GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2002
352(497 4 Dobrepolje) o
120020104,8
š kraj ^
letnik VIII, šl. 8
Turistična prireditev "Srečanje pod kozolcem "
To osrednjo turistično in kulturno-zabavno prireditev v septembru je organiziralo Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju s Kulturnim društvom Dobrepolje, DPŽ Dobrepolje Struge in Turističnim društvom Podgora. "Srečanje pod kozolcem" je prav gotovo osvežitev v sicer razgibanem družabnem in kulturnem dogajanju v občini. Prinaša obujanje starih običajev in ljudskega petja v okolju bogate arhitekturne dediščine dobrepoljskega kozolca. Prireditev je bila že drugo leto pri Strnadovih na Cesti, stran H
september 2002
Drugo ž ivinorejsko razstavo v občini je Govedorejsko društvo Dobrepolje Struge organiziralo 15. <J. 2002 v lipovem gaju na Zden-ski rebri. Glavni namen razstave je bil. da rejci predstavijo svoj napredek, ki so ga dosegli od zadnje razstave pred šestimi leti.
stran 4
Certifikat kakovosti za Upravno enoto Grosuplje
Upravna enota Grosuplje je ena od devetih upravnih enot v Sloveniji, ki se lahko ponaša s certifikatom kakovosti ISO 9001 - 2000. Slovesna podelitev certifikata je bila v Motelu Grosuplje 3. septembra ob udeležbi visokih predstavnikov države, stran 3
Iz vsebine
• Intervju: Miha Baloh
- Ali sem res kaj boljši, če oblatim drugega?
- Sejmarska pot Mokronog - Struge
- Vokalna skupina Mavrica bo imela koncert 19. oktobra
- 3. območno srečanje literatov seniorjev
- Delo društev
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec soktobra 2002. Prispevke sprejemamo do 12. oktobra.
120020104,8
Ali sem res kaj boljši, če oblatim drugega?
Novinarsko pravilo, daje najboljša novica slaba novica, je nekatere, ne samo novinarje, tako obsedla, da hočejo na vsak način imeti samo slabe novice. Če takih slabih novic ni mogoče na hitro dobiti, pretaknejo vse kote in obrišejo vsak prah, samo da izbrskajo kje kaj slabega.
Če pa še vedno ni slabe novice, jo je treba narediti, se jo izmisliti. Laž tako postaja nekaj samo po sebi umevnega, nekaj kar mora biti, kar je nujno, če hočemo biti zanimivi. Čudno pa je tudi, da ljudje kar verjamejo. Skoraj ne morem verjeti, da neka izmišljena ali pa tudi resnična, pa zelo napihnjena in razširjena parola, ki jo mediji vržejo ven, lahko tako zelo zmanipulira ljudi, da v trenutku spremenijo mnenje in popolnoma nekritično od reagirajo. Logično mišljenje in trezen razmislek je nekako izginil iz naše zavesti. Od nikogar ne moremo pričakovati, da ne bo naredil nobene napake in res ne moremo človeka oblatiti ali mu ne zaupati, če je naredil deset dobrih stvari, enkrat se mu je pa zalomilo. To ve vsak, kdor dela, še posebej je to opazno, Če dela na izpostavljenih in javnih delih.
Hitro menjavanje množice informacij je naredilo to, da zelo hitro pozabljamo. Ob informaciji nihče več nič ne razmisli, ampak se odločitve sprejemajo na hitro in brez analize vzrokov in posledic. Včasih smo govorili o modrosti. Modrosti bi se lahko reklo tudi pre-mišljenost, preudarnost, ncprenaglje-nost. Včasih imam občutek, da te modrosti v naši zavesti in v naših medsebojnih odnosih zelo manjka. Čeprav so vse slike na televiziji v računalniku in že v vseh časopisih v barvah, postajajo naše odločitve in naše reagiranje vse bolj črno-belo, nepremišljeno in na kratek rok. Črnogledost pa se vtihotaplja v vse pore našega življenja, tako da smo vse bolj prepričani, da je vse črno krog in krog nas in, da so vsi ljudje res slabi. Izgubljamo pa tudi občutek za stabilnost in naša notranja trdnost slabi. Da bi svojo notranjo trdnost vzpostavili, pričnemo kritizirati vsevprek, iskati vzroke vsepovsod in blatiti drugega, v stilu samo poglejte kakšni so, kakšen je, toda rezultata na bolje zaradi tega ni. Zares uspešen in zadovoljen človek pa je lahko le tisti, ki je notranje trden in
zaupa tudi drugim. Na ta način se krepi samozavest in veselje do dela in življenja. Seveda je zelo pomembno, da zaupanje tudi prejema od drugih.
Če vse zgoraj povedano strnemo, se nam postavi zelo resno vprašanje:" Ali sam postanem boljši od drugega, če ga oblatim, če mu vzamem dobro ime, če mu podtikam neresnice. Odgovor je jasen in nedvoumen. Sam ostajam tak, kot sem bil, samo drugi ostane oblaten. Komu to koristi? Nikomur, samo nove zamere in nova nezaupanja in sumni-čenja in uničevanje elana tistim, ki ga imajo.
Teh nekaj misli sem zapisal prav nalašč sedaj pred volitvami, ko še ni prave kampanje, čuti pa se že neka vznemirjenost. Kako lepo in potrebno je, da imamo različna mnenja. Kako lepo in nujno je, da si znamo ta mnenja povedati na kulturen način. Kako lepo in spodbudno bo, če si bomo ta mnenja povedali, če jih bomo predstavili drug drugemu, brez. podtikanja laži in zlivanja
gnojnice. Vsi v občini se moramo potruditi, da bomo delali za naš skupni napredek, iskati moramo točke, ki nas bodo zbliževale in ne razdvajale. To nam je do sedaj nekako uspevalo in to iskanje skupnih točk je tista stalnica, ki nam je omogočala dosedanji razvoj in je zelo pomembno tudi za naš nadaljnji razvoj in napredek. Vse bolj pa se kaže, da bo naš nadaljnji napredek in zadovoljstvo mnogo bolj odvisno od dobrih medsebojnih odnosov, od ustvarjanja klime, v kateri bo veselje do življenja in življenjski optimizem presegel vsakodnevne materialne skrbi. Vse bolj ugotavljam, da zadovoljstvo in veselje do življenja tudi v naši občini niso pogojene samo z materialnimi dobrinami, ampak predvsem z urejenimi medseboj nimi odnosi in razumevanjem drug drugega. Vsak človek ima določeno količino energije. Ta energija se lahko porabi za koristno in produktivno stvar, lahko pa tudi za prerekanje in dokazovanje. Za vse ki hočejo delati, je dovolj prostora, zato storimo vse, da se bo naša energija usmerjala v pozitivno in v dobrobit nas vseh. Vsak naj prispeva po svojih močeh in na mestu, ki mu je zaupano in potrudimo se vsi skupaj, da bomo zaupali tudi drug drugemu!
Vaš župan Anton Jakopič
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Kolodvorska 2,1290 GROSUPLJE Tel.: 01 78 10 900/Fax:01 78 10 919
OBVESTILO
UPRAVNE ENOTE OD 10.08.2002 NE IZDAJAJO VEČ
VODNOGOSPODARSKIH SOGLASIJ IN VODNOGOSPODARSKIH DOVOLJENJ
Dne 10.8.2002 je z uveljavitvijo Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) prenehal veljati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list
RS, št. 15/91 ter 52/2000). S tem dnem je tudi prenehala obveznost upravnih enot za izdajanje vodnogospodarskih soglasij in vodnogospodarskih dovoljenj, razen za tiste zadeve, ki do uveljavitve novega zakona, to je do 10.8.2002, še
niso bile dokončane.
Vloge za izdajo vodnogospodarskih soglasij oziroma vodnih soglasij je potrebno od 10.8.2002 dalje posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje. Območna pisarna Ljubljana. Slovenčeva 95.1000 Ljubljana.
Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. načelnica
september 2002
Iz Upravne enote
3
Certifikat kakovosti za Upravno enoto
Grosuplje
Upravna enota Grosuplje je deveta upravna enota v Sloveniji, ki je pridobila certifikat kakovosti ISO 9001 - 2000. Certifikat pomeni priznanje za strokovno delo zaposlenim na Upravni enoti, hkrati pa je tudi odraz zadovoljstva občanov ob njihovih storitvah.
Slavnostna podelitev je bila 3. septembra v Motelu Grosuplje /. udeležbo nekaterih vidnih političnih osebnosti, ki so s svojo prisotnostjo prispevali k pomembnosti trenutka. Med drugimi so se slovesnosti udeležili minister Rado Bohinc, državna sekretarja Tomaž Vi-rant in Bojan Bugarič, predstavniki vlade, načelniki upravnih enot, župani ob-ćin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančne Gorice ter predstavniki lokalnih institucij.
Slovesnost se je začela s kulturnim programom, v katerem so nastopili člani kulturnih društev vseh treh občin, ki delujejo pod okriljem JSKD RS Izpostava Ivančna Gorica. Iz. Ivančne Gorice je nastopila glasbena družina Steklasa, iz Dobrepolja vokalna skupina Mavrica, iz Grosuplja Big Band z Bracom Dobičkarjem.
Certifikat kakovosti je načelnici Upravne enote izročil direktor Inštituta za razvijanje kakovosti Igor Likar. V zahvalnem govoru je načelnica med drugim spregovorila 0 spremembah zakonodaje ter strokovnem delu na Upravni enoti. Minister Rado Bohinc
je predstavil opravljeno delo na področju zakonodaje in projekte, ki še čakajo na realizacijo. V imenu vseh treh županov pa je spregovoril župan občine Grosuplje Janez Lesjak, ki je med drugim dejal, da zelo malo občanov loči pristojnosti občine in upravne enote, zato obe instituciji hote ali nehote nosita skupno odgovornost pred občani. Janez Skubic seje nato v imenu zapo-
Igor Likar in načelnica UE Nevenka Dolgan
Načelnica UE Nevenka Dolgan (v sredini) s svojimi najožjimi sodelavci
s leni h na Upravni enoti zahvalil načelnici Neveliki Dolgan. Drobna pozornost in dokaz dobrih odnosov med zaposlenimi, ki pripomorejo k uspešnemu delu."Za pridobitev certifikata smo zaslužni vsi na Upravni enoti," je dejala načelnica in povabila sodelavce pred objektiv (slika zgoraj).
Seveda pa je vsako priznanje tudi obveza, predvsem pa vzpodbuda za še boljše delo, ki še naprej zagotavlja zaupanje občanov.
M. Steklasa
Levo: Predstavniki vlade in Ministrstva za notranje zadeve
;a brosupijb
Prireditve
Po šestih letih spet živinorejska razstava v naši občini
Živahno v lipovem gaju na Zdenski rebri - Velik rejski praznik -Veliko število obiskovalcev - Dobra organizacija - Obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta -Za dobro razpoloženje nastop Godbe Dobrepolje in mladih harmonikarjev
Trop ovac je razstavljal Janez Šuštar iz Podgorice
Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bilo na Zdenski rebri v nedeljo dopoldne, 15. septembra, vsaj tako živahno kot v časih nekdanjih živinskih sejmov. Le da tokrat kmetje niso pripeljali svoje živine za prodajo, ampak na razstavo.
Govedorejsko društvo Dobrepolje - Struge si je za razstavo na Zdenski rebri kljub nekoliko slabši konfiguraciji terena odločila zaradi obujanja tradicij nekdanjih živinskih sejmov, kmečkega ambienta in lepega razgleda na še kolikor toliko obdelano zemljo v Dobrepolj-ski dolini. Odločitev je bila prava, saj je živinorejska razstava uspela v vseh pogledih, predvsem pa v dobri organizaciji in veliki množici obiskovalcev. Poleg domačinov so prihajali obiskovalci iz Grosuplja, Ribnice, Velikih Lašč in tudi iz Ivančne Gorice.
Glavni namen razstave je bil, da rejci prikažejo svoje živali in s tem rejski napredek, ki so ga dosegli od zadnje razstave, ki je bila pred šestimi leti na Vidmu. Razstavljene so
bile tri skupine krav in ena skupina plemenskih telic. Poleg goveda je bil na ogled tudi trop ovac in skupina plemenskih kobil ter dva žrebca.
Medtem, ko so si ljudje ogledovali živali in zlasti starejši med njimi obujali spomine na stare sejemske čase, je bila ocenjevalna komisija že na delu. Se usklajevanje med ocenjevalnim krogom in odločitev o nagradah je bila tu.
Novost je bila ocenjevanje občinstva in razglasitev krave šampionkc po izbiri občinstva. Zmagala je krava Mina, lastnik Miroslav Miklič Cesta 42.
Nagrade so bile podeljene na uradni otvoritvi, ki se je začela po končanem ocenjevanju, ob 11. uri. Na njej so govorili predsednik Govedorej-skega društva Dobrepolje - Struge Jože Zrnec, župan Anton Jakopič in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But, ki je o organizaciji in poteku razstave izrekel zelo pohvalne besede. Med prisotnimi so bili še Anton Darovic iz Kmetijsko gozdarske zbornice, direktor
Strojni krožek "Kmetovalec" je razstavljal kmetijske stroje
VRSTNI RED: Starejše krave:
1. nagrada: Sara, lastnik Jože Zrnec Zdenska vas 51
2. nagrada: Miša, lastnik Anton Pugelj Lipa 7
3. nagrada: Sela, lastnik Jože Zrnec Zdenska vas 51
Mlajše krave:
1. nagrada: Muca, lastnik Stane Žnidaršič,
Podgorica 1
2. nagrada: Drina, lastnik Janez Babic Mala vas 32
3. nagrada: Sava, lastnik Jože Zrnec Zdenska vas 51
Prvesnice:
1. nagrada:
2. nagrada:
3. nagrada:
Telice:
1. nagrada:
2. nagrada:
3. nagrada:
Sara, lastnik Janez Babic Mala vas 32 Dora, lastnik Anton Grm Mala vas 3 Maja, last. Franc Kastelic Bruhanja vas 29
Srna, last. Anton Prelesnik Zdenskavas 12
Zarja, last. Marija in Dušan Godec Podgora
Beti, last. Julijana Babic Kompolje 94
Minister Franc But in predsednik govedorejskega društva Jože Zrnec
Ljubljanskega kmetijskega zavoda Jože Lužovec, bivši minister, ki je obiskal že prejšnjo razstavo, dr. Jože Osterc in še nekaj drugih vidnih osebnosti iz kmetijstva.
Poleg živinorejcev pa je razstavljal tudi Strojni krožek Kmetovalec, ki deluje na območju treh občin. S predstavitvijo svojih strojev je prikazal pot razvoja kmetijstva, ta pa je veliki stroji, večja storilnost, poceni in kvalitetna hrana, ki jo Evropa zahteva od svojih proizvajalcev. Razstavo je popestrila tudi Svetovalna služba, članice DPŽ Dobrepolje - Struge pa so se spet izkazale in postregle obiskovalce s krajevnimi dobrotami.
Glavni delež organizacije živinorejske razstave je pripadal predsedniku Govedorejskega društva Jožetu Zrnecu in strokovnemu tajniku društva Jožetu An-dolšku. Kljub obilici obveznosti sta bila pripravljena povedati nekaj o društvu in trenutnem stanju kmetijstva v občini.
Jože Zrnec: "Naše Govedorejsko društvo šteje 50 članov. Finančno nam delno pomaga občina. Dejavnosti društva so usmerjene predvsem v selekcij-sko delo, to je vzgojiti čim boljše pasme bikov. Rejci imajo večinoma rjave krave, kar se vidi tudi na razstavi."
Jože Andolšck: "V nasprotju s splošnim stanjem kmetijstva v državi se v občini lahko pohvalimo z nekaterimi dobrimi rezultati. Odkup mleka se je v zadnjih šestih letih povečal za sto odstotkov, iz 800 litrov na 1600 litrov, kljub zmanjšanemu številu krav."
Po razstavi pa sta predsednik in strokovni tajnik društva povedala še naslednje:
Strokovni tajnik govedorejskega društva Jože Andolšek in predsednik Jože Zrnec
Pogled na razstavni prostor
"Na razstavo je pripeljalo svoje živali 32 rejcev, kar je 85 odstotkov od odbranih živali, to pa je v obstoječi ekonomski situaciji, v kateri se kmetijstvo nahaja, kar veliko. Poleg tega je bilo v preteklih dneh slabo vreme, zato so v zaostanku kmetijska dela. Jesen je čas pospravila kmetijskih pridelkov in je že sicer dela veliko, zato kakšen rejec že iz tega razloga ni prignal svoje živali. Po oceni strokovne komisije in lastnih ocenah je bila na razstavi živina mnogo večjega okvirja od prejšnje razstave, mlečnost se je zelo povečala in živali so bolje hranjene ter zato v boljši kondiciji. O organizaciji bodo presojah drugi. Na vsaki prireditvi bi se kakšna stvar naredila bolje in tako je bilo tudi na tej prireditvi. Zadovoljna sva, da je prireditev nemoteno in tekoče tekla. Razočarana sva bila samo nad izborom šampionke. je pa res, da smo izbor prepustili občinstvu in to se je tako odločilo. Popolnoma pa sva prepričana, da smo dosegli drugi cilj razstave. Ta pa je bil druženje ljudi, napraviti praznično vzdušje za kmete in kmetijstvo, se pogovoriti in prenesli pozitivne izkušnje na svoje kmetije."
Pripravila M. Steklasa
Ocenjevalni krog
Kultura
00
IKD
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta II. grupe 17,1290 Ivančna Gorica, Slovenija tel.:+386 1 78 69 070 e-pošta: oi.ivančna.gorica@slkd.si
KULTURNI DOGODKI V SEPTEMBRU
V petek, 13. septembra 2002, je bilo v Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji na Muljavi odprtje medobmočne selekcionirane razstave odraslih likovnih umetnikov
osrednje slovenske regije. Razstavljali so slikarji, ki so se na desetih območnih srečanjih v izpostavah Cerknica, Ivančna Gorica, Kočevje, Litija, Ljubljana - okolica, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi, izkazali za najboljše. Razstavo je odprl akademski kipar in slikar Boris Prokofjev.
Dan kasneje - v soboto, 14. septembra 2002, je bilo v grosupeljski Osnovni šoli Louisa Adamiča, na Tovarniški cesti, nadvse živahno. Na revyi pevskih zborov upokojencev je nastopilo devet zborov Dolenjske in Bele krajine. Iz naših treh občin so se predstavili trije zbori: Ženski pevski zbor DU Grosuplje Lastovke kot gostiteljice revije, Mešani pevski zbor DU Dobrepolje Škrjanček, Mešani pevski zbor DU Ivančna Gorica. Program je vodila in povezovala Tadeja Anžlovar.
V četrtek, 19. septembra 2002, je v Jakličevem domu v Dobrepolju potekalo tretje območno srečanje litera-tov seniorjev. Po prijetnem branju poezije in krajših literarnih besedil ter klepetu z nastopajočimi je dr. Boris Kuhar predstavil najnovejšo kuharsko knjigo z jedrni z Dolenjske.
Konec tedna - v petek, 20. septembra 2002, so se na Jurčičevi domačiji na Muljavi zbrali mladi literati na območnem srečanju mladih literarnih ustvarjalcev. K sodelovanju so bili vabljeni mladi iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, stari nad 18 let, ki svoja literarna dela še niso izdali v knjižni obliki, razen v samozaložbi.
V družbi prijetnih sogovornikov so predstavili svojo poezijo, kratko prozo, dramski prizor ali esej o sodobni literaturi.
Pripravila Barbara Rigler
Vodja JSKD OI Ivančna Gorica: Tatjana Lampret
A  yi vogalna skupina |y
/vlavricK
Samostojni koncert Vokalne skupine Mavrica
Vokalna skupina Mavrica prepeva in pili pesmi, s katerimi se z veseljem predstavi domačemu in tujemu občinstvu pod tem imenom že sedmo leto.V tem obdobju druženja in prepevanja si je skupina nabrala kar nekaj
lepih spominov na pretekle nastope, koncerte in gostovanja. Vzgoščeni obliki in s petjem želi skupina z vami deliti spomine na preteklo obdobje in nove načrte za prihodnost na samostojnem koncertu. Kulturno društvo Dobrepolje Vokalna skupina Mavrica
vas vabi
na samostojni koncert "Mavrični spev" dne 19.10.2002 ob 20.00 uri v dvorano Jakličevega doma na Vidmu v Dobrepolju.
Program bo povezoval Igor Ahačevčič
Prisrčno vabljeni Veseli bomo vašega obiska.
Vokalna skupina Mavrica
Območno srečanje literatov seniorjev
V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica je 19. septembra v prostorih občine Dobrepolje potekalo 3. območno srečanje literatov seniorjev.
Literarni večerje oblikovalo osem literatov i/, občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Med poslušalci sta bila tudi mag. ak. slikar Marjan Tršar in župan Anton Jakopič, ki je vsem izrekel prijazno dobrodošlico. Večer je sooblikoval dr. Boris Kuhar, ki je za uvod prebral odlomek iz svojega eseja o Dolenjski, v katerem z znanjem etnologa poglobljeno in slikovito prikazuje prijazno in raznoliko dolenjsko pokrajino, kjer se še vedno najdejo sledi tajins-tvenega pravljičnega sveta in
Sodelujoči:
STANKA AHLIN, Grosuplje MARIJA BREGAR, Muljava ANTON DRAB, Šentvid MARIJA PILKO, Višnja GORA TONČKA PUGELJ, Videm JOŽICA SKLEPIČ, Grosuplje KAROLINAZAKRAJŠEK, Grosuplje
JOŽEFA ZRIMŠEK, Krka
starožitosti. Izbrana pripoved je ustvarila čustveno raz položenje, ki so ga nato z branjem svojih literarnih stvaritev še stopnjevali sodelujoči literarti.
V svojih pesmih so izražali prvobiten odnos do narave in domače zemlje, s katero so zrasli, se vračali v svojo mladost in izražali prizadetost in skrb zaradi žalostnih posledic tehničnega napredka. Izpovedne pesmi z domačijsko in domoljubno tematiko, pa tudi pesmi z globljim doživljanjem hrepenenja in žalosti so se prepletale s pripovednimi in priložnostnimi pesmimi, predstavljena pa je bila tudi črtica z zanimivo vsebino.
Večer je povezoval Igor Ahačevčič, ki je posameznim nastopom dodal marsikatero lepo in spodbudno misel. Tatjana Lampret, vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izposta-
va Ivančna Gorica in organizatorka srečanja, pa je sodelujočim podarila lepo oblikovano priznanje, oblikovalke Sandi Zalar, in literarni zbornik Jesen v literarnem salonu, ki ga je oblikovala in pripravila Barbara Rigler. Ob tem je Tatjana Lampret poudarila dragocen pomen tovrstnih srečanj, saj je eden od ciljev tudi prijateljevanje, druženje in opogumljenje vseh, ki si upajo "odpreti srce". In ta večer so si ga upali. Pa ne prvič, saj je bilo med njimi kar nekaj takih, ki so do zdaj izdali po eno ali več knjig, med njimi Stanka Ah-lin, Marija Pilko, Mihaela Zaje (na tem srečanju, žal, ni bila prisotna), Karolina Za-krajšek, Tone Drab (edini moški med nastopajočimi) pa se ukvarja tudi s slikarstvom. Na medobmočnem srečanju bosta naše področje zastopali Karolina Zakrajšek in Marija Pilko.
Tokratno srečanje ni bilo strogo formalno, saj so se nastopajoči predstavili tudi v sproščenem pogovoru. Naj ponudimo le kratek utrinek iz pogovora z Marijo Pilko: " Ob izidu svoje knjige se poču-
tim, kot bi se še enkrat rodila, saj je del mene, del mojega srca. Najlepše plačilo pa je, ko koga slišim: tvoje pesmi so me ganile, v tvojih pesmih sem se našel" In ta večer smo bili spet ganjeni. Zaradi preprostosti, a iskrenosti in plemenitosti.
Večer je zaokrožil dr. Boris Kuhar, ki je zbranim predstavil svojo novo, že deseto, knjigo "Dolenjska in belokranjska kuhinja". V njej lahko najdemo 150 receptov za značilne belokranjske in dolenjske jedi, vseeno pa to ni običajna kuharska knjiga. Kot etnolog je avtor v njej predstavil tudi naravne in kulturne znamenitosti ter šege in navade obeh slovenskih pokrajin.
Lahko bi rekli, da je bil to eden tistih prijetnih večerov, ko smo prisluhnili drug drugemu in morda med nami začutili sorodno dušo. V tem je tudi čar takih srečanj, zato velja priznanje Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica, da poleg številnih dejavnosti uvršča v svoj program tudi tovrstna srečanja.
M. Steklasa
Iz TD Dobrepolje
SREČANJE POD KOZOLCEM
Ljudsko petje pod kozolcem zveni bolj pristno in domače
Cesta, 14. 9. 2002 - Turistično društvo Dobrepolje je v sodelovanju
s Kulturnim društvom Dobrepolje, DPŽ Dobrepolje - Struge in Turističnim društvom Podgora pripravilo kulturno-zabavno prireditev pod Strnadovim (Anžetovim) kozolcem na Cesti - Poleg domačih pevcev in harmonikarjev tudi nastop Hrušiških fantov -
Del članic DPŽ Dobrepolje - Struge, ki so s pripravo in ponudbo domačih dobrot še polepšale "Srečanje pod kozolcem".
Od kod izvira ideja srečanj pod kozolci?
Kulturno-izobraževalna ustanova "Poti kulturne dediščine" iz Radovljice, katere programski koordinator je Slavko Mežek, ima poleg svojih številnih pro-
jektov, s katerimi želi razkrivati kultur-no-zgodovinska izročila in naravna bogastva Slovencev, tako v matični domovini kot izven njenih meja, tudi projekt "Slovenski kozolec". V okviru tega projekta je v letu 2001
T'RIS' ' V :? * '01 :
Slavko Mežek - koordinator ustanove "Poti kulturne dediščine"
omenjena ustanova organizirala razstavo arhitekturnih maket in risb slovenskega kozolca, avtorja Borana Hrelja. Razstava je dobila presenetljivo velik odmev in je bila predstavljena ne le v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu, ogledal si jo je tudi angleški princ Charles.
Razstavo smo si lahko ogledali tudi v prostorih občine Dobrepolje 14. septembra lani. Občina oz. glavna organizatorka Mojca Lovšin je osrednjo razstavo dopolnila s fotografijami najlepše ohranjenih kozolcev v občini in za zaključek organizirala "Srečanje pod kozolcem" pri Strnadovih na Cesti. Ob tej priložnosti je gospodar Anton Strnad dobil posebno priznanje za svoj kozolec, ki mu ga je izročila ustanova "Poti kulturne dediščine".
Damjan Erčulj, vodja ansambla Zelena dolina in učitelj mladih harmonikarjev, ki so nastopili na Srečanju pod kozolcem
Zagoriški fantje - njihov član Stane Škulj je tudi predsednik TD Dobrepolje, ki je organiziralo
prireditev
Kakšen namen ima prireditev "Srečanje pod kozolcem"?
Turistično društvo Dobrepolje si je vsvoj letošnji program zastavilo organizacijio drugega "Srečanja pod kozolcem", z željo, da bi srečanja postala tradicionalna. Glavni namen je prispevek društva k ohranjanju bogate tovrstne arhitekturne dediščine v občini, hkrati pa tudi ohranjanje vseh oblik ljudskega izročila. Namen srečanj je tudi prijateljsko druženje ob ljudskem petju in domačem vzdušju, ki ga nudi ambient dobrepoljskega kozolca.
In kako smo se imeli na letošnjem "Srečanju pod kozolcem"?
Bilo je lepo in nekaj posebnega, so odgovarjali obiskovalci, ki jih je bilo letos še več kot prvič. Ob mizah, ki so jih članice DPŽ Dobrepolje - Struge obložile z domačim pecivom in potico, so prisluhnili pevcem, ki cenijo in ohranjajo ljudsko pesem ter z njo razveseljujejo občinstvo po vsej Sloveniji. Zapeli so naši legendarni Zagonski fantje, ki prav v zadnjem času gostujejo po različnih krajih Slovenije v okviru projekta Rastoča knjiga. Na teh gostovanjih so se spoznali s I Irušiškimi fanti in jih povabili na Srečanje pod kozolcem. Prišli so s Primorske z obilico dobre volje in ljubeznijo do petja. Z odličnim petjem, izbranimi pesmimi in humorjem so zelo popestrili program. Razpoloženi so bili tudi člani mešanega upokojenskega pevskega zbora Škrjanček, ki so nastopili zadnji. Med petjem so člani dramske skupine Scena pripravili zabaven skeč, predstavili pa so se tudi trije mladi harmonikarji, učenci Damjana Erčulja Klemen Babic, Andrej Skulj in Martin Jamnik.
Program je sproščeno in tekoče povezoval Igor Aba-čevčič ter v svojih govornih vložkih poudarjal pomen ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki bogati slovensko podeželje. K mikrofonu pa je povabil posebnega gosta Slavka Mežka, ki je spregovoril o ustanovi "Poti kulturne dediščine", o pomenu njihovih projektov za ohranjanje kulturne dediščine in o nekaterih težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.
Vedno je lepo, kadar se v pesmi združi več zborov. Tako so k domačnosti in še boljšemu razpoloženju na koncu ob spremljavi harmonike prispevali vsi pevci s pesmijo V dolini tihi. No, do pravega konca pa je bilo še daleč, kajti kakor hitro je začel igrati ansambel Zelena dolina, člani TD Podgora pa kuhati topel golaž in streči pijačo, so tisti, ki jih po končani prireditvi ni pregnal prvi jesenski mraz, ostali in se zabavali še pozno v noč.
Nasvidenje prihodnje leto, pravijo člani Turističnega društva Dobrepolje in se zahvaljujejo Kulturnemu društvu Dobrepolje, DPŽ Struge-Dobrepolje in TD Podgora ter vsem ostalim, ki so pomagali pripraviti "Srečanje pod kozolcem". Posebna zahvala pa velja družini Strnad s Ceste za gostoljubje in vso pomoč pri pripravi prireditve.
M. Steklasa
Hrušiški fanti so izkazali pozornost gospodarju kozolca Antonu Strnadu z
lepim darilom.
Hrušiški fanti
Obvestilo
Turistično društvo Dobrepolje namerava tudi za leto 2003 izdati KOLEDAR PRIREDITEV. Zgibanka bo služila kot promocijsko gradivo, ki ga bomo delili na različnih prireditvah. Dobilo ga bo vsako gospodinjstvo v občini, poslali pa ga bomo tudi na različne naslove izven občine.
Koledar prireditev služi tudi temu, da se bo časovno uskladilo veliko različnih prireditev, ki se jih vsako leto zvrsti v občini. Da bomo lahko Koledar pravočasno izdali in ga čim bolje pripravili, prosimo vsa društva in vse, ki nameravajo v letu 2003 organizirati kakršno koli javno prireditev, naj pošljejo program z datumom prireditve najkasneje do 15. novembra 2002 na naslov
STANE ŠKULJ TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
VIDEM 35
Turistične prireditve
september 2002
Oživitev sejmarske poti Mokronog - Struge
Že od srednjega veka dalje je v Mokronogu vsako tretjo soboto v mesecu kramarski živinski sejem. Sejemsko dogajanje še vedno ohranja nekaj svojih značilnosti iz preteklosti, močno pa so spremenile nekdanje sejmarske poti. Medtem ko danes ljudje naložijo robo v avtomobile in se s sejma vrnejo v kakšni uri ali dveh, so včasih potovali na vozovih, konjih ali peš tudi po več dni. Oživele so sejmarske poti od blizu in daleč, sejem pa je pomenil velik družabni dogodek tako za kraj kot za ljudi, ki so prišli na sejem iz vseh koncev Dolenjske.
Konjerejsko društvo Struge je bilo soorganizator sejmarske poti Mokronog - Struge. Predsednik društva Peter Pugelj (na sliki levo) nam je povedal, da je bilo njihovo konjerejsko društvo ustanovljeno decembra 2001. Njihov cilj je vzreja konj in ohranjanje tradicije. Društvo šteje osem do deset članov, ki gojijo od plemenitih do navadnih kmečkih konj. Ideja o oživitvi nekdanjih sejmarskih poti je nastala v Mokronogu, on pa jo je z veseljem podprl
in se vključil v organizacijo.
Anton Maver, glavni organizator akcije (na sliki desno) pa je med drugim dejal: "Letos smo sej-marsko pot organizirali prvič, vendar upam, da ne zadnjič. Ko smo premišljevali o programu, so ideje kar sproti nastajale. Iz prvotne zamisli o sodelovanju konjenikov je bil kasneje sprejet predlog o vključitvi kolesarjev in pohodnikov, saj so vse tri načine uporabljali naši predniki. Pri organizaciji smo se povezali s Strugami in nastal je kar obsežen projekt."
bližnjo mokronoško okolico, in predlagala izlet v Struge. Nostalgična ideja se je spre menila v načrt, ki se je uresničil v soboto, 31. avgusta. K sodelovanju je Anton Maver pritegnil šolo jahanja Viktorija, Konjerejsko društvo Struge, Turistično društvo Mokronog in kolesarski klub Dolenjska balanca. Izkazalo se je, da ni bila pohvale vredna le ideja, ampak tudi sama izvedba.
Ciljna vas pohodnikov, kolesarjev in konjenikov je bila Pri Cerkvi v Strugah. Konjeniki jahalne šole Viktorija, ki jo vodi Toni Maver, so se odpravili na pot iz vasi Slepšek pri Mokronogu že prejšnji dan in v Drašči vas preživeli rekreativno popoldne. V soboto, 31. avgusta, pa je pred podjetjem TOM štartal ul-tramaratonec Dušan Mravlje s spremstvom. Malo za njim so se odpravili na pot kolesarji kolesarskega kluba Dolenjska balanca, pot jih je vodila tudi čez Zdensko vas, iz Drašče vasi pa so krenili še pohodniki.
Vsi skupaj so se zbrali okrog dvanajste ure Pri Cerkvi v Strugah, kjer jih je
V današnjem času se Mokronog poleg svoje bogate zgodovine ponaša tudi z velikim hotenjem po napredku in živahnim dogajanjem na vseh področjih, za kar so zaslužna različna društva. Če hočeš ceniti čas, ki ga živiš, moraš spoštovati preteklega, pravijo v njihovem turističnem društvu. Enakega mnenja so tudi v šoli jahanja Viktorija, zato je Antona Mavra že dolgo vznemirjala misel, da bi enkrat na leto oživeli nekdanje sejmarske poti. K dokončni odločitvi mu je pomagala Andreja Meglen, učenka jahalne šole, ki je na konjskem hrbtu obšla že vso
KNJ
Gostoljuben sprejem pohodnikov v Strugah.
september 2002
Turistične prireditve
Po krajšem postanku pri gostilni "Pri Petru" je karavana kolesarjev, konjenikov, voz in pohodnikov krenila proti Lovski koči nad Strugami. Misli so se vračale k prednikom, ki so morali premagovati dolge in težke poti, če so hoteli kaj prodati ali kupiti.
pričakalo Konjerejsko društvo Struge in njihov predsednik Peter Pugelj, ki je bil tudi organizator sprejema udeležen-
cev sejmarske poti v Strugah in programa pri Lovski koči nad Strugami. S tega dela poti je tudi naša fotoreportaža.
Pri Lovski koči so udeleženci prisostvovali krajšemu programu, nato pa so se okrepčali z golažem in se odpravili proti Drašči vasi, kjer so organizatorji pripravili piknik s kulturno-zabavnim programom.
V programu, ki ga je vodila Tina Rus, so udeležence pozdravili Anton Maver, Peter Pugelj, Anton Jakopič, župan občine Žužemberk France Škufca, direktor občinske uprave občine Trebnje Janez Slak, predsednica Turističnega društva Mokronog Irena Florjančič. Predstavili pa so se tudi predstavniki pohodnikov, kolesarjev in konjenikov ter ultramaratonec Dušan Mravlje, ki so ga prisotni navdušeno pozdravili. Na fotografiji od leve proti desni: Dušan Mravlje, Irena Florjančič, Anton Maver in
Peter Pugelj.
Turistično društvo PODGORA se ob uspešno izpeljani prireditvi "Srečanje družin, prijateljev in vaščanov Podgore", v sklopu katere je bila tudi uradna otvoritev
Naravoslovne poti pri Žouknu ZAHVALJUJE
- vsem, ki ste se naše prireditve udeležili in nam s tem pokazali, da cenite naš trud in podpirate naše projekte;
- domačinom iz Podgore, ki živite po drugih krajih in ste nas tudi letos počastili z udeležbo na prireditvi. Veseli smo, ko vidimo, da se zanimate za naše delo in se z veseljem vračate v rojstno vas;
- vsem nastopajočim v sklopu prireditve (povezovalcema programa Heleni in Janezu, Godbi Dobrepolje in Vokalni skupini Mavrica);
- našim prijateljem iz Tunjic, ki so prišli na prireditev in jo popestrili z glasbeno skupino Veseli Predstelčani ter plesno skupino Štupi;
- gospodu kaplanu za podelitev blagoslova;
- glavnemu sponzorju prireditve Vrtnarstvu Frbežar iz Šmarja in vsem sponzorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili izpeljavo srečelova ter
- vsem, ki so po svojih močeh pripomogli k uspešni izpeljavi prireditve.
Iz PD Dobrepolje
september 2002
Iz Planinskega društva Dobrepolje
V nedeljo, 25. avgusta letos, smo organizirali že deseto jubilejno srečanje planincev na Kamen vrhu. Posebna zahvala velja našemu moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani z zborovodjem g. Šinkovcu, ki je s svojim kvalitetnim petjem lepo označil to okroglo obletnico. Srečanja so se udeležili tudi vso vabljeni gostje, ki jih objavljam v
nadaljevanju.
Nagovor predsednika PD Alojza Nučiča
Obeležujemo leto 1993, ko smo 22. avgusta slovesno odprli in blagoslovili kočo PDD. Odprla sta jo sedanji častni član F. Sporar in prvi predsednik Franc Nučič ob veliki udeležbi krajanov, priložnostnem nagovoru predsednika PDD, župana takratne občine Grosuplje g. Rometa in igranja naše odlične Godbe Dobrepolje z dirigentom prof. Mihel-čičem.To leto je bilo pomembno tudi za celotno PZS, saj je praznovala 100-letnico ustanovitve SPD.
Deseto srečanje seje pričelo s petjem himne PZS "Oj Triglav ..." ki jo je uglasbil vsem znani dovški župnik Jakob Aljaž.
Predsednik PDD seje v nagovoru dotaknil nekaj dejstev iz zgodovine SPD in nekaj iz sodobnosti PZS. Podatki iz zgodovine planinstva se nam
sedaj zdijo lepi, romantični... A v resnici je bila takratna doba še z več problemi in težavami, v resnici pa moramo zadostiti, da mnogim sodobnost ni prav rožnata, nanjo pa se da vplivati. Planinstvo vedno čuti dogajanja v dolinah. Osnova obiska v gorah so namreč povsod domačini, ki potegnejo "turiste" v gore, o čemer sem že pisal s primerjavo z Avstrijo (infrastruktura, urejenost, BDP...). Uspešnejše moramo kopirati tudizzlož-bami v dolinah, da sosed ali sam dosežeš efektiv-
nejše delo. Specializacija del bo omogočala mladini, da v čim večjem številu nadaljuje študij, drugim čas za izobraževanje ... Številke za gorništvo iz 90-ih let ne bo nikoli več, tudi že iz demograf ske slike Slovencev, podeželja pa še posebej.
Mislim, da smo še pravi čas zgradili objekte. Pridružujem se tistim, ki pravijo, da to le vzdržujemo, urejujemo. Zato zahvala vsem za vloženo prostovoljno delo in čas, da koča PD še naprej prispeva h kulturnemu druženju in sre-čavanju vseh obiskovalcev gora.
Podobna so bila sporočila gostov: g. Antona Jakopiča, župana Občine Dobrepolje, g. Antona Zakrajška, župana Občine Velike Lašče (mejaša, soseda); tudi njim je koča simpatična točka sreča-vanj, PDD pa je ob 10-letnici odprtja koče podelil "Spominski grb Občine" -hvala! Med gosti so bili tudi predsednik PD Velike Lašče Peter Kokošinek, predsednik PD Ribnica Ciril Zbačnik in predsednik TD Podgora Franci Adamič. Vsi zagotavljajo tesno sodelovanje tako pri gorništvu kot pri organizaciji različnih prireditev.
Ob daljši močni plohi smo srečanje nadaljevali in dobesedno "speljali" pod streho, kot je letošnja usoda mnogih prireditev. Hvala vsem sodelujočim,da je ob tem pri dobri postrežbi in odličnem golažu vse potekalo na solidnem nivoju.
Alojz Nučič, predsednik PD Dobrepolje
Župan občine Dobrepolje Anton Jakopič in župan Velikih Lašč Anton Zakrajšek
Moški pevski zbor Rafko Fabiani
r-
Praznovanja, jubileji
"Prt Pavlini smo se zmeraj lepo imeli"
V osivelem, a še vedno postavnem in šarmantnem moškim, filmskim sladokuscem ni bilo težko prepoznati nekdaj popularnega filmskega igralca, obiskovalcem gledališč pa dramskega umetnika Miha Baloha.
Naj vas bežen pogled na spodnje fotografije ne zavede. Znani obrazi s slovenske glasbene scene, gledališča, radia in televizije niso bili posneti na kakšnem ekskluzivnem in prestižnem gala sprejemu v naši prestolnici, ampak mnogo bližje. V naši Podgori, točneje na vrtu Pavline Novak. 24. avgusta sta s hčerko Tadejo praznovali rojstni dan in za to priložnost povabili znane osebnosti, s katerimi jih druži tesno prijateljstvo in nepozabni spomini na skupna druženja.
Ob okusni hrani in pijači je kakšnih osemdeset gostov spremljalo razgiban program, ki sta ga do poznih večernih ur vodila radijska napovedovalka Maja Moli in voditelj odmevnih televizijskih oddaj, med njimi tudi "Viktorjev", Marjan Paternoster -Pater. Med petjem Tadeja Hrušovarja, skupine "Pepel in kri", Mete Močnik ter Ivana Hudnika sta pred mikrofonom nastopila tudi Tone Kuntner in Miha Baloh ter več drugih gostov. "Pri Pavlini smo se vedno lepo imeli," je povedal eden od njih. Enako je bilo tokrat. Bilo je vsega - za uho in dušo, bi lahko na kratko povzeli popoldansko in večerno dogajanje med rožami in zelenjem na domačem vrtu. Čestitkam obema slavljenkama pa se njenim prijateljem, sorodnikom in vaščanom pridružuje tudi uredništvo.
Slika levo: Veselo razpoloženje je zamenjala spoštljiva tišina, ko so se iz Kuntnerjevih ust zaslišali Prešernovi verzi in odlomek iz Cankarjevega Kurenta.
Ivan Hudnik s svojo hčerko
Intervju
Maja Moli in Marjan Paternoster - Pater
Slika desno zgoraj: Ples ob prijetni glasbi
Slika desno:
Med povabljenimi je bil tudi dramaturg na TV in sin pesnika Staneta Novaka Jernej Novak z ženo, trener Brigite Bukovec Jure Kastelic, inž. Drago Babic in drugi. Na fotografiji pa so sosedje in nekaj drugih povabljenih iz Dobrepolja.
POGOVOR Z MIHO BALOHOM
"Kdor nima rad Dolenjske, je življenje zamudil"
Vrtna zabava pri Novakovih v Podgori z množico gostov, med njimi vrsta znanih in uglednih imen. Prijetno vzdušje ob živi glasbi je nudilo veliko priložnosti za droben klepet s starimi znanci in prijatelji ter navezovanje stikov z novimi.
In zgodilo se je, kot se dogaja velikokrat v življenju, če naletimo na sorodno dušo ali človeka, ki kljub svoji veličini ostaja preprost in odprt. Da, znašla sem se v družbi gostiteljice Pavline Novak in Mihe Balona in pogovor je stekel povsem spontano.
N.K.: "Gospod Baloh, ali bi bili pripravljeni bralcem "Našega kraja" povedati nekaj o svojem življenju in o vaši bogati umetniški karieri?"
Miha Baloh: "Rojen sem bil na Jesenicah, pri stari mami v Dravljah pa sem preživel otroštvo. Po srednji šoli sem v
Ljubljani končal igralsko akademijo. Moja prva služba je bila v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, da sem odslužil štipendijo, ker sem bil otrok kulakov. Potem sem se preselil v Trst. Po petnajstih letih igranja v tamkajšnjem Slovenskem narodnem gledališču sem se zaposlil v ljubljanski Drami. Ves čas sem bil zaposlen tudi s številnimi filmskimi vlogami. Za mano je okrog dvesto vlog v filmih in TV nadaljevankah. Igral sem v mnogih tujih filmih. V trinajstih evropskih državah sem odigral več kot 50 filmskih in televizijskih vlog. Na žalost nimam toliko denarja, da bi šel v Pariš po tistih petnajst
filmov, ki jih v vseh teh letih niti bivša Jugoslavija niti nova država Slovenija nista bili sposobni odkupiti, da bi jih vsaj na videu videli v tudi pri nas. Na žalost teh filmov niso videli niti moji štirje otroci. Ugotavljam, da današnja mladina o mojih številnih filmskih vlogah ne ve nič, ker me ni imela priložnosti spoznati. Zdaj se odhaja v Evropo, v tisto Evropo, ki sem jo jaz že zapustil. Upam si reči, da je Slovenija zame prevelika, Evropa pa premajhna. Ko so me nekoč po nekem dogodku v SNO v Trstu pretepli neofašisti, sem rekel Josipu Vidmarju: "Biti slovenski igralec je luksus." On pa mi je odgovoril: "Dragi Miha, biti Slovenec, je luksus." "S tem se seveda moram strinjati", sem dejal,"ampak če je biti Slovenec luksus, potem je biti Slovenec poklic."
N. K.: "Čeprav se o vaši bogati filmski in gledališki karieri v zadnjem času res manj sliši, sem prepričana, da ostajate za mnoge ljudi eden najljubših in najbolj cenjenih igralcev. Vendar,
če ne zamerite, bi me v tem, čisto posebnem trenutku zanimalo nekaj drugega. Kakšno mesto v vašem življenju zavzema gospa Pavlina, ki ste jo za njen rojstni dan počastili s svojim obiskom?"
Miha Baloh: "Radi bi torej vedeli, zakaj sem tu. Povedal bom čisto na kratko. Ker se ljudje s karakterjem, kakršnega ima Pavlina, ne rojevajo več. Ona je velika dama, ki jo zelo spoštujem. Več kot 25 let se že poznava. Tudi njen mož Tone je gospod po duši.To je plemenita družina, plemenita rodbina."
N.K.: "Kaj pravite na tako čudovit poklon, gospa Pavlina?"
Pavlina: "Nikoli nisem razmišljala o tem, kaj si nekdo misli 0 meni. Vsekakor pa je neverjetno, kaj je zdaj o meni izjavil Miha. Res je igralec, res je nepredvidljiv, res je v mnogih življenjskih situacijah nemogoč, težak in svojstven, ampak to je Miha. Takšnega sem spoznala. Takšen je še danes. In takšnega imam rada. Prej, zdaj in do konca. Prijatelj, ki ti napolni dušo in srce. Naj tako ostane. "Da se ve!" To je njegov moto."
Miha Baloh: "Naj povem, da imam tudi na njeno mamo najlepše spomine. Bila je skromna in izjemno gostoljubna ženska. Kadar koli sem prišel k njim na obisk, je rekla: "Mihec, kaj boš?" Ko so zgradili brunarico na domaČem vrtu, smo malo proslavili in nazdravili, kot se spodobi ob takem trenutku. S pokojnim Pavlininim bratom Dragom sva si ga malo preveč privoščila, zato mi je rekla Pavlinina mama: "Raje ne hodi domov, pri nas prespi." In tako se lahko pohvalim, da sem bil prvi, ki sem prespal v brunarici, ki jo imajo na vrtu.
Spominjam pa se še enega dogodka iz teh krajev. V gostilni Majolka so imeli lovci "fešto", jaz pa sem pripeljal pravega osla po stopnicah in jih začel malo izzivati. Seveda mi je grozil pretep, vendar se je na koncu vse končalo tako, da smo skupaj spili Štefan vina."
Pavlina: "Neverjetno natančno se spomniš vsakega dogodka. Meni pa so ostali v spominu tvoji obiski, ko smo še
stanovali na Prešernovi v Ljubljani. Pred predstavo v Drami nisi nikoli, in res nikoli, spil kapljice alkohola. Zato pa si neštetokrat po večerni predstavi pozvonil na vratih s steklenico cvička v roki."
Miha Baloh: "To so bili nepozabni večeri, neskončni pogovori do zgodnjih jutranjih ur. Stanovali ste v neposredni bližini vlade - in mimogrede - kot nekdanji partizanski kurir bi lahko skozi okno ustrelil katerega koli predsednika vlade. Sicer pa dejansko še zdaj ne vem, kdo je gospodar moje vlade ..."
Pavlina: "Nikoli ne boin pozabila tistih tvojih besed o mojem očetu. Do takrat sem kruto dejstvo, da nimam očeta, sprejemalo kot bolečino in si nisem postavljala vprašanj - zakaj."
Miha Baloh: "Kot nekdanji partizanski kurir sem rekel samo to: tvojega očeta so ubili."
Pavlina: "Točno tako si rekel in teh besed ne bom nikoli pozabila, bilo pa je leta 1986."
Miha Baloh: "Pri tebi, tvojem možu Tonetu in vseh tvojih sem vedno našel košček doma. Z veseljem povem, da sem kanček spodbude za tako uspešno glas-
Cerkev v Podgori izvira iz srednjega veka. V protokolu kranjskih cerkvenih dragocenosti i/, leta 1526 je pri Cušperškem selškem sodišču med cerkvami, ki so oddale dragocenosti kot pomoč v boju proti Turkom , omenjena med podružnicami farne cerkve v Dobrepolju tudi cerkev v Podgori. To je najstarejši arhivsko izpričan vir o starosti podgorske cerkve.
Med pomembne vire podatke 0 cerkvah in kapelah na Kranjskem sodi tudi Valvasorjeva knjiga Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689, ki prav tako omenja podgorsko cerkev.
Za stavbno zgodovino podgorske cerkve Sta pomembni tudi letnici v cerkveni notranjosti in na fasadi zvonika. Na slavo-
beno kariero Tadeja Hrušovarja (očeta Pavlininih vnukov) prispeval tudi jaz. Tadej se je kot glasbenik zapisal v Zgodovino slovenske zabavne glasbe. Njegove pesmi so po tridesetih letih še pravi hit. Se vedno je imeniten glasbenik, tako za mlade kot za nekoliko starejše. Pod njegove pesmi se ni treba podpisati. To je nesporno dejstvo in dajem mu vso priznanje."
N.K. "Bi morda želeli še kaj povedati o današnjem večeru?"
Miha Baloh: "Takih dni, ki so nadaka-demski in globoko zemeljsko človeški, potrebuje naša domovina mnogo več. Naj jih spremljajo bogovi, ki imajo radi veselje do življenja, muzike, pesmi, otrok ki iščejo lepoto, prijateljstvo, z eno besedo živo življenje. Naj k temu dodam željo, da bi se bolj spoštovalo preprostega človeka, kmeta, delavca, da ne bi bilo tolikšnih socialnih razlik ..."
N.K.: "Kdor nima rad Dolenjske, je življenje zamudil, je bilo prvo, kar ste mi dejali, še preden sem vam postavila vprašanje. Naj zaključim naš pogovor z besedami: kdor se ni imel priložnosti pogovarjati s tako zanimivim sogovornikom, kot ste vi, je marsikaj zamudil."
Pripravila: M. Steklasa
ločni steni prezbiterija je letnica 1649, ki lahko opredeljuje starost prezbiterija ali dograditve ladje v cerkvi. Letnica 1827 ob linah na zvoniku pa ni več vidna, ker je pri obnovi fasade nismo ohranili. Ta letnica označuje neko večjo prenovo cerkve sv. Miklavža.
Cerkvena arhitektura v današnjem izgledu ne kaže srednjeveških stavbnih elementov, najstarejše stavbno jedro se nahaja le v ostenjih cerkvene ladje.
Cerkev sv. Miklavža je značilno banja-sto obokana. Ima kvadraten prezbiterij, ki je križno obokan s širokimi Oprogami in rozeto na sečišču. Pred glavnim portalom stoji zvonik, ki v pritličju oblikuje vhodno lopo. Večina arhitekturnih elementov je
Podgora skozi čas
TONE NOVAK CERKEV SV: MIKLAVŽA V PODGORI
Mnenja
baročnih in so posledica stavbnih pri/idav.
("crkvena oprema je nastala v 18 in 19. stoletju. Najstarejši del opreme je glavni oltar sv. Miklavža, ki je značilno oblikovana baročna kompozicija s poudarkom na osrednji oltarni niši, v kateri je kip cerkvenega patrona. Oltarje s strani dopolnjen s stebri in stranskimi obhodnimi portali. Nad obema obhodnima portaloma sta kipa sv. Luka z volom, na desni pa papež sv. Klemen. V zgornji niši oltarne atikc je kipa Marije brezmadežne z Jezusom. Na obeh straneh ju spremljata klečeča angela. Vse stilne značilnosti kažejo, da je oltar nastal v zgodnjih desetletjih 18. stoletja. V celoti je poslikan z več toni marmoracije, tako da ustvarja vtis dekoracije, ki je v detajlih močno podobna freskam "svetih stopnic" v Novi Štifti, ki sta jih leta 1794 poslikala Anton Gosti in njegov sin An-
drej. Slednji se je pri drugem delu, ki sta ga z očetom Antonom opravila v cerkvi v Dvorski vasi pri Ortneku podpisal kot "učitelj in organist dobrepoljski". Tako bi lahko glavni oltar v Podgori časovno in morda tudi avtorsko opredelili. Leta 1880 je glavni oltar prenovil in pozlatil podobar K Jantcz iz Velikih Lašč.
Oba stranska oltarja sta oblikovno skromnejša in kasnejša in bi jih lahko datirali v prvo polovico 19. stoletja kot delo iste podobarske delavnice.
Levi stranski oltarje posvečen sv. Luciji, katere kip je v osrednji niši oltarja. Oltarno patrono spremlajta ob straneh sv. Joa-him in sv. Ana. Baldahinsko zaključeno atiko pa dopolnjujeta angelčka, sedeča na kapiteljskih stebrih. Desni stranski oltar sv. Katarine je enako oblikovan kot oltar sv. Lucije. Ob sv. Katarini sta kipa dveh svetih
redovnic.
V cerkveni ladji je na južni strani kip sv. Antona, kije bil prenesen iz I ločevja in bi utegnil biti delo kiparja in podobarja F. Junteza. Na severni steni ladje pa je okvirjena stara banderska slika, ki na eni strani upodablja cerkvenega patrona sv. Miklavža, klečečega na oblakih. Spodaj desno pa je prikazan prizor blodnikov, ki se borijo z viharnimi vodami. Na drugi strani bande-ra sta patrona obeh stranskih oltarjev: sv. Lucija in sv. Katarina. Avtorja tega slikarskega dela bi morali iskati v Goetzlovi slikarski delavnici iz prve polovice 19. stoletja, saj bandero kaže vse značilnosti njihovega slikarstva.
Med zanimivostmi cerkvene opreme moramo opozoriti na kvalitetno baročno spovednico, baročni klečalnik, ki sta ohranjena od stare cerkvene opreme.
Viri: raziskave ge. Olge Zupan
Razmišljanje o demokraciji (1.)
Svoje razmišljanje začenjam s prispodobo. Vprašajmo se, zakaj mnogi ljudje radi obiskuj e j o n a j r a zl i č n ej š e športne prireditve, npr. košarko, nogomet? Zato, ker obstajajo pravila igre, ki se jih mora držati prav vsak igralec. Nikoli ni tako, da bi vsak igralec med igro poljubno spreminjal pravila igre, gledalci odločali, kdo je zmagovalec, uprava stadiona poljubno povečevala igrišče, ali da bi sodnik skrajšal igro, ker mu tako bolj odgovarja. Nogomet ali drugi športi nudijo užitek ljudem ravno zaradi veljavnih pravil!
Resno nevarnost demokraciji predstavljajo vsi tisti, ki mislijo, daje demokracija isto kot pravica početi, kar se nekomu zahoče. Resnica je daleč od tega. Vse oblike skupnega življenja, ki so gradile na odpravi sleherne avtoritete in za vse obvezna pravila igre, so se prej ali slej izrodila. To nam je poznano iz zgodovine. Ali se čutijo igralci na igrišču ali pa gledalci na tribuni zmanipulirani in lahko revoltirajo proti tistim, ki so ta pravila postavili? Načela v demokratizaciji ne smemo ab-solutizirati, ker to vodi v samovoljo. Demokracija lahko obstaja le, če so njena temeljna
načela in vrednote v medsebojnem ravnotežju. Kaj to pomeni? V demokraciji je osnovna vrednota svoboda, vendar tudi odgovornost, je pravica, vendar tudi obveznost, je enakost, vendar ne brezpogojna, važno je skupno pogovarjanje o vseh pomembnih zadevah, vendar ne o temeljnih resnicah in vrednotah, ki so pogoj sožitja.
Res je, da smo prav vsi obteženi s pojmom demokracije, le dejanja nas opominjajo, da ne poznamo še vseh njenih pravil, ali pač? Pravo demokracijo hromi več stvari, vendar ni moj namen analitično obravnavati to zadevo, saj nimam za to potrebnih strokovnih znanj. Opazimo pa lahko, da je vse preveč ravnodušnosti, otopelosti, mnogi so polni dvomov in vztrajno iščejo resnico, kar so vzrok travmatične posledice naše preteklosti. Duh totalitarizma je še zelo močan in strahu, bojazni je še povsod veliko. Pregovor, da ima strah velike oči, da vidi tudi tisto, česar ni, še vedno drži. Ljudje morajo velikokrat dokazovati svojo nedolžnost in pravičnost, namesto da bi vsakdo že vnaprej veljal za poštenega in zaupanja vrednega človeka. Tako pa se veliko energije izgublja v raznih
pogovorih, dokazovanjih.
Če se nekdo na nekem sestanku, ki je voden po določenih pravilih, vede tako, da omalovažuje sogovornike, daje podcenjujoče ali celo nesramne opombe, govori, četudi nima besede, ni vprašanje demokracije, ampak je njegovo ponašanje etično vprašljivo in človeško nizko. Minilo bo kar nekaj časa, da bo demokracija, ki sedaj preživlja puberteto in je silno občutljiva, prešla skozi mladostno dobo v zrelo dobo, ko bo sprejela vrednote, ki jih mlada država ni uspela utrditi, to je medsebojno spoštovanje, strpnost, pravičnost, enakopravnost pred zakonom. Argumentirana kritika je sicer pri vseh stvareh nujna, celo potrebna, vendar se jo da s pravilno kulturo dialoga posredovati na korekten način, zato v vsakem človeku iščimo najprej dobre in šele potem slabe strani, saj vsi delamo napake. Kako lepo in mirno bi živeli, če bi se vsakdo trudil za dostojanstvo z bližnjim, spoštoval njegovo svobodo, enkratnost in drugačnost, se trudil vzpostavljati pristne odnose in probleme reševal ob pravem trenutku na pravem mestu ... vse je mogoče, le odločitev je naša!
Tina Shavvish
Zgodba o uspehu
Kot občanu in državljanu tega našega občestva, v katerem živimo, mi pritiče pravica do godrnjanja in nejevolje, če se mi ravno zahoče. Ali pa če se mi zahoče, lahko koga tudi pohvalim, kar pa je v naši zeleni dolini malo težje. Še posebej pa se ne sme hvaliti ljudi, izvoljene in plačane za to, da poskrbijo za naš napredek. Oni se že itak dovolj pohvalijo sami za svoja dela. Zadnje čase pa mi ni nikakor jasno, kako ljudje kljub nižjim potencialnim prihodkom izražajo kar pomirjujoče zadovoljstvo s svojim položajem. Ali je torej možno, da seje večina sprijaznila do lastne ekonomske nemoči? Ali so ljudje morda našli neko drugo pot do cilja? Je morda uspešnost spoznavanja svojih zmožnosti ali nezmožnosti ter predajanje usodi v sistemu "kar bo pa bo" lahko tudi dejavnik ekonomskega uspeha. Mislim si vendar, daje to samo hipoteza v raznih povestih ali celo nekakšnih pravljicah.
Osnova vsega življenja je bila in vedno bo ekonomija in ekonomski sistem delovanja skupnosti. Slovenska tranzicija se je dotaknila naše doline tako močno kot kjerkoli drugje pri nas. Dobili smo na novo
september 2002
Nekoč in danes
17
ovrednotene ekonomske odnose z njimi pa tudi danosti za razvoj in napredek. Takšen razvoj bi pa moral zadovoljiti potrebe sedanjih delavcev in ne bi smel poslabšati možnosti za namcem. Rast ekonomije vključno z varovanjem okolja in rastjo družbene blaginje bi morala biti vsaj približno ena komerna. Ohranitev gospodarske in tudi družbene uravnoteženosti bi bilo na nek način spremljano skoraj sonaravno. Vendar kljub naraščajočemu družbenemu proizvodu, le še ni države, ki bi imela, ali pa sploh ima, enakomeren razvoj. Nekateri deli države se razvijajo, eni propadajo, drugi pa stag-nirajo. Povečevanje regionalnih razlik v razvoju, potiskanje na stran obnovljivih ekonomskih bogastev, slaba izraba surovin, ekološko zastrupljanje okolja, visok delež umazane industrije in podobno ne daje lepe slike bodočnosti. Iz trenutnega koša ekonomskih bogastev bi lahko dosegli veliko več, tako za sedanji rod, kakor tudi za zanamce.
Naša občina je na samem dnu po uspešnosti črpanja obnovljivih bogastev vključno s pametjo. Vse te "surovine" čakajo nekje v kotu, da jih spodbudi k rasti impulz morda samo enega človeka z vizijo v glavi. Po gospodarski plati smo nazadovali veliko bolj, kot se vidi navzven. Kako bi nam bilo, če ne bi v okolju imeli nekaj posameznikov, ki dvigujejo povprečen razvoj in tudi zaposlitvene zmožnosti. To je zgodba o uspehu posameznikov, nikakor ne celotne skupnosti, /godbo o uspehu pišejo ljudje Z odnosom do sebe in svojega dela, ter tudi danosti in zmožnosti. Zgodbo o uspehih v gospodarstvu lahko sprejmemo tudi kot zgodbo o uspehu politike. Pri nas je le ta prezrla trend svoje ekonomske in razvojne nemoči ali celo nespo sobnosti, že zdavnaj nazaj pred osmimi leti, takoj na začetku naše lokalne tranzicije. S svo jimi političnimi ambicijami je oblast pokvarila možnost boljšega začetka razvoja ekonom-
skih odnosov in možnosti vlaganja. Naša občina je v teh osmih letih potrošila po nepreverjenih podatkih vsoto v znesku I 1.350.000 Sit za papirnato urejanje pri še zmeraj bodoči obrtni coni, rezultatov pa ni nikjer. Samo načrtovalci oblakov na plavem nebu so pobrali dobre denarje, za delo, ki ga ni
nikjer videti. Sicer pa smo šminkanja občine iz proračuna kar navajeni.
Zamislite si sedaj hipotetično situacijo. Veliko podjetje v Predstrugah pošlje ljudi na čakanje. Pred volitvami malo manj, seveda. Recimo, da bo to veliko podjetje propadlo in kakih sto delavk in delavcev bo
ob službo. Nič posebej tragičnega. Podjetja so in bodo propadala. Vendar mora nekdo poskrbeti za nezaposlene tudi tako, da omogoča odpiranje novih delovnih mest in preživetje svojih ljudi. Tudi in predvsem, da se denar pravilno vlaga v obrtne cone.
Zvonimir Zabukovec
nadloge z vodo v preteklosti
Pri prebiranju predvojnega časopisa Slovenec je M. Muhič odkril članek z naslovom "Hude nadloge z vodo v Suhi krajini". Članek je izšel 28. januarja 1942 in je podpisan z inicialkami A.D. Ker utegne biti zanimiv zanimiv za marsikaterega bralca, ga objavljamo v celoti. Danes je na vrsti drugi del.
Ilinič pravi, da so podzemske jame, ki je z njimi ta pokrajina vsa prevotljena, vzrok pomanjkanju vode. (!e hoče kdo izkopati kak vodnjak, tedaj vsepovsod naleti na obsežne podzemske hodnike in podobne votline, ki potekajo vse proti jugovzhodu, torej proti Krki in Kolpi. Na vseh njivah, travnikih in pašnikih je polno kotlin, ki so nastale zaradi vdora teh jam, in vsa gorovja in griči imajo take votline, kjer se skrivajo medvedi, volkovi, lisice in jazbeci, in kakor omenja Valvazor, zlasti še polhi.
Ker je tod takšno pomanjkanje vode inje toliko podzemskih jam, bi človek dejal, da so tu povodnji nemogoče. Vendar Ilinič poroča o časih, ko je bila vsa Struška dolina zaradi izstopa vode spremenjena v jezero.
Te povodnji so nastale včasih tako nenadoma, tla ljudje niso utegnili ničesar rešiti. Če je prihrumela voda ponoči, tedaj so komaj utegnili /Jesti na strehe, s katerih so klicali na pomoč tiste sosede, ki jih nesreča ni zadela. Toda ponoči skoraj ni bilo moči priti na pomoč. Šele ko seje zdanilo, so povezali po dvoje, troje smrekovih hlodov in na teh, na urno roko storjenih splavih, so spravili nesrečneže na varno. To je bulo večkrat težavno delo, saj so bile krog in krog vse vasi pod vodo in so le slemena in dimniki gledali iznad gladine.
Take strahotne povodnji SO nastopale jako redkokdaj, vendar jih Ilinič omenja v letih 1824 in 1827. Leta 1824 je povodenj presenetila prebivalce ponoči. Že čez. nekaj ur so bile vasi pod vodo. Zupnišče v Strugah je bilo z gospodarskimi poslopji vred kmalu poplavljeno in dve in pol k I a f't rc visoke kozolce je voda izruvala iz tal in jih podrla. Tedanji župnik Zdravič se je rešil skozi okno, od koder je skočil na splav. Pet dni in pet noči je moral starček, ki je vse izgubil, prebiti v neki koči in čakati, kdaj bo voda splahnela, krog njega pa so se gnetli vaščani, ki jih je
bila zadela ista usoda.
Ilinič se ne strinja z Valvazorjevim mnenjem, ki pravi, da nastajajo ondotne povodnji zato, ker je toliko lukenj v zemlji in da prihaja iz njih v času močnega deževja voda, ki nato spet izgine v luknje. Sicer je res, pravi Ilinič, da je več kot sto takih lukenj ob vznožju Male gore, ki iz, njih voda kar hrumi, kadar je deževje. Toda vsem tem luknjam ustrezajo na drugi strani doline druge, ki to vodo spet požirajo, tako da so zaradi tega poplavljeni le nekateri, niže ležeči deli doline.
Pravi vzrok povodnji v teh krajih je njih posebna lega. Ko Rašica čezmerno naraste, vsebuje Rašica več vode, kot je morejo požreti podzemske votline in jame. Rašica teče potem kot velika reka skozi Krško dolino proti Strugam, ki so z vseh strani zaprte z gorovjem in tako je v najkrajšem času ves kraj kot eno samo jezero.
Ilinič omenja v zvezi z nadlogami z, vodo v Suhi krajini še neko zgodovinsko zanimivost, ki jo je sam odkril in ki izhaja še iz turških bojev. To so razvaline tistega tabora ob vznožju Male gore, ki ima vas Pod tabor ime po njem. Vsa štiri stranska zidovja s četverimi okroglimi vogalnimi stolpi vred so bili v Uiničevih letih že do tal porušeni. Toda o tem, kar je še ostalo, je napisal prav zani mive podatke:
"Sredi Tabora se odpira jama z zidanim vhodom, ki sega 80 klafter daleč. Videti so še tečaji vrat in strelska lina. V sredi jame je visoka, okrogla kopa, ki se ji pravi "kuhinja". Ondi sta dva zogljenela prečnika, ki so v dobi turških bojev obešali kotle nanju. Konec kupole se končuje z lin 1/2 čevlja široko luknjo, ki se naziva "dimnik". Nemara drži ta dimnik v više ležeče votle prostore, saj se pojavi dim na vrhu gore, če v jami dalj časa gori ogenj." Ilinič pravi še, da je kakih sto klafter od tod stal nekoč majhen grad ali gosposko poslopje, dasi ni mogel najti nobenih ostankov po njem.
Razpis; komunalna dejavnost
Razpis izbora logotipa za geografsko označbo izdelkov "ribniška suha roba"
Občine: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Loški Potok in Bloke so se dogovorile za izpeljavo projekta Geografska označba izdelkov "Ribniška suha roba". V okviru tega projekta Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica razpisuje izbor logotipa za geografsko označbo, ki bo vseboval napis: Ribniška suha roba in grafični znak geografske označbe.
Logotip bomo uporabljali za označevanje izdelkov, ki bodo prejeli certifikat, da spadajo v skupino izdelkov z. geografsko zaščito. Logotip bo uporabljen na nosilcih (dimenzije cea): nalepke (robna dimenzija 25x25 mm), obešanke za izdelke (robna dimenzija 35x35 mm), žige (robna dimenzija 20x25 mm) in za druge namene v okviru projekta (drugi nosilci, promocija prospekti, sejmi ipd).
Pri izboru logotipa bomo upoštevali, v koliki meri upošteva tradicijo Suhe robe, ki zajema ročno ali strojno izdelano blago, katerega izdelava se je izoblikovala v dolgem časovnem obdobju na območju dežele Suhe robe in za katerega veljajo določene tehnološke, tehnične, surovinske, kakovostne in druge značilnosti.
To bo osnovni kriterij za oceno predlogov. Pri izboru predlogov za logotip bomo ocenjevali še kriterije:
- kulturne dediščine območja in
- prepoznavnost znaka.
Dodatne strokovne podlage lahko pridobite v Muzeju Mi-klove Hiše v Ribnici, telefon 8361-179 Polona Rigler Grm.
Prosimo Vas, da vse predloge pošljete do 09.10.2002 (poštni žig 08.10.2002 ali osebno do 09.10.2002 do 14 ure), na naslov: Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Skrab-Čev trg 40, 1310 Ribnica, v zaprti kuverti. Na kuverti naj bo pripis: Ne odpiraj - suha roba. Kasneje prejetih predlogov, ali napačno označenih kuvert komisija ne bo upoštevala pri izboru. Predloge logotipa pošljite v obliki napisa in risbe ali skice.
Vaše predloge bo ocenjevala 5 članska komisija. Izbrani predlog bo nagrajen z. nagrado v višini 150.000,00 SIT, ki vsebuje tudi pravico do uporabe izbranega logotipa za potrebe geografske označbe blaga in njegovo promocijo.
Izdelavo predpisa za uporabo logotipa lahko zagotovi avtor sam ali pa bomo zagotovili strokovno podporo izdelavi, za kar zagotavljamo dodatnih 150.000,00 SIT. Rok za izdelavo predpisa je 20. oktober 2002.
V pričakovanju Vaših cenjenih predlogov Vas lepo pozdravljamo!
Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., telefon 01 8369-753, gsm 041/436-233.
Janez Mate
Ravnanje s komunalnimi odpadki po novem
Vzpostavitev evidenc
Javno komunalno podjetje Grosuplje, izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje, je z uveljavitvijo novega Odloka o ravnanju z odpadki v občini Dobrepolje, dolžno čimprej vzpostaviti celovit način ravnanja z odpadki. Ob nujno potrebni uvedbi sistema ločenega zbiranja in prebiranja komunalnih odpadkov, je potrebno že v začetni delovni fazi tudi vzpostaviti potrebne evidence, ki se nanašajo na zbirna in prevzemna mesta, ekološke otoke in podatke o vrstah, tipih in velikostih zabojnikov za odpadke, vse v povezavi z osebnimi podatki o povzročiteljih. Izvajalec javne službe je namreč dolžan voditi tudi osebne evidence povzročiteljev in istočasno zavezancev za plačilo komunalnih storitev, občinskih ekoloških taks oziroma deleža za razširjeno reprodukcijo in republiških taks zaradi obračuna in eventualne izterjave plačila storitev oziroma taks. Podatke iz osebnih evidenc lahko izvajalec uporablja izključno samo za predvideni namen. Izvajalec pridobiva zahtevane podatke od povzročiteljev, ki so te podatke dolžni dati izvajalcu neposredno, resničnost podatkov pa preverja preko uradnih evidenc,
Za fizične osebe so osnova za obračun nosilec gospodinjske skupnosti in število članov te skupnosti, v večstanovanjskih objektih pa skupno število oseb posamezne stanovanjske skupnosti. Zavezanci za plačilo pa so ali nosilec gospodinjske ali upravnik stanovanjske skupnosti oziroma hišni svet.
Število oseb posameznega zavezanca je napisano med osnovnimi podatki na vsakem računu, ki ga občani prejmete s posebno položnico vsak mesec. Zavezanci lahko pri določitvi števila oseb za izračun najmanjše količine odpadkov uveljavite olajšavo za vključno tretjega in večje število mladoletnih otrok v posamezni gospodinjski skupnosti. Izjema pri plačilu pa so tisti občani, ki bivajo v domovih za starejše občane, ki so stalno oziroma začasno prijavljeni na naslovih v drugih občinah ali v tujini ali pa so študentje izven kraja stalnega bivanja. Oproščeni plačila storitve so tudi občani, ki so dokumentirano odsotni več kot tri mesece zaradi služenja vojaškega roka, službenega potovanja ali bolnišničnega zdravljenja.
Nenaseljene hiše se obravnavajo kot počitniški objekti z občasno uporabo ( pri obračunu se upošteva ocenjenih 60 I preostanka komunalnih odpadkov tedensko), pri tem pa so izvzeti objekti, ki niso več primerni za bivanje in nimajo vodovodnega priključka.
Povprečna obračunska količina preostanka komunalnih odpadkov znaša 130 I na osebo na mesec. Strošek prevzema in odlaganja mesečne količine odpadkov skupaj z republiško takso, občinsko takso oziroma deležem za razširjeno reprodukcijo in DDV-jem znaša za občana 484,18 SIT, če odlaga odpadke v svoj zabojnik in 372,04 SIT, če odlaga odpadke v skupni zabojnik na zbirnem mestu. Prekomerne količine odpadkov lahko občani odložijo samo v namenske bele vrečke z oznako Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, ki jih kupijo na sedežu podjetja oziroma pri šoferju smetarskega vozila. V ceni vrečke je zaračunan tudi odvoz in odlaganje tako oddanih odpadkov. Cena za 50 I vrečko je 120 SIT, za 80 I pa 180 SIT.
Gospodarske družbe, samostojni podjetniki, upravne in druge neprofitne organizacije na področju kulture, izobraževanja, društva in podobno, so dolžni z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o prevzemu komunalnih odpadkov. Ob podpisu pogodbe se z vsakim povzročiteljem dogovorimo o predvidenih vrstah, sestavi, ločevanju in količini predvidenih odpadkov ter lokaciji prevzema. V treh ob-
september 2002
Komunalna dejavnost
19
činah je cca 1300 tovrstnih zavezancev, pogodbo pa jih je do konca meseca avgusta podpisala polovica. Pozivamo tudi ostale, da to storijo čim prej!
Največ pripomb zaradi obveznega podpisa pogodbe je s strani občanov, ki imajo razna zastopstva in prodajo po telefonu, instalaterjev in drugih, ki imajo večinoma terensko delo, avtoprevoznikov, prav tako pa tudi s strani predstavnikov tim. neprofitnih dejavnosti, kot so razna kulturna, športna, turistična društva, krajevnih skupnosti ali političnih strank. Izjeme glede podpisa pogodbe so le pravne osebe, ki so v mirovanju in brez prometa na računih.
Vsak od navedenih oseb mora odlagati odpadke praviloma v svoj zabojnik, izjeme so le v primerih, ko se osebe različnih dejavnosti na isti lokaciji odločijo za skupni zabojnik, ali pa osebe, ki opravljajo dejavnost na domu in odlagajo odpadke v individualni zabojnik, ki je namenjen tudi gospodinjski rabi.
Opažamo, da se je velika večina povzročiteljev šele ob podpisu pogodbe resno soočila z dejanskimi in vedno večjimi količinami odpadkov, ki jih proizvedejo tudi s svojo dejavnostjo.
Istočasno pa je razveseljivo tudi spoznanje, da se je vsak pripravljen takoj racionalizirati, tako glede količin, kot tudi glede možnega ločevanja odpadkov in vračanja koristnih odpadnih surovin specializiranim organizacijam. Nekateri imajo z njimi že sklenjene ustrezne pogodbe.
JESENSKI ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Do-brepolje, da bomo izvajali jesenski odvoz kosovnih odpadkov po naslednjem urniku:
Sreda, 16.10.2002
naselje Ponikve, Predstruge, Vodice, in Cesta, Zdenska vas, Ho-čevje
Četrtek, 17.10.2002
območje Strug, naselje Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Pod-peč
Petek, 18.10.2002
Naselje Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica
Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati, ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpadke.
PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
V jesenskem času bomo organizirali tudi prevzem nevarnih odpadkov izključno iz gospodinjstev. Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov.
	DATUM	NASELJE	STOJNO MESTO	ČAS ZBIRANJA	
sobota,	19.10.2002	Ivančna Gorica	Parkirišče pri Zdav. Domu	8,00 -	10,00 h
sobota	19.10.2002	Šentvid pri Stičn	Parkirišče pri trgovini Vele	10,30	- 12,00 h
sobota	19.10.2002	Stična	Parkirišče pri samostanu	12,30	- 13,30 h
sobota	19.10.2002	Zagradec	Parkirišče pri trgovini KZ	14,00	- 15,00 h
sobota	19.10.2002	Krka	Parkirišče pri gostilni Nace	15,30	- 16,30 h
sobota	19.10.2002	Muljava	Parkirišče- gostilna Obrščak	17,00	- 18,00 h
ponedeljek	21.10.2002	Višnja Gora	Parkirišče pri Cestnem pod.	14,30	- 15,30 h
ponedeljek	21.10.2002	Veliko Mlačevo	Parkirišče pri gasilnem domu	16,00	- 17,00 h
ponedeljek	21.10.2002	Mala vas pri Gros.	Parkirišče pri zadružnem domu	17,30	- 18,30 h
torek	22.10.2002	Videm	Parkirišče pri trgovini Vele	14,00	- 15,30 h
torek	22.10.2002	Kompolje	Parkirišče pri gasilnem domu	16,00	- 17,00 h
torek	22.10.2002	Ponikve	Parkirišče pri gasilnem domu	17,30	- 18,30 h
sreda	23.10.2002	Grosuplje	Parkirišče za trgovino Zdenko	14,00	- 16,00 h
sreda	23.10.2002	Šmarje Sap	Parkirišče pred družbenim domom	16,30	- 17,30 h
Naša prihodnost je čisto okolje!
Direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janez Skarlovnik
Iz sosednje občine; zanimivosti
september 2002
Pekarna Grosuplje generalni pokrovitelj letošnjega EX PONTA
Ljubljana, 11. septembra 2002 - 9. Mednarodni festival EX PONTO bo letos posvečen migracijam. Ponudil bo
osem predstav v izvedbi gledališč, pretežno iz držav nekdanje Jugoslavije. Tokratni simbol festivala je kruh, "sveta hrana" vseh kultur.
Prav zaradi letošnjega simbola so se v Pekarni Grosuplje odločili podati svoj prispevek k razvoju in predstavitvi gledališke umetnosti ustvarjalcev iz držav nekdanje Jugoslavije. Direktor festivala EX PONTO Damir Domitrovič Kos in direktor Pekarne Grosuplje Štefan Plankar sta danes podpisala pogodbo o generalnem pokroviteljstvu. "Prepričani smo, da gre v tem primeru za več kot poslovno sodelovanje. Organizator je za letošnji simbol festivala izbral kruh kot skupni temelj kulturnega in socialnega jezika v različnih okoljih. Zato smo se odločili, da ga podpremo. Pripraviti kruh je ne le veščina in veselje, z nastajanjem in uživanjem kruha je vselej povezana tudi kultura," je ob tej priložnosti poudaril Plankar.
EX PONTO bo potekal od 14. do 22. septembra v Ljubljani. Otvoritvena sobotna predstava bo zadnja ponovitev Hazarskega slovarja Tomaža Pandurja, uprizorili jo bodo na Ljubljanskem gradu ob prisotnosti županje Vike Potočnik. Festival bo poleg dveh gostujočih predstav in koprodukcije s kranjskim Prešernovim gledališčem ponudil še štiri mednarodne koprodukcije, vse pa se bodo navezovale na migracije. Prizorišča dogajanja bodo Ljubljanski grad, Drama SNG, Cankarjev dom in Šentjakobsko gledališče.
EX PONTO je ob svojem nastanku leta 1993 združil kulturnike iz Bosne in Hercegovine, ki so se zaradi vojne izselili v Slovenijo. Poudarjanje bogastva različnosti kultur in ohranjanja njihove identitete ostaja vodilo tudi po skoraj desetih letih njegovega obstoja.
Ljubljana, 11. septembra 2002
Pekarna Grosuplje d.d.
VAJA POTRES 2002
V mesecu oktobru 2002 - mesecu požarne varnosti - načrtuje štab civilne zaščite občine Dobrepolje skupaj z gasilsko zvezo Dobrepolje, izvesti zaščitno reševalno vajo na temo POTRES 2002, s poudarkom na reševanju poškodovanih v požaru, ki je bil posledica potresa.
Zavedamo se, da naravnih nesreč ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove posledice. Namen vaje je preveriti načine aktiviranja in usposobljenost dejavnikov zaščite in reševanja v občini. Vaja bo potekala v podjetju Iskra Stikalni elementi v Predstru-gah, dne 12.10.2002 v popoldanskem času.
Na vaji bodo sodelovali: štab za CZ, enota za podporo, ekipe za prvo pomoč, poveljstvo Gasilske zveze Dobrepolje in gasilska društva: Videm, Zdenska vas, Ponikve, Hočevje, Zagorica, Kompolje in Struge.
Vajo si lahko tudi ogledate.
OŠCZ in GASILSKA ZVEZA DOBREPOLJE
Buča velikanka
Pravijo, da je bila letos dobra letina buč. Pri Kraljevih, po domače Vidmarjevih, v Mali vasi so letos obrodile kot že dolgo ne. Gospodar Jože in njegova žena Frančiška sta fotografirana ob buči, ki je tehtala kar 43 kg. (M.S.)
september 2002
Od dopisnikov
21
V avgustovski številki Našega kraja je v rubriki DRUŽINSKI KOTIČEK pomotoma prišlo do objave prispevka, ki je bil že objavljen pred nekaj meseci. Bralcem in avtorici se iskreno opravičujemo. Tokrat zato objavljamo dva prispevka. Prvi, z
naslovom ŽIVLJENJE JE DODAJANJE TRDE KOŽE, je bil namenjen za objavo v avgustovski številki, drugi, z naslovom DAN HRANE, pa je redni prispevek.
Življenje je dodajanje trde kože
V neki reviji sem bežno ujela naslov: Življenje je dodajanje trde kože.
Po svoje bo rekla, da. Zakaj imam trdo kožo? Da sem močnejši, da lažje premagam ovire, da se lažje odločam, skratka uveljavljam samega sebe in konec koncev lažje živim.
Prav to pa je lahko zelo dvorezno. Če imam preveč trdo kožo, je lahko tudi zelo negativno. Jemlje mi sposobnost za skupno življenje.
Če postane človek neobčutljiv, če ga ne gane nič več, niti to, kar se težkega dogaja njemu samemu, niti krivica niti zlo, mora biti zelo hudo. Hudo je tudi, če človek kar naprej joka, prav tako pa je zelo hudo, če ne zna potočiti nobene solze več. V tem smislu je lahko trda koža pri človeku nevarna za njegovo človeško rast.
Pravzaprav je vprašanje, kaj je boljše. Najbrž odgovor ni vedno enak in preprost. Kakor kdaj. Pač seje treba prilagajati situaciji, v kateri smo. Po eni strani kožo utrjevati, po drugi pa paziti, da ne postane podplat.
Smo pa ljudje miselna bitja in bomo vedno kolebali med biti ali ne biti, med občutljivostjo ali med trdo kožo, med prav in narobe, med dobrim in slabim.
Po mojem mišljenju je za človekovo duhovno rast dobro, da postane koža nekoliko trša, če smo preveč občutljivi in nasprotno, če nas vsaka "praskica" močno prizadene, bi bilo dobro, če bi postali malce bolj "trpežni".
Življenje je pač takšno, njegov sestavni del so na žalost tudi kritike, upravičene ali neupravičene, mnogo trdih besed, žalitev, sporov.
Vsak od nas se mora s tem srečevati in prenesti tudi marsikatero žalitev, in kdor ne zna priti prek tega in živeti naprej, ne da bi se stalno vrtel okrog stvari in dogodkov v preteklosti, temu je težko. In v tem smislu je prav, da dobivamo tršo kožo, tla znamo vedno bolj prenašati stvari, ki so težke.
V tem razmišljanju sem prišla do ponovnega spoznanja, da v našem življenju velja zakon uravnoteženosti. Kot jc čas rojevanja in čas umiranja, kot čas sajenja in čas pobiranja pridelkov, čas podiranja in čas zidanja. Tako je tudi čas jokanja in čas smejanja, je čas žalovanja in čas plesanja. Samo uravnotežen človek zna za vsako dejanje izrabiti primeren čas. S tem se držiš v oblasti, saj ne vladajo tebi občutki, ampak ti vladaš njim.
Anica Štrubelj
Dan hrane
Ko sem listala po koledarju, prebirala mesece in pomembnejše dneve posameznega meseca - to sem počela sredi dopustniških dni -, mi še na misel ni prišlo, kako zelo pomemben jc dan hrane. Pravzaprav mi je bilo celo smešno, kdo pač si je neki to izmislil.
Minile so počitnice, prišla je jesen in vse mi je takoj jasno. Povsod okrog nas, na poljih, na drevesih, v vinogradih pa tudi gozdovih, vse okrog nas je resnično bogato. Kot bi sam Bog Stvarnik odprl svoja vrata in nam nasul toliko različnih dobrot. Seveda, vse s pomočjo človeka. Kot življenje samo je hrana. Vseskozi si se trudil, vlagal svoje moči, da lahko na jesen pobiraš svoje sadove.
Smo pa ljudje takšna bitja, da kmalu vse dobro obrnemo na glavo oziroma razvrednotimo. Sicer se s svojim radi pohvalimo, pa naj to potem koristno porabimo ali pa tudi ne.
In res, prav veliko ljudi je prepričanih, da le izobilje daje človeku in njegovemu življenju pravo slast in vrednost. Delno je to res. V skrajni revščini in v vsakdanjem boju za golo preživetje si dostojnega, človeka vrednega življenja, zares ni mogoče predstavljati. Vendar med nami ni veliko takih, ki bi bili močno materialno prikrajšani. So pa v deželah tretjega sveta čisto drugačne razmere. Ne da ljudje ne bi hoteli delati, tudi nimajo takšnih pogojev, niti naravnih, pa tudi stopnja razvitosti teh dežel je na robu obupa.
Saj se velikokrat vprašam, kje pa ljudje živijo bolj mirno in sproščeno? Ali v deželah, kjer jim napredek še ni omračil uma in živijo le v naravnih danostih, brez umetne civilizacije?
Ker imamo vsega v izobilju, se večkrat obnašamo prav čudno. Malo jih je, ki pomislijo, da je potrebno od svojega kosa kruha kakšen grižljaj nameniti tistim, ki pa nasprotno od tega zaradi lakote umirajo.
Obnašamo se prav porabniško nekontrolirano. Iz tega sledijo pohlep, sebičnost, nekritičnost, brezobzirnost, lagodnost in plehkost. Kakšni izrazi! Kdo bi hotel biti tak? Vsak od nas si misli, da že ni takšen, pa se žal, gotovo neštetokrat zalotimo sredi takšnih dejanj, ki so prav posledica prevelike razvajenosti.
Naj končam s pregovorom: zlata jabolka v srebrnih koških so besede izrečene ob pravem času.
Anica Štrubelj
Piše: Konrad 1'iko
Iz Društva upokojencev
Sestanek koordinacijskega odbora smo imeli 14. 8. 2002 v naših prostorih na Vidmu. Na tem sestanku smo se dogovorili o načinu izvedbe prireditve 21. septembra. Vsako društvo je predstavilo svoj program.
Dne 25. 8. 2002 smo imeli sejo, na kateri smo razpravljali o praznovanju 50-letnice in o koordinaciji ter o kulturnem programu, ki bo 21. 9. 2002 v Jakličevem domu, s pričetkom ob 15. uri. Po končani proslavi bo zabavni program s prikazom razstave našega društva. Razdelili smo si naloge za pripravo tega dogodka.
Pogovarjali smo se tudi o izidu piknika v Podgori. Dobička je bilo 61.000 tolarjev, kljub stroškom, ki so bili naslednji: 15.000 SIT harmonikar, 15.000 SIT koča v Podgori, 15.000 SIT peka mesa, 35.000 SIT nabava vina, 122.000 SIT nabava mesa in hrane v trgovini. Za srečelov smo prispevali 413 dobitkov in 34.300 SIT v denarju, za kar vsem najlepša hvala. Cena srečke je bila 300 SIT.
Iz šole
Na kopalnem izletu smo bili 29. 8. 2002. Letos smo bili dogovorjeni v Portorožu. Ker nas je bilo premalo, smo se združili z. Ljubljančani. Prvotni datum 7. 8. 2002 smo prestavili na 29. 8. 2002. Izleta se je udeležilo 19 naših članov, Ljubljančanov pa je bilo 29, tako je bil avtobus poln. Kopali smo se v bazenu, zunanjem bazenu in na plaži. Letos so odprli nov bazen na prostem. Če je sončno, je kopanje v njem prijetno. 7. 9. 2002 smo bili v Dragomerju. Bilo nas
je kar lepo število. Nas je bilo 43, njih pa 50. Lepo so nas sprejeli in pripravili zelo okusno hrano. Tudi za dobro pijačo so poskrbeli in še vse drugo. Zadovoljni smo se vračali domov v poznih urah.
Aerobika bo spet oktobra, za točen začetek boste zvedeli pri poverjenikih.
Izlet v Kostanjevico na Krki bo 5. 10. 2002, z odhodom ob 6. uri, cena je 1400 SIT.
Lep pozdrav vsem članom!
šolčke in njihove starše je obiskal tudi policist in jih seznanil z načrtom varne poti v šolo, priskrbel pa jim je tudi rumene rutke in kresničke, ki jih bodo nosili na poti v šolo.
Pomirjujoče in spodbudno so izzvenele besede ravnatelja šole Ivana Gran-dovca. Prvošolčke je poskušal opogumiti in prikazati delo v šoli kot zanimivo in zabavno na poti do novih spoznanj. Staršem pa je svetoval, da v svojih otrokih ne vidijo le nekoga, ki naj bi dosegel čim boljše ocene in ki naj bi bil povsod najboljši, nato pa je nadaljeval:
"Sprejmite svojega otroka takšnega, kakršen je. Gotovo je edinstven, takšne hčerke ali sina nima nihče na svetu. Veselite se ob drobnih uspehih vaših otrok, izkazujte jim ljubezen ne le z zasipanjem z, materialnimi stvarmi, temveč jim dajte občutek varnosti, topline in dobrote. Spoštujte otrokove učiteljice in vzgojiteljice, ker kakršen odnos boste imeli vi do njih, takšnega bodo imeli vaši otroci do vas. Čeprav je šolski sistem obseden z najrazličnejšimi točkovanji, se vsi skupaj potrudimo in vsaj v prvih dveh triadah omogočimo otrokom lepo otroštvo."
Prvošolčke je po programu čakala še pogostitev, nato pa so se skupaj s starši odpravili v učilnice, kjer so se pogovorili s svojimi učiteljicami, na klopeh pa so jih čakala majhna, a lepa darila.
Vse je bilo pripravljeno tako, da je bil prvi stik s šolo lepo doživetje, ki naj bi prvošolčkom ostalo v najlepšem spominu.
M. Steklasa
PRVI ŠOLSKI DAN
Številčno najšibkejša generacija prvošolekov
Z letošnjim šolskim letom je začela obiskovati de-vetletko že druga generacija prvošolekov. Na Vidmu bo prvi razred obiskovalo 19 učencev, v Strugah 5, v Kompoljah in v Ponikvah pa po trije. Na vseh štirih šolah je to le 29 učencev, kar pomeni, da je verjetno letošnja generacija številčno najšibkejša, odkar se v Dobrepolju vodijo šolske statistike.
Za vse, ki so šli 2. septembra prvič v šolo, seje začelo novo obdobje. Znašli so se v novem okolju, med novimi sošolci in učitelji, zato se na prvo šolsko pot ni bilo dobro odpraviti brez spremstva staršev. Tako pa sta jim njihova bližina in prijazen sprejem učiteljic kaj hitro razvedrila obraze.
V šoli so jih pričakali učenci drugega razreda devetletke in jim za dobrodošlici zapeli dve pesmici, učenci petega razreda pa so jim zaigrali igrico "Igrače imajo najraje otroke". Prvo-
Poletna šola v naravi Debeli Rtič
2002
Poletna šola v naravi je bila organizirana za učence četrtih razredov centralne šole in vseh treh podružničnih šol. Šole v naravi seje udeležilo 33 učencev. Učence so spremljali in poučevali Alenka Leskovar, Jelka Samec, Barbara Božič, Danilo Drobnič in Andrej Škantelj.
Gasilska slika vseh udeležencev
V osmih dneh bivanja na Debelem Rtiču so se vsi učenci naučili plavati oziroma izpolnili svoje plavalno predznanje. Poleg plavanja so se učenci seznanili tudi z osnovami potapljanja. Marsikateri učenec seje prvič peljal z barko, plezal po plezalni steni, si ogledal mejni prehod ali pa preživel nekaj dni brez staršev. Vse to in še marsikaj, kar so učenci doživeli in se naučili v šoli v naravi, prispeva k njihovemu srečnejšemu otroštvu in mnogo izkušenj, ki so jih pridobili, jim bo koristilo v nadaljnjem življenju. Vsi učenci so se z novimi znanji in zadovoljni vrnili domov. K temu pa je veliko prispevala enkratna ekipa učiteljev - spremljevalcev in vodstvo šole. Takšne oblike vzgojno-izobraževalnc-ga dela si učenci prav gotovo še želijo.
Za konec pa še nekaj rezultatov.
Vsi učenci (7), ki so prišli v šolo v naravi kot neplavalci, so postali plavalci in tako osvojili bronastega delfina. Ob zaključku šole v naravi smo podelili: " 25 BRONASTIH DELFINOV
* 6 SREBRNIH DELFINOV
* 2 ZLATA DELFINA
Zlatega delfina sta osvojila PETER BLATNIK in TINE KLINC.
ČESTITAMO VSEM UČENCEM!
Svoje misli pa naj vam predstavijo tudi učenci.
Vodja šole v naravi: Andrej Škantelj
Debeli Rtič
29. avgusta smo prispeli na Debeli Rtič. Tam smo bili do 5. septembra 2002. Na Debelem Rtiču smo se zelo zabavali, največ pa smo plavali. Imeli smo tudi pouk slovenščine, matematike in spoznavanja narave. Pri pouku smo dobili delovne zvezke. Enkrat pa smo imeli pouk kar na plaži. Pri pouku spoznavanja narave nam je vrtnar razkazal rastline botaničnega vrta. Imeli smo tudi razna tekmovanja, kot so na primer: kros, vlečenje vrvi, suhi slalom, nogomet, iskanje praznega prostora in šc mnogo družabnih iger. Z barko smo obiskali Piran, tam pa smo si ogledali akvarij, kjer smo videli veliko zanimivih morskih živali. Šli smo tudi na mejni prehod Lazaret in stopili tri korake v Italijo. Zadnji dan so učitelji podelili nagrade in priznanja s tekmovanj in delfine. Jaz sem si priplavala bronastega delfina. Hrana je bila zelo dobra. Dvakrat smo jedli tudi sladico. Naučili smo se igrico naramnice in ta igrica se mi je najbolj vtisnila v spomin. Najlepše mi je bilo takrat, ko smo se obmetavali z vodnimi balončki.
Tako smo preživeli veselih osem dni na Debelem Rtiču.
Jana Šuštar
Nočno kopanje
Na Debelem Rtiču smo se ob devetih zvečer odpravili na nočno kopanje. Odložili smo brisače in poskakali v vodo. V vodi smo se žogali in se tunkali. Malo pa smo tudi plavali. Nočno kopanje je kmalu minilo in odšli smo v paviljon. Tam smo se stuširali in odšli spat.
Tine Kline
Dva zlata delfina: Peter in Tine
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
Snemanje Malih sivih celic spet na Vidmu
Tekmovalci so morali v 20-ih minutah rešiti test s 25-imi vprašanji. Pri tem so se kar namučili, saj je zahteval kar veliko znanja.
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je avgusta 2002 na območju občine Dobrepolje obravnavala pet kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bile štiri kršitve storjene v zasebnih prostorih, ena pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot v gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo enajst različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamlja pa se v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš ter trgovin storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma
begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo tudi oglede sedmih prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice so pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu septembru 2002 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA CROSUPUE
Mentor Malih sivih celic Matej Kalan.
16. oktobra boste lahko spet spremljali TV oddajo Male sive celice, na kateri bo sodelovala zmagovalna ekipa, ki je bila izbrana na pred-tckmovanju, kije potekalo na OS Videm. Zbralo se je okrog dvesto učencev iz različnih šol Slovenije. Vsaka šola je lahko sodelovala z dvema ekipama, le gostujoča šola je imela pravico do treh ekip. Kljub dobrim uvrstitvam v prejšnjih letih letos nismo imeli sreče. Mentor Malih sivih celic na
šoli Videm je Matej Kalan, tekmovanje pa je organiziral Janez Pavlin. Tekmovalce sta pozdravila ravnatelj Ivan Grandovec in župan Anton Jakopič. Tekmovanje sta pomagala izpeljati PEKARNA BLATNIK in TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE.
M.s.
Šport
25 let Športnega društva Kompolje
ŠD Kompolje je ob 25. obletnici društva v nedeljo, 30. 6. 2002, organiziralo turnir trojk v košarki in turnir v namiznem tenisu. Turnirja v košarki seje udeležilo 7 ekip, turnirja v namiznem tenisu pa 20 igralcev v dveh starostnih kategorijah. Po koncu obeh turnirjev je sledila krajša slovesnost in podelitev priznanj. Na slovesnosti je prvi predsednik društva g. Marjan Prijatelj predstavil delo društva v 25-ih letih in se zahvalil vsem ustanovnim in sedanjim članom, ki so kakor koli pomagali in še pomagajo pri razvoju društva. Po končani proslavi je sledilo družabno srečanje z ansamblom "Kosobrin".
Ob tej priložnosti se ŠI) Kompolje zahvaljuje tudi vsem svojim donatorjem z upanjem na nadaljnje sodelovanje.
Športni pozdrav! ŠD Kompolje
ŽIVETI AKTIVNO, KOLIKOR SE LE
DA!
* Si želite družbe,novih poznanstev?
* Imate željo po izboljšanju kondicije?
* Bi bili radi bolj gibljivi, s prožnejbo hrbtenico?
* Bi si radi izboljšali slabo počutje?
Vabimo vas, da se pridružite rekreativnim skupinam za ženske. Izvajal se bo program za starejše in mlajše rekreativke, v okviru dejavnosti ŠD Dobrepolje. Programi so nezahtevni, vsaka ženska dela zase in toliko, kolikor zmore.
Rekreacija bo potekala od oktobra do konca aprila v telovadnici OŠ Dobrepolje.
Urnik ženske rekreacije:
PONEDELJEK 18.00 - 19.00 starejše rekreativke 19.00 - 20.00 mlajše rekreativke
ČETRTEK 18.00 - 19.00 starejše rekreativke 19.00 - 20.00 mlajše rekreativke
Z rekreacijo za ženske pričnemo 3.oktobra 2002.Vse informacije in prijave na GSM 041 670 063 ( Stanka Kuplenk ).
Za ŠD Dobrepolje: Stanka Kuplenk
NOGOMET
Doseženi rezultati občinske lige v malem nogometu
XI. k rog
	PAR	REZULTAT
ŠMD-TURJAK	- ŠD KOMPOLJE	2   : 1
VASYd.o.o.	- DNEVNI BAR MAJOLKA	3   : 1
CESTA	- ZAGORICA	2   : 1
SD STRUGE	- SNEZAK	1    : 2
TRENUTNA LESTVICA
MESTO	EKIPA	ŠTEV. TEKEM ZMAGE		NEODL.	PORAZ	TOČKE	DANI GOLI	PREJET I GOLI	GOL RAZLIKA
1	VASY d.o.o.	11	8	2	1	26	48	24	24
2	SMD- TURJAK	11	7	1	3	22	55	23	32
3	SNEZAK	11	6	3	2	21	35	25	10
4	CESTA	11	5	2	4	17	29	32	-3
5	ZAGORICA	11	5	0	6	15	36	32	4
6	SD KOMPOLJE	11	4	1	6	13	27	38	-11
7	DNEVNI BAR MAJOLKA	11	3	3	5	12	28	32	-4
8	SD STRUGE	11	0	0	11	0	14	66	-52
Pripravil: Alojz Kuplenk
Kino
kinomogmm m oktomh 2002
kino "»onaipoin" uioim >* oouM oicnai
PETEK, 4. OKTOBER, ob 19.30
ameriška uspešnica - triler
VSE ZA SINA
KRATKA OZNAKA: "Mati, ki se je odločila, da se bo ponovno poročila, je pripeljala sovražnika v lastno posteljo," — francoski pregovor.
Frank Morris želi za svojega sina samo najboljše. Odkar sta se s soprogo Susan pred nekaj leti razšla, se je njun sin začel upirati, povzročati težave in na veliko lagati. Vendar pa imata Frank in Susan sina zelo rada. Zavedata se, da se pod njegovim igranjem upornika skriva deček, ki potrebuje sočutje, razumevanje in dobre starše. Za njegovo dobro in ob medsebojnem spoštovanju, ki še vedno obstaja med njima, se Frank in Susan trudita biti kar najboljša starša. Susan je našla novega življenjskega sopotnika in bo kmalu postala gospa Barnes. Prišlek v mestu, Rick Barnes, si je že ustvaril sloves bogatega dobrotnika. Dannvju bo lahko nudil tisto, kar mu Frank, ki se ukvarja z gradnjo čolnov, enostavno ne more. Čeprav se bori z ljubosumjem, si mora Frank priznati, da sta dva starša v hiši verjetno prav tisto, kar Danny najbolj potrebuje. Tik pred poroko pa začne Danny Franku pripovedovati zgodbe o Ricku Barnesu - zgodbe, ki sčasoma postanejo vedno bolj vznemirjajoče. Frank je razpet med tem, da bi verjel sinu, ki ga spremlja sloves, da mu resnica ni ravno blizu, in sprejetjem strašne možnosti, da je Barnes povsem drugačen človek, kot se kaže v javnosti. Ko začne Danny pripovedovati očetu o umoru, ki ga je zagrešil njegov očim, mora Frank instinktivno razbrati, kaj je resnica in kaj ni. Glede na to, da dogodki najprej potrjujejo Dannvjevo zgodbo, nato pa se obrnejo povsem v drugo stran, Frank spozna, da mu ostaja le še malo časa in da lahko z oklevanjem ogrozi življenje lastnega sina.
Igrajo: John Travolta, Vince Vaughn, Teri Po-lo, Matthevv O'Learv, Steve Buscemi, Chris Ellis, Nick Loren, James Lashlv, Rebecca Til-ney. DOLŽINA: 89 minut
NEDELJA, 6.0KTOBER, ob 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - najstniška komedija
FANTJE IN PUNCE
KRATKA OZNAKA: Od začetnega medsebojnega sovraštva do prvega zmenka in resne zveze, ter seveda vsega, kar se dogaja vmes, je film FANTJE IN PUNCE nova romantična komedija, ki odkriva igrice, ki se jih poslu-
žujeta nasprotna spola. Ryan (Freddie Prin-ze Jr.) in Jennifer (Claire Forlani) sta tako različna, da se odločita, da se pod nobenim pogojem ne bosta privlačila. Nenazadnje je prav to tisto, v kar od nekdaj oba trdno verjameta. Prvič se spoznata kot dvanajstlet-nika, ki se ne prenašata. Ko se ponovno srečata kot starejša najstnika, sta si še vedno zoprna. Ko pa se srečata tretjič, tokrat že na fakulteti, negotovi Ryan in svobodomiselna Jennifer spoznata, da ju njune razlike pravzaprav združujejo in postaneta prijatelja. Ob pomoči sostanovalcev - divjega in nadebudnega Hunterja (Jason Biggs) in spogledljive Amy (Amanda Detmer) - bosta Ryan in Jennifer odkrila, kaj moški v resnici želijo od žensk, kaj ženske zagotovo potrebujejo od moških in kaj se zgodi s prijateljema, ko gredo stvari predaleč in uidejo nadzoru ... Igrajo: Freddie Prinze Jr., Claire Forlani, Jason Biggs, DOLŽINA: 94 minut
PETEK, 11. OKTOBER, ob 19.30
ameriška najstniška komedija KONEC ŠOLE
KRATKA OZNAKA: Napočil je čas, ko se bliža konec šole - zadnje duhovite ure, ki jih bo moč preživeti s sošolci in z vsemi lepimi dekleti. Kako skupina gimnazijcev v majhnem nemškem mestecu preživlja zadnje dneve pred diplomo, preden se odpravijo resnemu življenju nasproti. Ko bo konec šole, nič več ne bo tako, kot je bilo prej.
Marco Petry (režiser in scenarist) S svojim občutljivim in prodornim opazovanjem opisa/obnašanja skupine študentov, tik preden so diplomirali, je Marco Petry ustvaril briljanten režijski prvenec. Zanj je napisal tudi scenarij in se osredotočil na zgubljanje mladostne lahkotnosti, na strahove, ki nas pestijo ob misli na prihodnost, obenem pa tudi na nov način življenja, ki se obeta in sveže ljubezni, ki se porajajo. Igrajo: Daniel Briihl, Jasmin Schvviers, Niels Bruno Schmidt, Mina Tander, Tim Egloff, Lavinia VVilson, Chri-stian Nathe, Axel Stein DOLŽINA: 111 minut
NEDELJA, 13.0KTOBER, obl5.uri in 19.30
ameriška uspešnica - nora komedija
AUSTIN POVVERS (v zlatotiču)
KRATKA OZNAKA: Slavni agent Austin Po-wers se vrača!
Dr. Zlobniku se tokrat pridruži skrivnostni, a čudaški Zlatotič. Skupaj kujeta načrt, kako bi s potovanjem skozi čas zavladala svetu, kar pa pomeni, da morata ugrabiti Nigela Po-vversa, Austinovega ljubljenega očeta in najbolj slavnega vohuna v Angliji. Austin tako potuje skozi čas in ju lovi, vmes se ustavi še v letu 1975, kjer sreča svojo staro ljubezen Foxxy Cleopatro, elegantno detektivko. Skupaj morata najti način, kako rešiti Nigela in preprečiti Dr. Zlobniku in Zlatotiču, da bi uresničila svoj zlobni načrt. Igrajo: Mike Myers, Beyonce Knovvles, Michael York, Mic-hael Caine, Heather Graham DOLŽINA 103 minute
PETEK, 18. OKTOBER, ob 19.30
ameriška uspešnica - najstniška komedija NOVI FRAJER
KRATKA OZNAKA: Na srednji šoli East High-land je novinec Gil Harris (DJ QUALLS) na vrhu prehranjevalne verige priljubljenosti. Skrivnosten in očarljiv. Dekleta se lepijo nanj in barabe se mu želijo maščevati. Srednja šola East Highland mu leži pred nogami. Ampak Gil nekaj prikriva. Nedavno tega na srednji šoli Rocky Creek na drugem koncu mesta je bil Gil - včasih znan Diz alias Dizzy Gillespie Harrison - zguba, brezveznik, na družabnem radarju ga sploh ni bilo! Kako je torej Diz spremenil življenje in postal Gil, novi frajer? Sestavine za uspeh so: preprost načrt, odločnost in pomoč peščice nenavadnih prijateljev. Igrajo: DJ Qualls, Eliza Dush-ku, Zooey Deschanel, Parry Shen, Jerod Mi-xon, Eddie Griffin. DOLŽINA: 93 minut
NEDELJA, 20.OKTOBER, samo ob 15. uri
ameriški animirani družinski film sinhro. v slovenščino
MIŠEK STUART LITLLE 2
KRATKA OZNAKA: Pripravite se - mala miška bo doživela veliko pustolovščino. Živahni, drobni junak Stuart Little (glas mu posoja Zvone Hribar) se vrača na veliko platno v Mišku Stuartu Littlu 2 in bo občinstvo razveselil s svojo še bolj napeto prigodo. Tokrat se odpravi na pot z nejevoljnim Snež-
kom, da bi rešil novo prijateljico Marjetko iz krempljev zlobnega Sokola. Vrača se tudi vsa Stuartova družina: Geena Daviš (gospa Little), Hugh Laurie (gospod Little) in Jonat-han Lipnicki (George Little). Dve leti sta minili, od kar smo se mudili na obisku pri družini Little. Stuart je zelo zadovoljen z novim življenjem. Hodi v šolo (v čisto svojem avtu), zna zelo spretno sestavljati modelčke letal in je zelo ponosen, da je član nogometnega moštva. Rad ima tudi starejšega brata Georga in malo sestrico Mart-ho (Anna in Ashley Hoelck). Celo domišljavemu mucu Snežku je prirasel k srcu. V svetu Littlovih je vse lepo in prav. A Stuart hrepeni po prijatelju - nekom, ki bi bil tak kot on. Ko se vrača iz šole, zasliši glasno čivkanje in nenadoma na sovoznikov sedež z neba pade ranjena ptičica. Ko se zave, se
i        *-;——i
skrivnostna ptica predstavi za Marjetico. S prestrašenim glasom mu pove, da jo ogroža Sokol, kriminalec, ki se ga vsi bojijo, saj terorizira vsa manhattanska bitja. Ko Stuart izve, da Marjetka nima kje stanovati, vztraja, da ostane pri Littlovih. Gospod in gospa Little takoj sprejmeta Marjetico in jo kljub Snežkovemu negodovanju povabita, naj ostane, dokler hoče. Vsem je jasno, da je Stuart zaljubljen v očarljivo ptičko, ki mu obljubi pustolovščino ... a Marjetica ima temačno skrivnost in ni tisto, za kar se izdaja. Ko skrivnostno izgine, se nenavadni par Stuart in Snežko odpravita na nevarno pustolovščino in razvozljata skrivnost.. DOLŽINA: 118 minut
Sinhronizirali v slovenščino Režiserka: IRENA GLONAR
Stuart Little .........        ZVONE HRIBAR
Marjetica .........        SAŠKA MIHELČIČ
Sokol ............ DARE VALIČ
Snežko..............ALEŠ VALIČ
gospa Little.........SABINA KOGOVŠEK
gospod Little.........BORUT VESELKO
George Little..........TAl ZAVODNIK
Ostale epizodne vloge so interpretirali: Vio-leta Tomič, Tomi Mlinaric, Vid Ropoša, Jožef Ropoša, Vojko Zidar
NEDELJA, 20. OKTOBER, samo ob 19.30
ameriški akcijski triler
VSOTA VSEH STRAHOV
KRATKA OZNAKA: Ali lahko teroristi na ameriških tleh sprožijo orožje za množično uničevanje? Po navedbah CIA-e 20 držav, od katerih je skoraj polovica na Bližnjem vzhodu, že ima ali pa razvija orožja za množično uničevanje. Poleg tega je splošno znano, da
je bilo med hladno vojno narejeno več deset tisoč kosov tega orožja, ki je čakalo na izstrelitev. Neko poročilo navaja, da se za 164 bojnih glav ne ve, kje se nahajajo. Film Vsota vseh strahov, v katerem nastopata Ben Affleck kot CIA-in analitik Jack Ryan in Morgan Freeman kot direktor CIA-e Wil-liam Cabot, pretresljivo realistično opisuje, kaj bi se zgodilo, če bi kakšno od teh orožij prišlo v napačne roke, in kako hitro strah preraste v paranojo, ki premaga človekovo sposobnost razumnega razmišljanja.DOLŽINA: 120 min
PETEK, 25. OKTOBER, ob 19.30
ameriška uspešnica - akcijska komedija VELIKE TEŽAVE
KRATKA OZNAKA: Barrv Sonnenfeld, režiser Kdo bo koga in Mož v črnem, je v komediji Velike težave združil veliko igralsko zasedbo, v kateri kar mrgoli znanih imen: Tim Allen, Rene Russo, Janeane Garofalo, Dennis Fari-na, Patrick VVarburton, Stanley Tucci, Tom Sizemore, Johnny Knoxville, Jason Lee in Dvvight "Heavy D" Myers. Posnel jo je po istoimenskem romanu Pulitzerjevega nagrajenca Davea Barrvja. Velike težave pripovedujejo o tem, kako lahko skrivnostni kovček zbliža in spremeni življenje ločenca, nesrečne gospodinje, dveh poklicnih morilcev, dveh cestnih pretepačev, dveh zaljubljenih najstnikov, dveh agentov FBI-ja in zlobne krastače.
Film je komedija in pripoveduje o bolj ali manj nenavadnih parih. Ločenec Eliot Ar-nold (Tim Allen) se zaljubi v nesrečno poročeno gospodinjo Anno Herk (Rene Russo). Njen mož Arthur (Stanley Tucci) krade denar šefom, zato ti najamejo plačana morilca, Henrvja (Dennis Farina) in Leonarda (Jack Kehler). Načrte jima prekrižata Eliotov sin Ben (Ben Foster), ki mora z vodno pištolo "ustreliti" Annino hčerko Jenny (Zooey Deschanel), in Puggy (Jason Lee), ki živi na drevesu poleg Herkovih. Z vstopanjem novih parov se zgodba vse bolj zapleta in doseže vrhunec v eksploziji jedrske bombe. Zaradi zadnjega in norčevanja iz letališke varnosti so ameriško premiero filma, ki bi
morala biti lansko jesen, za nekaj časa prestavili.
DOLŽINA: 86 minut
NEDELJA, 27. OKTOBER, ob 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - romantična komedija TO SLADKO BITJE
KRATKA OZNAKA: Pri zmenkih se Christina VValters (Cameron Diaz) drži zlatega pravila: izogibaj se iskanja Pravega in se osredotoči na tistega, ki je Pravi v tem trenutku. Se pravi, tega se drži do neke noči, ko v klubu sreča Petra (Thomas Jane), ki naslednji dan nenadoma izgine. Z najboljšo prijateljico Courtney (Christina Applegate) se odločita prekršiti pravila in se ga odpravita iskat. Na poti doživita cel kup divjih prigod. Romantična komedija brez cukra. To sladko bitje ponuja nov pogled na iskanje ljubezni. Producent: Cathy Konrad Scenarij: Nancy Pimental Igrajo: Cameron Diaz, Christina Applegate, Thomas Jane, Selma Blair, Parker Posey, Jason Bateman, Damon VVilliams, Cyia Bat-ten, Jennifer Gimenez DOLŽINA: 102 minuti
II. GRUPE ODREDOV 17 I29S 1VANČNA GORICA
KINO DOBREPOUE VIDEM 34
1312 VIDEM DOBREPOUE
OBVESTILO
Obveščamo kinoobiskovalce, da s 1. oktobrom začnemo prodajati abonmaje za sezono 2002/2003. Abonma za ogled 15 filmov stane 6.000,oo SIT. Ogled ene same kino-predstave torej 400,oo SIT, ne glede na to, ali je filmska predstava zaradi večje dolžine ali najemnine podražena na 600,ooSIT.
V maju bomo za vsak abonma izdali potrdilo za opravljenih 30 ur izbirnih vsebin. Seveda abonmaji niso namenjeni le dijakom oz. tistim, ki rabijo potrdila za opravljene ure izbirnih vsebin, ampak vsem, ki radi hodijo v kino in si bodo na ta način pocenili ogled filmov.
Abonmaje lahko kupite pred vsako redno kinopredstavo (razen ob nedeljah ob 15. uri).
UPRAVA KINA DOBREPOUE
ZAHVALA
ob poslovitvi od dragega sina
LUKA PERHAJA
iz Rašice 1
Ko mladost ugasne in odide k neskončnemu počitku, ko ne vidiš izhoda iz velike krize in bolečine, so ob tebi člani družine, sorodniki, prijatelji, znanci,
sosedje. Njihova prisotnost je velika opora. Ni pravih besed za številne izraze sočutja, podarjeno
cvetje in sveče, ostane le iskrena beseda - hvala.
V trenutku, ko bolečina nima meja, naj beseda -hvala - velja: vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in sošolkam, učiteljem, zdravnikom, znancem, sosedom in vsem ostalim, ki so s svojo prisotnostjo
počastili spomin na našega sina Luka. Posebna zahvala g. župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
S hvaležnostjo družina Perhaj
Ko srečaš Njega, priporoči mu nas,
saj nihče ne ve, kdaj pride naš čas.
ZAHVALA
ob nenadni smrti brata in strica, ki je tako spokojno in mirno odšel v novo življenje
MIRKO GRUDEN
upokojeni kovaški mojster iz Ponikev 62
Zahvala vsem, ki ste ga počastili na njegovi zadnji poti, zanj zmolili kakšno molitev, ga ohranili v srcu v lepem spominu. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in poslovilne besede, g. župniku za njegove
molitve ob krsti in g. Kostanjšku za zvonjenje. Hvala sorodnikom in znancem za darovano cvetje,
svete maše, sveče in izraženo sožalje. Hvala sosedom Oblak za prvo nesebično pomoč na domu v prvih trenutkih spoznanja, da njihovega soseda ni več med nami. Hvala gospe Lani Strnad z Vidma za nesebično pomoč. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Zakrajšek iz Srebotnika in Strahovim z Vidma za pogrebne storitve. Hvala pevskemu zboru za zapete žalostin-
ke.
Vsem še enkrat "boglonaj". Žalujoči: sestra, brat, nečakinji in vsi nečaki
Kakor valovi in galebi se srečujemo in približujemo. Galebi odlete, valovi odplavajo, in mi odhajamo. (Tagore)
ZAHVALA
Ob smrti naše mame
NEŽKE ZRNEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, sodelavcem in društvom, vsem, ki ste jo kropili, zanjo molili, darovali cvetje in sveče ter jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za lepe besede in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepo petje. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Sin Franci in hčerka Marija z družinama
MISLI
Starost ni samo postopno propadanje organizma, temveč obenem postopno zorenje osebnosti. In k tej zrelosti sodi tudi življenjska sreča. Samo zrel človek je lahko resnično srečen. Sreča je čas življenjske zrelosti.
Anton Trstenjak
Napredek se ne rojeva iz prilagajanja, ampak z drznostjo in pogumom.
Henry Muller
september 2002
Obvestila
Iz vsebine naslednje Številke:
22. septembra je Društvo upokojencev Dobrepolje praznovalo 50-letnico obstoja. Praznovanje ob okroglem jubileju je bilo slovesno in dobro organizirano. Poročilo pripravljamo za naslednjo številko. Ta bo izšla 25. oktobra in bo v večjem delu predvolilno obarvana. Še enkrat bi vas radi spomnili, da bomo na osnovi Zakona o medijih in Zakona o volilni kampanji zagotovili načelo enakopravnosti. Prosimo vas, da za vsakega kandidata ali politično stranko pošljete programe oz. predstavitve v obsegu največ do dveh tipkanih strani formata A4, vključno s fotografijami. Prosimo tudi za pravočasno oddajo prispevkov.
Zgrajen pločnik na Vidmu
Konec septembra je bila dokončana izgradnja pločnika od Štihove hiše do središča Vidma.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da je od 1. septembra 2002 uprav-ljalec pokopališča in mrliške vežice Strah Franc s.p., Videm 61a, 1312 Videm-Dobrepolje.
Prosimo vas, da se sedaj obračate nanj.
Občina Dobrepolje
Spoštovani!
Obveščamo vas, da smo v mesecu septembru razširili svojo dejavnost. Izvajamo hišniška dela na stavbi občine, Jakličevega doma, upravljamo pokopališče, mrliško vežico ter okolico. Poleg tega opravljamo tudi pogrebne storitve: priprava pokojnika, prevoz od doma do mrliške vežice ali na kremacijo, za kar imamo na zalogi tudi krste ter vso potrebno opremo; izkop jame za žarni in klasični pokop ter organizacijo pogreba na željo naročnika.
STRAH FRANC s.p.
PRODAJA PLINOV, PREVOZNIŠTVO IN POGREBNE STORITVE 1312VIDEM-DOBREPOLJE,VIDEM61A
Največja nevarnost za večino od nas ni, da je naš cilj previsok in ga zgrešimo, temveč to, da je prenizek in ga dosežemo.
Michelangelo Buonarotti
Samo oči in ušesa so človeku slabi pričevalci, če v njem ni pravega duha.
Heraklit
Nekatere ljudi sovražimo, ker jih ne poznamo; in ne bomo jih spoznali, ker jih sovražimo.
Charles Colton
ANTENSKI SISTEMI
SAT
Peter Kočevar s.p., Merharjeva 2, Ribnica, tel.: 8360-657, 041 761-769
■ meritve TV signalov
■ dograditev ali izboljšava POP TV, A kanal, HRT, TV3 ...
■ montaža SAT sistemov (do 2000 programov - Srbija, filmi, erotika, šport...)
■ razdelilni TV sistemi v stanovanjskih hišah, novogradnjah ...
EP£ A ™SLO
Servis KLANCAR
AVTOMEHANIKA. VULKANIZERSTVO IN KMETIJSKA MEHANIZACIJA
Klančar Andrej s.p. Videm 29/d, Videm - Dobrepolje
SERVIS KLANČAR
vam nudi avtomehanična popravila vozil, popravilo kmetijske mehanizacije, kot novost pa vam nudimo tudi vulkanizerske storitve.
Po ugodnih cenah vam nudimo prodajo in premontažo zimskih avtoplaščev. Pri nakupu avtoplaščev vam nudimo tudi ugodne popuste ter brezplačno shranjevanje vaših pnevmatik.
SE PRIPOROČAMO!
Tel.: 7807 636, GSM: 041693 678, f ax: 7867 266
TIRS d.o.o. kompolje 11 oa     SERVIS IN PRODAJA VOZIL RENAULT
- SERVIS
- PRODAJA
- UGODNI KREDITI
- VULKANIZERSTVO
- NADOMESTNO VOZILO
- KAROSERIJSKA POPRAVILA
- MOTRIO
Pokličite nas na telefon: 01 780-71-61 ali 041787-361
DELOVNI ČAS: PONEDELJEK DO PETEK 8.1 SOBOTA: 8.00 -12.00
12.00 in 13.30-18.1
AKCIJA ZA ZIMSKE POTI
ZIMSKE PNEVMATIKE ZA OSEBNI PROGRAM: -15 % popust pri plačilu z gotovino ali -20 % popust v obliki vrednostnega bona
Izbirate lahko med različnimi proizvajalci gum (SAVA, MICHELIN, G00DYEAR, KLEBER, KORMORAN, FULDA...)
KNJIŽNICA GROSUPUB
Adamičeva 15
september 2002
Oglasi
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje
PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE
Z IZDELAVO
- GEODETSKEGA POSNETKA
- LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
- PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI)
IN S PRIDOBIVANJEM
- UPRAVNIH DOVOUENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOUENJE)
NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3
(V I. NADSTROPJU BLOKA NAD LJUBLJANSKO BANKO)
ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:
(01)781 03 20, (01)781 03 28
DELOVNI ČAS SPLOŠNE AMBULANTE VIDEM			
	DOPOLDNE	POPOLDNE	AMB. STRUGE
PONEDELJEK	7.00 - 13.00	13.00 - 17.00	
TOREK	7.00 - 11.00	13.00 -19.00	
SREDA	7.00 - 11.00		7.00- 13.00
ČETRTEK	7.00-11.00	1 2.00 - 18.00	
PETEK	7.00 - 13.00	13.00 - 17.00	
Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00.			
Obvestilo: Trenutno nadomešča dr. VValida el Shavvisha dr. med. Barbara Merše po urniku:	
PONEDELJEK	13.00-19.00
SREDA	7.00 - 13.00 (amb. Struge)
ČETRTEK	7.00- 13.00
DELOVNI ČAS ZOBNE AMBULANTE VIDEM			
	DOPOLDNE	POPOLDNE	
PONEDELJEK		13.00 - 19.00	
TOREK	7.00 - 13.00		
SREDA	7.00 - 13.00		
ČETRTEK		1 3.00 - 19.00	
PETEK	7.00 - 13.00		
Dežurni zdravnik:     781-90-09, 050-624 071			
DELOVNI ČAS LEKARNE VIDEM			
	DOPOLDNE	POPOLDNE	
PONEDELJEK	7.30 - 14.30		
TOREK		12.00 - 19.00	
SREDA	7.30 -14.30		
ČETRTEK		11.00- 18.00	
PETEK	7.30 -14.30		
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, H tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o,
FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPOV I-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kMUf
©-mstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Štefan Kastelic, Videm 64 a, 1312 Videm - Dobrepolje, tel.: 01 7867-111, 01 7867 110, GSM: 041 796-795
DELOVNI CAS: od 8. - 12. ure in od 14. - 18. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure
AVTOMEHANIKA AVTOVLEKA
AVTOMEHANICNA POPRAVILA, SERVISI,AVTOOPTIKA
24 ur/dan
AVTOPREVOZNISTVO VULKANIZERSTVO
PREVOZI DOMA in TUJINA
PREMONTAŽA CENTRIRANJE
VELIKA IZBIRA AVTOPLASCEV PO DOSTOPNIH CENAH
ZNAMKE: DUNLOP, FULDA, MICHELIN, SAVA, KORMORAN
AKCIJA: - 20% POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU ZIMSKIH
AVTOPLAŠČEV (SAVA, DUNLOP)
BREZPLAČNA PREMONTAŽA IN HRAMBA AVTOPLAŠČEV!
Vroče cene avtoplaščev KORMORAN
- 155/70 X 13 M+S    -   6.171,00 SIT
- 175/70 X 13 M+S    =   7.632,66 SIT
- 185/60 X 14 M+S    =   9.346,26 SIT
CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG IN VSEBUJEJO DDV MOŽNOST PLAČILA S PLAČILNO KARTICO
NOVO! ptična nastavitev podvozja Na zalogi velika izbira izpušnih sistemov
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.