I.—III. razred realke in gimnazije iznaša namreč pojasnil nadaljni oklepaj. To je torej lir, za IV. in V. razred gimnazije 80, za nov, vreden drug dosedanjih spale, oziroma jih ostale razrede gimnazije in realke pa 100 lir, Še prekaša. Kaj Monte nero, kaj Dito nero, Šolnino je vplačati v štirih enakih obrokih, in Monte rupino, Mocco itd.f Prekrižajte se moji sicer pri vpisu, konec decembra, februarja in dragi «Zrelchribovci», in oprostite mi ta na- aprila vsakega leta. Učenci I. raz. smejo prositi
" za odlog plaćanja. Pri dobrem napredku, le pem obnašanju in pri ubožnoeti staršev je vsa kemu učencu možno doseči oprostitev plačanja šolnine. — 4. Pristojbine za kandidate, na ve-dene pod točko 2.: privatisti plačajo po 48 lir, Za sprejemne izpite za IL in III. razred realke in gimnazije se plača po 24 lir, a za izpite oc IV. razreda napreij po 24 Hr pristojbine, poleg -- ' —T * " ---:-----1— za dr-
Pri tem je dobila lahke zunanje in notranie poškodbe.
Kočij« Im koaj, Kočijaž Mibael Jagovič je pustil v nedeljo okoli polnoči pred kavarno «Mocca* na obrežju Nazario Satiro svojo kočijo in konja brez nadzorstva. Ko •c je pa čez par minut povrnil, ni bilo več o kočiji in konju ne duha ne sluha. Ne more se trditi, da mu ej bilo obojno ukradeno, zakaj domneva se tudi, da je konj lahko sam ušel s kočijo.
Sport
za 60
vse
ziv, ker vem, da prebivate po večini v globoki dolini Braniški! Koliko jezikoslovcev si je že lomilo glave na domačem županstvu in drugod, ali naj se vaša ožja domovina imenuje Rihenberk, Rihenberg, Rif mberg, Reifenberg, Raifeobergo aH Reifcmberga! Sedaj imate resio vensko rešitev. Zrel hrib —
šitev, pristno slovensko rešitev. Monte maturo! Ravno prav pred kvaternico,
ko bodo vaše zlate vinske gorice polne zrelega tega pa je še vplačati 24 Mr prispevka zlatorumenega grozdja in nato kleti polne sladkega mošta. Zahvalite se pa tudi bistroum-{
! žavno blagajno-" Za izpite zrelosti privatistev za gimnazijo (licej) in za realko (tehnični za-
nemu jezik-oslovcu, kateri ima menda tudi že ( vod) je plačati po 50 lir pristojbine in poleg znle možgane za goriški Monte-Studenec. tega 150 lir prispevka za državno blagajno. — Taki učenjaki so pa tudi usmiljenja vredni in Za dopolnilne izpite k maturi za gimnazijo (li-nas bodo kmalu obogateli za kak nov «Monl».' cej) in za realko (tehnični zavod)^ po 24 lir pri-(Pa ne morda «Monte di Pieta*, ker tam ne bi stojbine in poleg tega pa 26 lir prispevka za dr-nikdo mč dobil, če bi prinesel zastavit tega žavno blagajno. — Za ponav^Jne izpite pla-učenjaka).	čajo kandidati privatisti po 20 lir, prispevka v
Sedaj še policijo! Da imajo fašisti svojo stran- državno blagajno pa 180 lir. — Pobotnice c > armado, iakoimenovane <squadre d'a- prispevkih za državno blagajno se unajo prilo , je že stara stvar. Pred kratkim smo vi- žiti prošnji, a ostale pristojbine se morajo po
karsko zione»
deli, da so uvedli za svojo armado tudi vojaške vaje. Sedaj pa so zahtevali še nekaj dru-
slaii v gotovini ravnateljstvu.
Prodajanje ostrig še vedno prepovedano.
gega. Kakor čitamo v osrednjem fašistovskem	Županstvo tržaškega mesta, da je prodajanje glasilu «Popok> d'Italia», je sklenil u s lanovi U ostrig iz zdravstvenih onrov m predvsem z
milanski fašjo posebno iasistovske policijo! Ta	ozirom na borbo proti tifusu <k> nove odretfOe
odlok je bil oznanjen s sledečim proglasom:	nadalje prepovedano. Prestopi se bodo kazno-
•	r r' i____ • ____• ;______az J.	ir-»I» nn Tab/vrn rn n£iri
•Naznanja se fašistom in vsej javnosti, da jet vodstvo, čim je izvedelo za rokovnjaška dejanja gotovih C uru Ho Agostmo m Moro Luigr,
polaga, hoče dokazati, da je Trst tisto pristani- da je vodstvo odredilo, da se brez vsakega
.. i * " _ _________ 1 -____^ 1-^.: — ~	n 711* .i nha arelirala in 1
5če, ki je po svoji zemljepisni legi že vnaprej določeno, da oskrbuje trgovsko zvezo med deželami Srednje Evrope ter bližnjim in daljnim vzhodom. Nato je kom. Cosuiich povedal, da so na letošnjem semnju zastopane poleg Julijske Krajine in večine starih pokraijn Italije tudi italijanske kolonije Tripolitanija, Ci-reuaika, Eritreja in Somalija, daje Avstrja, Ogrska, Čehcslovaška, Nemčija, Švica, Francija, Anglija, Španija in Rusija (kavkaške sovjetske republiko). Ta udeležba hna v trgovskem oziru veliki pomen — je rck?J dalje kom. Cosuiich — ker nam dokazuje, da priznavajo trgovski pomen tržaškega pristanišča tudi oddaljene dežele. Ob zaključku svojega govora je izrazil prepričanje, da je^ Trstu odmerjena v bodočnosti mnogo sijajnejša in slavnejša vloga, nego mu je bila v preteklosti.
Drugi pozdravni govor je imel tržaški župan dr. Pitacco. Njegov govor je bil skozinskoz patriotičnega značaja in malo primeren za tako priliko, kjer morajo ravno najodgovornejši činitelji imeti pr"d očmi čisto trgovski cilj cele prireditve. V tem oziru je bilo predvsem neumestno in za jugosloveoskega konzula, ki je bil prisoten, naravnost žaljivo ono mesto jrije-govega govora, kjer ie omenil macijo (Dalmazia dolorante) resni in res odkritosrčni obnovitelj smeli tako postopati. Po županovem govoru je povzel b<sedo zastopnik vlade minister Fulci. V svojem govoru se je spominjal pesnika Lccchija in Feliksa Veneziana. Dalje je omenil ugodno zemljepisno pc-sebcost Italije, ki moli kot nekak most daleč v Sredozemsko morje, liki ladja, katere sprednji del je obrnjen v to veliko zero Človeške civilizacije. Kot takšna predstavlja pravo naravno nadaljevanje Srednje Evrope v prometnem, trgovskem in industrijskem pogledu- Dalje je podal minister statistiko poštnega prometa v Ju!. Krajini, ki dokazuje, da se nahaja poštni promet v naši deželi v stalnem razvoju. Zaključil je, da je Trstu usojena pod Italijo sijajnejša bodočnost, kot jo je imel pod Avstrijo. Nato je proglasil v imenu kralja tržaški s'inenj vzorcev za otvorjenega. {Govor ministra Fulcija je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Za splošen vtis otvoritvene svečanosti je gotovo škoda, da je tudi ministru ušlo par neumestnosti, ki bi bile lahko izostale. Tako je težko razumeti, kako naj se ujemajo z otvoritvijo vzočnega semnja slavospevi društvu «Dante Alighieli*, filozofiranje o razliki med italijansko in avstrijsko justico in končno tista breztaktnost, ki jo je zagrnil minister Fulci s tem, da je omenil ♦ edini slučaj v zgodovini*, da prosi ljudstvo, ki je pripadalo k poraženi državi — namreč Avstriji — Italijo, naj mu pomaga zopet na noge).
Po otvoritvi semnja si je genovski vojvoda ogledal posamezne dele razstave. Ker je deževalo, se je vršilo ogledovanje precej hitro, toda kljub temu se je kraljev nam slnik zadržal pri nekaterih paviljonih precej časa, posebno j>ri paviljonih kavkaskih sovjetskih poldne je bil semenj odprt tudi
ozira oba aretirata in nato izročita narodnostnemu oblastvu. Milanski fašjo namerava skrbeti z največjo strogostjo za varstvo časti vseh svojih članov, katerih dostojanstvo se tu pa tam blati z dejanji nedvomnega banditizma, ki k2 jih zakrivljajo nekateri sumljivi protisocialni elementi, ki životarijo ob strani bujne in lahke: fašistovsko milicije. V ta namen se naznanja,] da je poveljstvo milanske legije ustanovilo včeraj v svoji sredi fašistovsKo policijsko službo, ki je poverjena najbolj preizkušenim in najbc-lj ponosnim častnikom. Slučaji nediscipline posameznikov ali skupin, nespodobnosti in nedostopnosti se bodo kaznovali vnaprej z neizprosno strogostjo, ki bo šla do najskrajnejših telesnih kazni. Vodstvo se zanaša, da bodo milanski fašisti, predvsem pa četniki pomagali pri tfsn potrebnem in enegičnem delu nadzorovanja vseh tistih barab, ki so se ločile od našega premaganega sovražnika in prišli v naše vrste z edinim namenom, da omažejo čistost naše vere, ki je bila posvečena s krvjo toliko mladih mučenikov.* Ta ukrep milanskega fa-
vali po zakonu in ostrige se jim bodo zaplenile
Druitvant vesli
MDP. Sv* Jakob ima danes točno ob 20 svoj redni sestanek. Na dnevnem redu je poleg drugih važnejžils točk tudi predava^ nje. — Redna odborov a seja se bo vršila v soboto ob 20 in pol. — Predsednik.
Is tržaškega iivllenla
j Nesreče na Prošeku. — Skrivnosten žebelj.
; Kmet Martin Rupin, star 42 let, stanujoč na Prošeku št. 167, je našel včeraj Bog si ga vedi »kje cev iz gelatine, ki je bila po obliki vsa podobna žeblju. On, trdno prepričan, da je navaden žebelj, ga je hotel zabiti v sekiro. Ko , je pa tolikel po njem, se je nevarna stvarca j spočila in ga ranila v trebuh, v obraz in levo oko. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno i bolnišnico. Po sodbi zdravnikov bo izgubil levo oko.
j Z zida je r*1*1* včeraj popoldne desetletna Nora Božičeva, stanujoča v Skednju št. 728. Pri tem si Je zlomila piščal na desni nogi. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Nevaren padec. Dijak Evgen Pelan, srtanu-
šja je zelo značilen, ker dokazuje uvedbo no- vulici g Giacomo in monte št. 4, jrt padel
1	# ** O	>if ir A «W\l<MflA MO »A'	m	m	a	•	• _	__*
tranje strankarske policije, da se je v fašistov-aki stranki pojavil notranji sovražnik. To bi
včeraj zjutraj v svojem
4n«vi nvof-roctfl mA^lfnflP
stanovanju in si pri Prvo pomoč je dobil
na vse zgodaj
. .	. - .	, .	, . sta se pojavili na rešilni postaji dve ženski
prvaki zc na zborovanju osrednjega stranki- Uršuja f erlai, stara 54 lat, in »fena hči Hen-nega odbora v Milanu.	^^ sUra 18 jte stanujoči v uKci Laz
Novi izgredi brezposelnih. Včeraj zjutraj zaretto vecchio št. 15. Obet sta bSi hudo ekrog 10 ure so se zbrale na več točkah mesta opraskani po rokah in po obrazu. Pravili ste, gruče brezposelnih, večinoma žensk, ki so po sta jih dobili od svoje podnajemnice " *»"-običajnem vpitju vdrle v par pekarn in neko liki prepira radi stanovanja, mesnico, kjer so napravile še precej škode. Arogantna beračica. Beračica Margerita Policija je posredovala, in ko so brezposelni Lusignan je sedela radi svoje aro gane e že ne hoteli pozneje imeti shod v delavski zbornici, £tetokrat v «špehkamri». Toda kljub temu je jih je razgnala ter aretirala nekaj žensk. Po- kazen še ni poboljšala, poide okrog 17 ure se je zopet zbrala večja V nedeljo proti večeru je beračila na vogalu gruča brezposelnih v ulici Valdirivo. Lastni&s ulici Bellini in ulice Dante Alighieri. Mimo nje trgovin, ki so v sosedstvu, so prestrašeni po- ^ §10 veliko število meščanov, toda nihče zvali policijo, ki je prihitela ter demonstrante n; stisnil v pest milodar. Postala je nestrpna razgnala. Aretiranih je bilo nad 70 oseb.	^ začela je preklinjati in kričati na vsakega,
kt je šel mimo nje, ne da bi se bil zmenil zanjo. Marsikdo je prešlišal kletvine; tisti pa ki so jo slišali, si niao vzeli stvari k srcu.
Končno je šla mamo nfe fleka ženska. Ko je slišala ostudno klJtvino, ki fe šla na njen račun je stopila pred ošabno beračico m jo
republik. Po-občinstvu, ki
Vpisovanje in izpiti na srednjih šolah v Idriji v jesenskem roka t. L 1. Sprejemni ispiti za I. razred fimiisiifr in realke bodo dne 26. in 27. septembra od 9—12 in od 14—17. Ti dijaki se imajo zglasiti v spremstvu očeta ali
kakega drugdga sorodnika dne 26. septembra _____ —r— ^------- ,
od 8—9 ure pri ravnateljstvu in prinesti seboj ozmerjala. Vsled tega je nastalo med njuna krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Pri tem hudo prerekanje. Hoteli sta si skočiti tudi v se občinstvo opozarja na obvestilo, ki je bilo lase. V tistem hipa sta pa posegla vmes dva sredi februarja t. L objavljeno po časopisih in mestna stražnika, ki sta prijela razjarjeno be-tki vsebuje določbe glede starosti in glede pred- račico in jo s silo odvedla na pobdfo« kjer so metov, ki se zahtevajo pri sprejemnih izpitih, jo preiskali. Pri njej so našli nič manj nego 800 Po denakimi pogoji se sprejemajo na oba za- Ur in 65 vinarev ter zlat avtomatičen svmč-voda tudi deklice. — Vpisovanje dijakov v I. nik.
razred gimnazije in realke, ki so napravili OdkazaK so ji mesto v «špehkamn». sprejemni izpit v juliju L L in onih, ki ga izde-| Dva sfariSaja nenadne ssuH. Včetaj sta lajo v septembru, se vrši dne 28. septembra od umrla nenadne smrti dva moška: Ferdinand S—9. 2. Ponavljahu im aprsj—si ispiti s« višje Zorn, star 57 let, stanujoč v ulici Scipio Sla-razrede obeh zavodov se bodo vršili dne 28., taper št. 10, in Kari Skarsik, star 56 let, stanu-29. in 30. septembra od 8—12 in od 14—18. joč v ulici della Sanila št. 19. Prošnja za sprejem v višje razrede morajo biti Pod kotijo je prišla v nedeljo dopoldne na kolekovane z 1 liro in opremljene s krstnim Garibaldijevem trgu Ivanka Franajn, stara 58 listom, z zadnjim izpričevalom in z izrečno let, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni 625.
PODLISTEK
M. JOKAJ:
MEČ IN BLISK
(18)
Poslovenil
Povest
Slavo mir Josipovič
Pisano oblečen klicar ob vozu je neumnemu ljudstvu s kopjem kazal novo
čudo.
♦Giejte vjetega sultana, glejte, divjo zver, ki se ji pravi Bajazid! Kralj kraljev, padi šah, gospodar morja in kopne zemlje! V enčani kralj, kateri ima štiristotisoč oboroženih vojnikov, deloma konjenikov, deloma pešcev. Glejte osvojiUlja sveta, ki gospoduje vzhodu m zapadu, .— glejte ga zdaj v kletki — Kletka je tri čevlje široka in tri čevlje dolga.»
♦ Ha, ha, ha!»
Oboroženi suroveži so se grohotno smejal;.
Bajazid ie sedel nepremično v kletki
in sv držal, kot d* mu nič ne more geniti
srca
Vojaštvo se smeje in roga; otročaji mečejo v njega orehe in pomaranče, kakor jih navadno mečejo v opice! — toda sultan se ne gane.
Klicar zatrobi in tolče na boben in /misli se še, da zapoje ono sultanu najljubšo: «Ne pusti, da propade mesto, nn pusti, da pogine sinf»
Ako le kaj, bi bila morala ta pesem napolniti sultanovo srce z grenkim vročim čustvom. Oh, ko bi bil on hotel za časa poslušati to pesem in bi je ne bil zabrani! pevati, ter se podvizal v pomoč svojemu sinu Ertgrulu, ne bilo bi mu zdaj treba poslušati, kako jo zdaj poje suroveč ob cvilenju piščalke, kažoč kralja za di\ »o z\er.
No, pa pri vsem tem je Bajazid ostal miren.
Spremljevalec ga na to odvede do hiibcev sestavljenih m frm«tirih glav m n% vrhuncu vsakega glava vezirja s perjanico
na turbanu.
Vsa ta lica svojih vezirjev je poznal sultan prav dobro; bili so to njegovi prvi vitezi, katere je mnogokrat odlikoval in jih po slavnih zmagah poljubljal na čelo; zdaj so bulili v njega s svojimi mrtvimi očmi.'Toda, niti to m, na videz, genilo Bajazida.
Ko je spremljevalec ž njim obšel tako ves tabor, vedno vzklikajo*, se fe povrnil k Timurju.
Isti čas se je gostil khaji s sinovi in zavezniki, s svojimi ženami hi s soprogami svojih vojskovodij.
Med razigranim krikom m vikom pride pozlačena kletka z nesrečnim vjetnikom; tu premagani sultan čmernega srca, tam zmagoviti sultan pijan med svojkni slugami
Smeh in zasmeh, krik m zdravice se usu jejo z vseh strani aa obvladanega leva. Pijana objestnost in tužno suženjstvo.
Toda Bajaaad ostane popolnoma miren. Tudi Timur-Lenk je bil pijan; vino in zmaga ter osveta, so nra prevzeli kri In mozeg.
(Konec prih.)
Konjske dirke na Montebelu. V nedeljo so so začele jesenske konjske dirke na dirkališču na Montebellu. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo na tribunah veliko število občinstva, najboljši znak, da je moderna strast za dirke prešla Triačanom že v kri. Neorjen-tiranost občinstva ob začetku dirk in gotovo tudi kakovost dirkališča vsled dežja so dali de-loma presenetljive izide, ki se najbolje zrcalijo v izplačili' totalizatorja. Dirki je za kratko dobo prisostvoval tudi genovski vojvoda, ki je prišel v Trst, da zastopa vlado pri otvoritvi mednarodnega vzorčnega sejma. Občinstvo ga jo ob njegovem prihodu in odhodu živo pozdravljalo.
Pri dirki diletantov za nagrado «Spofford» se je pripetila mala nesreča. Kobila «Macbelt» se je splašila, postavila na zadnji nogi ter prevrnila svojega sprevodnika Del V«cchio, ki je na srečo odnesel le male poškodbe. Kobila je .nepoškodovana.
Izidi: Nagrada «Parenzo» (I. oddelek): 1. «Ghibli Medium» 2. Isolabella. Tot. 43:10; (II. oddelek): I. «Lino da Faenza»; 2. «Emma Jokey». Tot 79:10.
Nagrada «£sperja»: 1, «Alma B». 2. «Ros-sana?. Tot. 11:10.
Nagrada «Ano di Crespano*. 1. «KelIy de ToreU. Tot. 11:1,0.
Nagrada «Spofford». 1. «Ilia». Tot. 77:10.
Nagrada «Brennero». I. 'Bon Diable». Tot. 19:10.
TsMi
V Trstu, dne 4, septembra 1922,
Jtdrtfiski banfc* ..............
Cettifidi ••*••••*
Oalmatia . •••«,*••«•,...,,
Gerollmicb
Libtr* Trlestlds •• . « *........
Uoyd . .	••..«..a..lJ
Lussino •.••.........•••»
Martinolich	141
Oceani« .................. 15C
Premuda ..................
Trlpcovich .................
Ampelea ...... ............ 57Q
Cement Dalmatla ............ . . 300
Cement Spaiato . ..............24!
t
Nagrada Tot. 31:10.
«Poggioreale». I. «Vera Sir Todda
Vesti z Goriikesa
Brje. Bralno in pevsko društvo v Brjah priredi v nedeljo 17. sept. velil^o veselico v dvorani g. Trpina v Kasovljah. — Na sporedu je več pevskih točk, tir veseloigra s petjem v treh dejanjih ^Rodoljub iz Amerike«. Veselica se vrši ob vs kem vremenu. Začetek točno ob 3.30 popoldne.
Bovec. Pevsko dru>'vo Rombon v Bovcu ponovi na splošno željo na praznik, dne 8. sep~ tembra i. 1. Finžgarjvo dramo «Razvalina življenja*. v garaži družbe S. A. P. — Začetek točno ob 5 .uri popoldne. — Odbor.
Planinska gora. Na Planinski gori bo na praznik Marijinega rojstva shod dekliških Marijinih družb postonjske dekani je. Cerkveno opravilo ob 11. dopoldne in oL 2. popoldne. Po cerkvenem opravilu nac op Marijinih družb na prostem: Govori, deklamacija in pt*tje. — V nedeljo 10. sept., bo ^opet običajni letni shod. Na predvečer litanije z blagoslovom. V nedeljo dvojna božja služba ob 6 in 10. Prilika bo tudi za sv. spoved. Sprejemalo se bo v karmelski škapulir In brate /ščino sv. rožnega venca. — Blagoslovili se bodo tudi nabožni predmeti.
IVAN SKGRNSCHEG
sodni sluga
je danes po kratki in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Žalujoča soproga J&nn in brat Josip naznanjuta vsem znancem in prijateljem biiiko izgubo.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, 6. t. m, ob J6. uri iz hiše žalosti v ui. SanitA 19, TRST, dne 4. septembra 1922.	7.V10
Novo potrebno podjetje Trst. Corso V. C. UI. 47.
t^laSi ©glasi
s« računajo po 20 stoiiak beseda. — Na; uuifl pristojbina L 2'—. Debele ^rke 40 tlotintc b«^ OB da. — Naim»a{5a pristojbina L 4*—• X6*u Bč-5 službo, plača polovično c^oo.
ČEVLJARSKI POMOČNIK, dobro izučen za nova dela, se sprejme takoj, Horpelje 67, Stančič.	1652
15LETNI DEČEK, bi rad vstopil h kovaču kol učenec. Naslov: Janko Pollak, Podgorje 51
1653
TRGOVSKI POMOČNIK, želi vstopiti v trgovino jestvin. Vladimir Koruza, Scorcofa Cor-daroli 272.	1656
NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz morske trave, iz volne in drugo posamezno pohištvo se prodaja po najzmernejših cenah. Fonde-ria 3.	1655
ZDRAVILA za vse živinske bolezni, rcdilni prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v II. Bistrici.	28/4
PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.	1584
POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo.	1594
POZOR1 Krone, perle, zlato, platin in zobovjo po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10. I.	16
POROČNA SOBA iz trde bukovine, masivna, 4 velika ogledala L 1250; druge jesenove, črešnjeve, mahagonijeve, javor je ve; po brez-konkurenčnih cenah. Velika izbira. Turk, via S. Lazzaro 10. Pošilja se v omotih tudi na deželo.	1640
Vesti z Notranjskega
Vrhpolfe pri Vipavi Tukajšnje izobraževalno društvo praznuje letos dvajsetletnico svojega obstoja, katero hoče proslaviti z veliko ljudsko prireditvijo. Domači igralci bodo igrali Finžgarjevega «Divjiga lovca». Obče znam vrhpoljski mešani pev&Vi zbor bo pa pel sledeče skladbe: P. H. Sattner: Naša pesem, poje mešani zbor, F. Foerster: Ljubica, poje mešan zbor. J. Sve tak: Ponte dei sospiri poje mešani zbor. E. Adamič: Zapuščena, poje mešani zbor s sopranskim samospevom. — Prireditev se bo vršila dne 10. septembra.
Is Vipave. Na Malr Šmaren, v petek, dne 8. m. vprizori «Narodna Čitalnica v Vipavi® v popravljeni dvorani g. vd. Hrovatinove burko 3 dejanjih: «Vipavska železnica«. Spisal L. T Koma. Ta igra je že stara, ima pa vendar z ozirom na današnje čase mnogo prikupljivega. Opisuje burno življenje v nekem malem trgu zaradi nove železnice, ki ima iti mimo trga. — Imela se je igrati pravzaprav «Naša kri >■ od inžgarja, katera pa nam je bila že vdrugič prepovedana. Isti dan priredi tukajšnje «Gasilno društvo» ples pri Cunti, Ker je čisti do->iček namenjen za ispopolnrtev raznih na-»rav, vabi k obilni udelefbi — Odbor.
Via
Diine 25
Poročne sobe, masivne od L 1500 naprej, — Obedne sobe od L 2400 naprej kakor tadi drugo navadno in fino pohištvo, kuhinje, omare r 4 predali, stolice itd. po zmernih ceaah.
Specialistza
OČESNE BOLEZNI
perfekcioniran na dunajski kliniki. Gorica - Corso Verdi 24 - Gorica
Ordinira od 9—11 in od 4-5. (44/17
Književnost In umetnost
Don in St«I je izžel v dvorni številki (7—3.) in prinaša sledečo vsebino: Pesmi. Jože Lov-renčič: Kronika Trente. Miren Jare: Trubadur, Ave Marifa, Okamen li molk. — Anton Codnik: Psalm, Bedna molitev. — Ksaver Me- j ško: Samsonova smrt. Debeljak Tone: Mrzel j smehljaj. Đ. V.: Bil sem baklja. Alfonz Gspan: j J&olctev. Dante Alighieri: La Divina Comme-, dia. — Proza. Ivan Brodar: Detinstvo. Ksaver; "MeSko: En dan. Matija Maleiič: Na Marofu.) van Do mik: Dolgčas. Ivan Dornik: KeKh. Miran Jarc: Stara zgradba. — članki. France Koblar: O drami, gjedalilču in igralcu. — Zapiski. List stane letno 250 K.
Srebrne Krone In zlato pla-čujem po najvišjih '»lah
ALOJZIJ P0VH
Trst mm Garlbaldl 11Z
(prej Barriera)
Bonna oorotfia.
Tuja vahita aa triaikam tfgai
V Trstu, dne 4. septembra 1922.
ef^ske krone......................—.95.— 1.C6
~ *	• • . . —.04.--.06
. . . .	75.50.— 76.60
....	25.25.— 26.-
....	16.75
. . . ♦	160.- 1.75
....	22.60— 28.86
....	178.50.—179.25
....	482.—.—437.—
• . . .	102.10 —102.60
• . . .	107.—.—1C9.—
....	85.75.— 86.50
■vstrijsko-aemlke krone čelkotlovaike krone . dinarji . . • . . . . le j i
nurke ........
dolarji .......
Irancockl Iranki ...
ilvicarekl franki ... •nglclkl funti papirnati < angielkl funti, zlati . aipnleool .*....«
15.
septembra t. I. ODPRETJE
mm i vslikeia zavoda in krnila MINERVA
v Opatiji.
Pojasnila:
Via Rosslnl it. 16. Šola Minerva.
Teleton 47-20.	(80)
Krone, srebro, zlato, diamante,
briljante in platin
kupujem po najvišjih cenah.
ALBERT POOH. ti USU iN. tf (iti Ib