V prodajalni gradbenega materiala Lesnina — Les na Primskovem v Kranju vedno upoštevajo želje kupca. Z novoletnim voščilom vam to zagotavlja tudi za prihodnje leto. Leto XXX. Številka 99 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI NEG Kranj, torek, 27. 12. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, 'od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih., ZA GORENJSKO Na sejmu skoraj 50.000 obiskovalcev Izredno uspešna je bila prodaja novoletnih jelk in smučarske opreme, veliko zanimanja pa so vsak dan povzročali obiski dedka Mraza KRANJ - Včeraj, 26. decembra, so v Savskem logu v Kranju zaprli 18. novoletni sejem, na katerem je sodelovalo več kot 70 domačih in tujih razstavljavcev. Po oceni uprave sejma se je na novoletni sejemski prireditvi zvrstilo skoraj S0.000 obiskovalcev, kar je preseglo vsa pričakovanja, promet pa se bo približal 20 milijardam starih dinarjev. Razstavljavci so bili z letošnjim sejmom bolj zadovoljni kot s preteklimi, saj so bili prostori ogrevani in tudi boljše razpore- jeni. Pohvale je bilo slišati tudi od obiskovalcev. Ljudje so bili še posebej zadovoljni, ker so bile na sejmu na voljo novoletne jelke in ker je bila široka ponudba smučarske in druge opreme, primerne za ta čas. Vabile so tudi znižane cene, ki so se gibale med tremi in 50 odstotki, v poprečju pa je bilo blago cenejše za okrog 20 odstotkov. Zanimivo je, da med obiskovalci niso prevladovali Gorenjci, ampak je bilo na sejmu srečati tudi obiskovalce iz drugih krajev in iz zamejstva. Več krajevnih skupnosti Že dalj časa po občinah ugotavljajo, da so številne krajevne skupnosti preveč množične, prevelike in da zato pravzaprav ne morejo uresničevati svoje vloge in poslanstva, ki ga imajo v našem družbenopolitičnem sistemu. Številne naloge, ki naj bi jih opravljali delovni ljudje in občani, so v prevelikih krajevnih skupnostih neuresničene, pobude ostajajo na papirju, interesi ne pridejo do svoje polne veljave. Ustavna preobrazba krajevnih skupnosti, njihovo samoupravno organiziranje poteka preveč počasi. Zakaj naj bi občani in delovni ljudje v krajevnih skupnostih razpravljali o več novih krajevnih skupnostih, o manjših in ustreznejših, krepkeje samoupravno povezanih in delegatsko aktivnih? Zato, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da so v krajevnih skupnostih več tisoč ali deset tisoč občni zbori delovnih ljudi in občanov izredno skromni in da sploh ne morejo priti do svojega polnega izraza in uresničitve vsi tisti številni interesi, ki jih prevelika krajevna skupnost vsekakor združuje. Delegatski sistem ostaja le na papirju pri delegacijah ali pri posameznih delegatih, zato ni prave povezave, sporazumevanja in odločanja o skupnih interesih. Zelo redko se delegatsko gradivo obravnava v skupščinah krajevnih skupnostih in še redkeje na zborih delovnih ljudi in občanov. Srednjeročni programi, ki vsebujejo vrsto nalog, so le deloma uresničeni, iz leta v leto ostaja vrsta problemov, ki tarejo krajane, a se ne razrešijo. Stanovanjske soseske se nezadržno širijo, urbanistične podoba se spreminja, prihajajo novi krajani, ki ne najdejo pravega stika in v zdaj organiziranih krajevnih skupnostih tudi ne dovolj možnosti, da bi uveljavljali svoje interese. Prav gotovo so vzroki za očitno premajhno aktivnost velikih krajevnih skupnosti tudi v pomanjkanju prostora in v neenotni kadrovski politiki ter v številnih drugih vprašanjih. Prav zato je nova organiziranost, ki se napoveduje v smotrnejši samoupravni povezavi delovnih ljudi in občanov, v manjših krajevnih skupnostih nadvse dobrodošla, čeprav marsikje zelo težko uresničljiva. Kot prvi in ne tako zelo nepomembni so prostori in kadri novih krajevnih skupnosti, ki naj bi se oblikovale po temeljitem premisleku in ob vseh dosedanjih izkušnjah. Ne bi smeli prevelikih krajevnih skupnosti enostavno deliti, temveč v okviru Socialistične zveze temeljito pretehtati, katere so skupne potrebe in interesi občanov, kako so naravno in prostorsko povezani, da bodo v prihodnje resnično predstavljali družbenoekonomski odnos, skupnost, kjer se bodo uveljavljale in tudi dosledno uresničevale vse njihove želje in potrebe. D. Sedej Kranj — Ob koncu leta so že v navadi poslovna srečanja, pogovori oziroma sprejemi za nekdanje — upokojene člane kolektivov in podobno. Takšen poslovni pogovor je bil tudi v sredo, 21. decembra, v Grafičnem podjetju Gorenjski tisk v Kranju. Zbrali so se uredniki glasil delovnih organizacij, kijih tiska kranjska grafična hiša. Pogovorili so se o poslovnem sodelovanju in možnostih za tovrstno dejavnost v prihodnje, hkrati pa ugodno ocenili dosedanjo dejavnost in predvsem kvaliteto uslug. Na sliki: uredniki glasil na sredinem srečanju. — A Z. Leščani ne morejo več čakati V Lomu so v nedeljo podpisali samoupravni sporazum o pokroviteljstvu nad pionirskim odredom G-34 - /Wo. F. Perdan Lesce — Po srednjeročnem programu radovljiške občine je prihodnje leto v Lescah predvidena gradnja vzgojno varstvene ustanove. Sedanji vrtec, ki ga je pred petnajstimi leti iz pritlične stanovanjske hiše preuredila Tovarna verig Lesce, je bil že takrat le začasna rešitev. Vrtec namreč lahko sprejme le 36 otrok, vendar se jih v njem že nekaj Pokrovitelji pomagajo pionirjem iz Loma Lom pod Stdržičem — Nedeljsko popoldne je bilo v Lomu nadvse slovesno. Ob enih so v osnovni šoli podpisali sporazum o pokroviteljstvu nad pionirskim odredom v Lomu, ki se imenuje po nekdanji lom-ski partizanski kurirski postaji G-34. Sporazum obvezuje pokrovitelje in pionirje osnovne šole, ki je podružnica osnovne šole heroja Grajzerja iz Tržiča, kako ohranjevati tradicije NOB, obenem pa določa, kako naj pokrovitelji pomagajo odredu in podružnični šoli. Sporazum so podpisali zastopniki partizanskih kurirjev Slovenije, občinske organizacije Zveze borcev Tržič, krajevne skupnosti Lom, pionirskega odreda G-34 in osnovne šole heroja Grajzerja Tržič, razen njih pa delegati delovnih organizacij, ki že sedaj več let pomagajo Lomljanom. Ti delovni kolektivi so Termika, Športoprema, Državna založba Slovenije, Imko, Elektrotehna in Tobak. Zastopniki podpisnikov bodo tudi člani sveta pionirskega odreda in bodo sprotno ocenjevali uresničevanje sporazuma. Nedeljski podpis v Lomu je bil prvi tovrstni v Sloveniji. Pokrovitelji so v nedeljo, 25. decembra, pripravili Lomljanom, še posebno najmlajšim, še eno presenečenje. Poskrbeli so za obisk dedka Mraza, ki je bil popestren z gledališko predstavo. Na prireditvi so se Lomljani zahvalili pokroviteljem za dosedanjo pomoč in za darila, ki jih je njihovim otrokom prinesel dedek Mraz. -jk let stiska blizu 50. Prošenj pa je vsako leto več. Leščani so za zdaj z razumevanjem čakali na gradnjo novega vrtca. Vendar, ko so v krajevni skupnosti z nekaterimi pripombami sprejeli gradbeni načrt, se je zataknilo pri lokacijskem dovoljenju. Gradnja vrtca je namreč predvidena na zemljišču, kjer naj bi v prihodnje gradili družbena in zasebna stanovanja; in sicer za sedanjim družbenim centrom. Ker pa je lokacija vrtca 200 metrov oddaljena od sedanjega pokopališča (vendar se pokopališče ne bo širilo, marveč le saniralo), republiški sanitarni inšpektorat zaradi bližine pokopališča noče izdati soglasja k lokacijskemu dovoljenju. V Lescah ugotavljajo, da so pred šestimi leti v neposredni bližini pokopališča zgradilo novo šolo, vendar takrat ni bilo težav s soglasji. Sprašujejo pa se tudi, zakaj urbanisti, še preden se lotijo izdelave zazidalnih načrtov, ne upoštevajo vseh zahtev s tem v zvezi. Nedvomno bi na težave, ki so se pojavile v Lescah, morali že prej opozoriti investitorje. Kakorkoli že, Leščani želijo, da čimprej dobijo vsa potrebna soglasja za začetek gradnje vrtca. Otrok brez varstva je preveč in ne morejo več čakati. MB j it l> t le J ki ai/ m * s aii iea Ustanovni zbor Temeljne banke Gorenjske KRANJ - Na podlagi dosedanjih priprav in razprav o preobrazbi bančništva na Gorenjskem bo danes, 27. decembra, dopoldne v Kranju ustanovni zbor Temeljne banke Gorenjske združene v Ljubljanski banki. Med drugim bodo razpravljali in sklepali o sprejemu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Temeljno banko Gorenjske in delovno skupnostjo in o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko. A. 2. Olajšajmo jim delo — Tudi ljudje, ki skrbe za javno snago in čistočo po naših mestih, bodo odšli med novoletnimi prazniki na zaslužen počitek. Po praznikih jih spet čaka delo, ki pa bo odvisno tudi od nas! Bolj bomo sami skrbeli med prazniki za čistočo, lepše bo praznično okolje in manj dela bodo imeli po praznikih! (jk) - Foto: F. Perdan Naročnik: r Jak Koprive novi urednik Dela Ljubljana — Predsedstvo republiške konference SZDL je na seji, ki je bila v petek, 23. decembra, v Ljubljani, po smrti direktorja publikacij in glavnega urednika Dela Mitje Gorju-pa na njegovo mesto imenovalo dosedanjega glavnega in odgovornega urednika Tanjuga v Beogradu Jaka Koprivca. Jak Koprive je bil rojen leta 1939 v Trbovljah. Svojo novinarsko pot je začel v »Zasavskem tedniku*, leta 1960 pa je postal dopisnik Dela iz zasavskih revirjev. Potem je bil dopisnik Dela iz Beograda, urednih notranjepolitične rubrike Dela, odgovorni urednik Dela ter republiški sekretar za informacije. Zadnja tri leta je bil glavni in odgovorni urednik agencije Tanjug. Za svoje uredniške uspehe je pred tremi leti prejel tudi Tomšičevo nagrado. Dolžnost glavnega urednika Dela bo začel opravljati 15. januarja. -Jg Kje je ostal plin! Ze tretjič se je preskrba s plinom v široki potrošnji zataknila. Lani na jesen, letošnjo spomlad in sedaj. Opazneje je začelo plina primanjkovati že septembra, ko dobave niso, dosegle dogovorjenih količin. Takšen je bil položaj vse do 11. novembra, ko je INA, naš največji predelovalec nafte in proizvajalec plina, obvestila slovenske plinarne, Petrol in Istro Benz, da jim morajo zmanjšati dobavo za 20 odstotkov. V takšnem položaju seveda plinarne niso mogle napolniti rezervoarjev — plin pa smo porabili prej kot je bilo planirano. Po 11. decembru v Sloveniji ni več plina za široko potrošnjo, dobava pa zadošča komaj za mestno omrežje v Ljubljani, ki mora biti polno že iz varnostnih razlogov. Nekaj plina imajo na voljo tudi za posebne odjemalce, kot so bolnišnice, vrtci in obrati družbene prehrane. Ob vsem tem pa nihče ne ve natančno, kaj se dogaja z zahtevo po dodatnem uvozu 500.000 ton surove nafte, ki jo je Zvezni izvršni svet odobril že pred dvema mesecema. Potem pa je bil dovoljen še uvoz 600.000 ton mazuta. Za uvoznika je bila določena INA. Zaradi takšnega položaja sta Ljubljanska plinarna in Petrol zahtevala intervencijski uvoz iz Po(/ske in Madžarske in kaže, da bo problem rešen že ta teden. Takšen uvoz pa seveda ni rešitev, temveč le »gašenje požara*; navsezadnje za pomanjkanje plina ni kriva le zagrebška INA, temveč bi se tudi slovenski distributerji morali bolje povezati med seboj. Dražja elektrika Na petkovi seji skupščine interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije so delegati sprejeli nov tarifni sistem oziroma nove postavke za posamezne odjemalce, ki naj bi veljale že od 1. januarja naprej. V poprečju se bo električna energija podražila za 25 odstotkov, notranja delitev med uporabniki pa bo takšna: oseben odjem, razen za tovarno dušika Ruše, ki bo plačevala elektriko za 10 odstotkov dražje, bo imel podra-ženo energijo za 15 odstotkov, ostali odjem pa bo dražji za nekaj manj kot 30 odstotkov, gospodinjstva pa bodo za kilovat plačevala 20 odstotkov več. Ob tem naj povemo, da so delegati sprejeli nižjo stopnjo prispevka za energetiko, ki je bil doslej na bremenu široke potrošnje — stopnja se bo od dosedanjih 60 odstotkov znižala na 48 odstotkov. To pomeni, da se bo elektrika za gospodinjstva podražila za okrog 10 odstotkov. Ljubljana — Borci Cankarjevega bataljona, Briško beneškega odreda, Kamniškega bataljona ter Koroške grupe odredov so v ponedeljek, 19. decembra, ob dnevu JLA v ljubljanskem domu JLA prejeli posebna priznanja za velike zasluge v zadnji vojni vihri. Slovesnosti so se udeležili mnogi gostje. Na sliki: Borci Cankarjevega bataljonu. ( jg) — Foto: Janez Zrnec JESENICE V petek, 30. decembra, bo redna seja delavskega sveta jeseniške železarne, na kateri bodo razpravljali o gospodarskem načrtu za leto 1978, o poročilu odbora za kadre in družbeni standard in za informiranje, o poročilu o delu in o poslovanju železarne ter o nekaterih drugih vprašanjih. V sredo, 28. decembra, bo redna seja delavskega sveta jeseniške železarne, na kateri bodo dali soglasje k pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo v upravnih organih in strokovnih službah skupščine občine Jesenice, o osnutku odloka o potrditvi zazidalnega načrta plavški travnik, o predlogu statuta skupnosti za varstvo zraka občin Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Tržič ter predlog finančnega načrta samoupravne interesne skupnosti za leto 1978. D. S. V sredo, 28. decembra, bo v hotelu Triglav v Mojstrani svečana podelitev državnih odlikovanj zaslužnim članom Zveze komunistov ter podelitev članskih izkaznic na novo sprejetim članom Zveze komunistov. Obenem pa bo v sredo tudi 1. seja komiteja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo izvolili člane komisij komiteja za naslednje mandatno obdobje. I). S. RADOVLJICA Na skupni seji se bodo danes dopoldne sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Poleg več odlokov bodo med drugim razpravljali tudi o desetmesečnem poslovanju radovljiškega gospodarstva. Včeraj, 26. decembra, popoldne se je v Radovljici na 107. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Med drugim so bile na dnevnem redu premoženjsko-pravne zadeve. Obravnavali pa so tudi poročilo o delu samoupravne interesne komunalne skupnosti in informacijo glede sanacije položaja v klavnici Bohinjska Bistrita in o programih zainteresiranih delovnih organizacij za sanacijo. A. Z. ŠKOFJA LOKA Jutri, 28. decembra, ob 16. uri bo skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Delegati bodo med drugim obravnavali problematiko otroškega varstva v občini, spremembe proračuna občine za letos, predlog o začasnem financiranju proračunskih izdatkov v prvem tromesečju prihodnjega leta, predloge za spremembe davkov občanov, pokopališkega reda in pogrebnih svečanostih v občini in spremembi zazidalnega načrta za Frankovo naselje. Ob 17. uri bo razširjena seja zveze rezervnih vojaških starešin. Obravnavali bodo potek priprav na občinsko volilno konferenco, predlog programa za prihodnje leto in poročilo o akciji »Naša obramba v vsako družino.« V četrtek, 29. decembra, ob 13. uri bo seja predsedstva OK SZDL. Člani predsedstva bodo razpravljali o stališčih in sklepih tridnevnega seminarja o volitvah in problematiki gradnje mladinskega doma v Zirovskem vrhu. L. B. Gorenjski sejem Kranj Cesta Staneta Žagarja 27 objavlja javno dražbo osnovnega sredstva: Garažni objekt (možnost garažiranja 3x2 avtomobila) na zemljišču parcel 938/43, 44 in 45 k. o. Kranj ob Cesti S. Žagarja št. 19 Kranj (za sodiščem), za izklicno ceno 398.000 din. Prometni davek v izklicni ceni ni vračunan. Pred pričetkom javne dražbe mora v8ak interesent položiti 10-odstotni polog od izklicne cene. Javna dražba za družbeni sektor in privatni bo 9. januarja 1978 ob 8. uri v upravnih prostorih Gorenjskega sejma na Cesti Staneta Žagarja 27. Interesenti si lahko ogledajo dražbeni objekt na dan javne dražbe na Cesti Staneta Žagarja št. 19 ali po predhodnem dogovoru. Gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska Bistrica razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: - imeti mora visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri s 5-letno prakso, od tega dve leti na vodilnem delovnem mestu ali - srednjo strokovno izobrazbo in 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu. - kandidat mora predložiti program razvoja podjetja. administra torke Pogoji: najmanj dvoletna administrativna šola — lahko začetnik, vsa administrativna in strojepisna dela Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa. _______i_._t i i r f t i—it.. Poslanstvo in odgovornost novinarske besede Slovenski novinarji smo na občnem zboru, ki je bil v sredo, 21. decembra, sprejeli vsebinsko usmeritev našega dela, ki jo lahko imenujemo dolgoročno. Naše pero naj bi sledilo predvsem petim ciljem in nalogoma. Na prvo mesto, čeprav so vse naloge enako pomembne, postavljamo naše vključevanje v priprave na partijska kongresa, na volitve leta 1978 in v uresničevanju zakona o združenem delu ter drugih pomembnih družbenopolitičnih dokumentov. Druga naloga je skrb za lastno usposabljanje, tako družbenopolitično kot strokovno. Nekatere novinarske hiše, predvsem večje, so začele že načrtno skrbeti za vzgajanje mlajših. Slabše pa je še vedno to urejeno v manjših novinarskih kolektivih. V to kategorijo nalog sodi tudi mentorstvo starejših in izkušenejših novinarjev nad mlajšimi. Zbolj-ševanje delovnih in življenjskih razmer je tretja naloga novinarske organizacije. Dva dela ima. Prvi je vsakodnevna skrb za primernejše delovne in življenjske razmere, drugi pa družbena prizadevanja za uveljavitev beneficirane delovne dobe novinarjev. Četrti del nalog članov Društva novinarjev Slovenije je organizacijska krepitev aktivov novinarjev, ki deluje tudi na Gorenjskem, hkrati pa bo nujna oživitev osnovnih organizacij Zveze komunistov in partijskih aktivov po novinarskih kolektivih tiska, radia in televizije. Borba za zboljšavo in lepšanje slovenske besede, pa je peta naloga, sprejeta na občnem zboru Društva novinarjev Slovenije. Naloga temelji na akciji republiške konference SZDL in Slovenskega slavističnega društva. Naloge niso tako skope in ozke, kot so bile napisane. Novinarji jih moramo kot del celovite družbene akcije uresničevati vsestransko in odgovorno. Dragoceno poslanstvo in globoko odgovornost imata pisana in govorjena beseda, je med drugim dejal na novinarskem zboru predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Poslanstvo in odgovornost nista pomembni samo doma, temveč daje tudi svet vedno večjo pozornost vsemu, kar je napisanega ali izgovorjenega pri nas. Zadnja leta se je slovensko novinarstvo uveljavilo. Zanesljivo je k temu prispevala tudi težnja po pošteni besedi o ustvarjenem v naši samoupravni in neuvrščeni družbi. S takim pisanjem moramo novinarji kot družbenopolitični delavci pomagati tistim, ki zaostajajo. Vendar mora biti ta naša pomoč graditeljska in ne s ciljem ustvarjati nervozo. Težko je novinarju, če se znajde v navzkrižju interesov. Brez svojega družbenopolitičnega in idejnega stališča bo nemočen, prav tako pa ne bo učinkovit, če ne bo našel le-teh pri družbenih organih in v frontno organizirani Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Nevzpodbudno in težko je za novinarja, če je v tem navzkrižju prepuščen samemu sebi ali če se mu poreče: se bo že tako ali drugače znašel! Posledica takšnega nujnega novinarjevega ravnanja ob tem priporočilu so zanesljivo pohvale z ene in graje z druge plati. Za učinkovito pisanje v takih primerih, ki niso redki, in nasploh pa je dragoceno novinarjevo vsesplošno znanje in odločnost ne pristajati na kompromise. Novinarji smo prevzeli nase odgovorne naloge, ki pa ne bodo lahko uresničljive, če bodo v družbi še vedno primeri zmotnega odnosa do pisane ali v sredstvih javnega obveščanja govorjene besede. Nevzpodbudno je ukazovanje, o čem smeš pisati in o čem je bolje, da molčiš. Se slabše pa je, ča so takšni »nasveti« rečeni brez primerne in prepričujoče utemeljitve. Novinar mora vedeti več, kolikor kasneje prenese med ljudi njegovo pero. Obveščen mora biti in tehten, kaj v določenem trenutku povedati in kaj ne. Slovensko novinarstvo takšno zaupanje zasluži in ga je že na številnih primerih upravičilo. Predvsem pa mora biti naša beseda, ki ima družbenopolitični pomen, določna in jasna. Takšna pa je lahko le, če o problemu dovolj vemo, če imamo obilico svojega znanja in zaveznika v družbenih organih, ki morajo kot doslej skrbeti za vsebinsko usmeritev sredstev javnega obveščanja in za krepitev gmotnega položaja novinarskih hiš. J. Košnjek Veliko novih sekretarjev Tržič - Kar 23 od 38 osnovnih organizacij Zveze komunistov v tržlški občini bodo od zadnjih volilnih konferenc dalje do leta 1979 vodili na novo izvoljeni sekretarji. Od njih jih je šest v Zvezi komunistov dlje od 23 let, dvanajst najmanj 12 let, sedem dlje od sedmih let, 13 na novo izvoljenih sekretarjev pa je bilo sprejetih v Zvezo komunistov po letu 1971. Sekretar-ske dolžnosti so v tržiški občini zaupali tudi devetim ženskam, petnajst sekretarjev pa je imelo to funkcijo že v preteklem mandatnem obdobju. V tržiški občini ugodno ocenjujejo tako zasnovano kadrovsko politiko. Nova tržiška občinska konferenca ZKS pa ima 53 članov. TRŽIČ KŽK Kranj TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški c. 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje in kosilnice Tomo Vinković 1 5 KM - 30 KM IMT 533 URSUS C-330 UTB - UNIVERSAL BCS, akumulatorje, snežne verige, gume. Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. Jutri, 28. decembra, ob petih popoldne bo 14. redna seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Tržič. Člani izvršnega odbora bodo obravnavali predlog sklepa o organiziranju proslav in prireditev in razpravljali o osnutku družbenega dogovora o financiranju lokalne radijske postaje Tržič in Glasa v prihodnjem letu. Na seji bo govora tudi o drugih finančnih zadevah. Velika slavja tudi prihodnje leto LJUBLJANA - Tudi prihodnje leto bodo v naši republiki velika slavja. Tako so nam sporočili na zadnji, 19. seji, republiške konference SZDL, ki je bila v petek, 23. decembra, v prostorih CK ZK Slovenije v Ljubljani. Stoletnico rojstva velikega slovenskega pesnika Otona Zupančiča bomo prihodnje leto proslavljali po vsej Sloveniji. Proslavljanje 35-letnice kočevskega zbora ter divizij in korpusov NOV Jugoslavije pa bodo osrednje partizanske proslave. Na njih bo strnjeno praznovanje obletnic vseh petih divizij in obeh korpusov, ki so bili ustanovljeni pred petintridesetimi leti. Predsedstvo republiške konference SZDL pa je sklenilo, da politično, organizacijsko in gmotno podpre tudi nekatere prireditve širšega družbenopolitičnega pomena. To bodo predvsem svečanosti ob 25-letnici smrti Borisa Kidriča, 36-letnici sprejema sklepa slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in AVNOJ ter 200-let-nice prvega vzpona na Triglav. Uveljavljanje stališč v praksi S kranjske občinske konference Z K Iz poročila o delu občinske organizacije ZK v preteklem mandatnem obdobju je vsekakor razvidna pestra dejavnost, s katero so se ukvarjali kranjski komunisti; pomembno vlogo je ZK imela pri spodbujanju delovanja delegatskega sistema, krepila vlogo subjektivnih faktorjev, sodelovala pri procesu tozdiranja v delovnih organizacijah, še posebej pa so komunisti sodelovali pri stabilizaciji gospodarstva in ne nazadnje prispevali svoje k ustanavljanju novih institucij, kot so sodišče združenega dela itd., krepili pa so tudi vlogo družbenopolitičnih organizacij. Za vso to dejavnost pa se seveda ne more reči, da je s štiriletnim obdobjem zaključena, saj se mnoge aktivnosti tako kot uresničevanje zakona o združenem delu morajo vsekakor nadaljevati. Za preteklo obdobje kranjskih komunistov je značilna poleg iskanja novih oblik dela tudi organizacijska rast: nekajkrat se je povečalo število osnovnih organizacij ZK, sedaj jih je 149, v njih pa je organizirano 3620 »ELGO« Lesce vabi: nudimo vam ' čudovito aranžirana novoletna darila, na vašo zeljo pa vam jih posebej pripravimo H murka LESCE komunistov ali 30 odstotkov več kot pred štirimi leti. Med novimi člani je večina mlajših, več je bilo tudi vključenih delavcev-neposrednih proizvajalcev, še vedno pa se premalo sprejema dijakov, žensk in prosvetnih delavcev. Na ponedeljkovi prvi seji občinske konference ZKS Kranj so člani konference izvolili nov občinski komite, za sekretarja je bil ponovno izvoljen Jože Kavčič, izvoljeni pa so bili tudi člani drugih organov občinske konference. Pred novoizvoljenimi organi pa v naslednjem mandatnem obdobju prav gotovo niso lahke naloge. Oceniti bo namreč treba, katere naloge terjajo mobilizacijo vsega članstva. Seveda pa kljub temu, da smo v predkongresnem obdobju, ne pomeni, da nekatera stališča in sklepi iz preteklega obdobja ne veljajo več; nikakor ne, je poudaril sekretar Jože Kavčič, saj moramo že prej sprejete daljnoročne naloge uresničevati tudi v tem mandatnem obdobju. Med najpomembnejšimi nalogami je prav gotovo usposabljanje komunistov za konkretizacijo zakona o združenem delu, za verificiranje samoupravnih aktov, za katere se prav sedaj že izteka rok. Ne nazadnje pa v tej Zasedala bo kamniška skupščina Kamnik — V četrtek, 29. decembra, ob 16. uri bo skupna seja družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti kamniške občinske skupščine. Pred delegati bo obširen dnevni red, saj bodo uvodoma razpravljali o predlogu resolucije o izvajanju družbenega plana kamniške občine v prihodnjem letu in o informaciji republiškega izvršnega sveta o uresničevanju planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v letih 1977 in 1978. Razen tega čaka delegate kamniške občinske skupščine obravnava odloka o davkih občanov, odloka o letošnjem in prihodnjem občinskem proračunu, odloka o občinskih blagovnih rezervah in odloka o ustanovitvi centra za usmerjeno izobraževanje Kamnik. Na dnevnem redu je tudi obravnava nekaterih predlogov odlokov s področja zemljiške in urbanistične politike ter razprava o novih katastrskih dohodkih. -jk lista v odstotkih Namesto v dinarjih so določila sindikalne liste izračunana v odstotkih od poprečnega OD v gospodarstvu v prvih devetih mesecih letos, kije znašal 5.557 dinarjev Brez posebnega razburjanja in pripomb je minila javna razprava -> stališčih slovenskih sindikatov do samoupravnega sporazumevanja o skupnih merilih in osnovah za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Prav tako skoraj ni bilo razprave, ko so stališča potrjevali na petkovi seji RS Zveze sindikatov Slovenije. V teh stališčih so zapisana navodila in predlogi, s katerimi bi oblikovali takšen sistem delitve osebnih dohodkov, da bomo uresničevali ustavne smernice in določila zakona o združenem delu; torej načelo delitve po delu in rezultatih dela. Veliko bolj burna je bila razprva o skoraj vsakem odstavku dodatka k stališčem sindikalne liste za prihodnje leto. Sindikalna lista je nn^ieč letos doživela pomembne spremembe, saj je odbor za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in OD ponudil članom RS ZSS v obravnavo postavke sindikalne liste v odstotkih proti poprečnemu osebnemu dohodku v Sloveniji in ne v dinarjih, kot je bilo to v sindikalni listi do sedaj. V bodoče torej ne bomo vsako leto znova valorizirali dinarskih zneskov, ki jih prinaša sindikalna lista, temveč bomo lahko sprejete odstotke vnesli v samoupravne akte le z enim referendumom in jih potem vsako leto sproti preračunali v skladu s poprečnim osebnim dohodkom SRS za preteklo leto. Posebno burna je bila razprava ob odstotkih, ki spadajo med osebne prejemke. Ti namreč še vedno niso usklajeni s podobnimi prejemki v drugih republikah, oziroma so v naši republiki najnižji v državi. Največ pripomb je bilo na predlagane odstotke za vrednotenje delovne dobe. Pri nas je namreč možen največ 12-odstotni dohodek, v drugih republikah pa se ustavi šele pri 17 ali 18 odstotkih. Ker pa je ta določba le prehodna, saj smo že s prejetjem zakona o združenem delu sprejeli tudi sklep o drugačnem vrednotenju minulega dela, vendar do sedaj še niso izdelana merila za vrednotenje, so sindikati vztrajali na predvidenih odstotkih. Na petkovi seji RS ZSS so tudi poudarili, da si bo treba v prihodnje veliko bolj prizadevati za uskladitev višine posameznih prejemkov med republikami. Koliko bodo znašale, dnevnice, regresi, kilometrina? Dodatek za deljen delovni čas od ene do dveh ur lahko znaša največ 8 odstotkov od poprečnega OD v Sloveniji ali 365 dinarjev, za dve uri in več 16 odstotkov ali 729 dinarjev, dnevnice v državi in prenočevanje bodo za odsotnost od 8 do 12 ur znašale največ 3 odstotke ali 137 dinarjev, nad 12 ur pa največ 4,5 odstotka ali 205 dinarjev; prenočevanje brez računa največ 2,2 odstotka ali 100 dinarjev, z računom največ 5,5 odstotka ali 250 dinarjev; znižana dnevnica pa največ 2,2 odstotka ali 100 dinarjev. Kilometrina sme znašati 30 odstotkov cene super bencina in sicer 2,10 dinarja, regres za prehrano med delom največ 8 odstotkov od poprečnega OD v SRS ali 365 dinarjev in regres za letni dopust najmanj 30 in največ 45 odstotkov od poprečnega OD ali od 1367 do 2050 dinarjev. L. Bogataj akcijski usmeritvi komunisti ne smejo biti zaprti v ozke občinske meje, pač pa je potrebno za uresničevanje planskih nalog tega srednjeročnega obdobja sodelovati tudi širše, v medobčinskih in tudi republiških okvirih. Razpravljavci so se strinjali, da komunisti v svojem družbenem delovanju še niso naredili vsega. Tako vrzel je čutiti tudi pri uveljavljanju delegatskega sistema, pri čemer bi se morala bolj odraziti aktivnost komunistov vključenih v razne oblike delegatskega delovanja. Tudi uskladitev delovanja z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, posebno pa s SZDL, je v sedanjih pripravah na volitve ključno vprašanje. Za razreševanje ne najbolj lahkih nalog v prihodnjem obdobju, le-te so komunistom znane, zato ni zdaj čas, da se jih na novo opredeljuje, pač pa je Čas, da se komunisti in tudi vsi delovni ljudje, občani pritegnejo v razreševanje teh nalog v praksi. V svoji razpravi je Miran Potrč, član IK predsedstva CK ZKS, na kranjski občinski konferenci ZK poudaril, da si je treba prizadevati in to poleg komunistov še ostale družbenopolitične sile organizirane v družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih za uveljavljanje vodilnega položaja delavca v združenem delu, za izražanje družbenih in materialnih interesov delovnega človeka, za njihovo uresničevanje skozi delegatski sistem. Prav uveljavljanje načelno sprejetih stališč v družbeni praksi naj bi bilo tudi merilo za oceno uspešnega delovanja komunistov za bodoče. L. M. Ivo Šemrl dipl. gradbeni inženir Prejšnji teden smo se na kranjskem pokopališču nepričakovano poslovili od vsestransko razgledanega, neumornega in uglednega družbenopolitičnega delavca in velikega strokovnjaka — diplomiranega gradbenega inženirja Iva Šemrla. Vest o njegovi smrti se je bliskovito razširila in presenetila vse, ki so ga poznali. Omahnil je mlad, sredi neumornega dela, poln načrtov o novih tehničnih izboljšavah in zagnan, ko so se reševala najtežja vprašanja stroke ali širše družbene skupnosti. Bil je priljubljen, skromen, spoštovan ter zaveden in delaven v vsaki sredini, ki ga je povabila medse. S svojo natančnostjo, vestnostjo in vztrajnostjo se je loteval najtežjih nalog ne le v delovni organizaciji SGP Gradbinec (nekdaj Projekt), kjer je bil nekoč štipendist in kjer je kolektivu ostal zvest vse do svoje prerane smrti, temveč tudi na širokem polju družbenopolitičnih aktivnosti. Bil je nekdanji odbornik SO Kranj, v prejšnjem mandatnem obdobju član občinskega komiteja Zveze komunistov in v svojem kolektivu večkrat sekretar Zveze komunistov. Nazadnje je opravljal odgovorno delo vodje tehničnega sektorja. Med njegovimi drugimi zadnjimi zadolžitvami naj povemo, da je bil predsednik univerzitetnega Sveta FAGG v Ljubljani, namestnik komandanta občinskega štaba za civilno zaščito SO Kranj, član družbenopolitičnega zbora SO Kranj, član komisije za odnose z verskimi skupnostmi, član koordinacij skega zbora za izvajanje grad nje družbenih objektov v krajevnih skupnostih, sodeloval pa je še v številnih drugih strokovnih, političnih ali samoupravnih organih in telesih. Rodil se je 17. septembra 1932 v Ljubljani, njegov grob pa smo tovariši, sodelavci, prijatelji, ožji svojci in znanci zasuli s cvetjem v petek, 23 decembra 1977, v Kranju. Težko se je Ivu Šemrlu za hvaliti za njegov prispevek, in še težje bo zapolniti vrzeli, ki so nastale z njegovim od hodom. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! /O ljubljanska banka PODRUŽNICA KRANJ Poslovna enota Kranj LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA KRANJ Poslovna enota Kranj Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj, poslovne enote Kranj objavlja naslednje prosto delovno mesto za nedoločen čas 1 višji gradbeni referent Poleg splošnih pogojev se za zasedbo delovnega mesta zahteva dokončana višja šola gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj Ponovno objavljamo naslednja delovna mesta za nedoločen čas 1 višjega referenta za analize kreditno-denarnega poslovanja podružnice za določen čas 2 odpravnika Poleg splošnih pogojev se za zasedbo delovnih mest zahteva pod 1.: dokončana višja šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pod 2.: končana dveletna administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj Na delovnih mestih za nedoločen čas se zahteva 2 meseca poskusnega dela Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, podružnici Kranj, poslovni enoti Kranj, Prešernova 6 , do 6 1 1978 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. oglaša po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta delovna mesta: za TOZD Komercialni servis Kranj 1. prodajalke živil 2. vodje malorpodaje za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof 3. dveh delavcev N za priučitev v proizvodnji 4. transportnega delavca Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: K V prodajalka živilske stroke ali priučena prodajalka s 6-me-sečnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje, discipliniranost in odločnost, zdravstvena sposobnost za delo z živili, nastop dela je določen za dne 21. 2. 1978; pod 2.: višja ali srednja šola ekonomske, agronomske ali organizacijske smeri z 2- oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, poznavanje uzanc za blagovni promet, izpit iz varstva pri delu, organizacijske sposobnosti, smisel za komuniciranje, kooperativnost in sposobnost presojanja lastnih odločitev; pod 3.: nepriučen delavec z dokončano osnovno šolo in odsluženim kadrovskim rokom, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 4.: priučen transportni delavec ali nepriučen delavec z odsluženim kadrovskim rokom; Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 mesecev. Nastop dela razen pod točko 1. je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, 10 dni po objavi. *«*«* »****** ^>«f.,.(lmi«<-It: Modernejfta železniška postaja Jesenice — Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice je izdelal osnutek zazidalnega načrta za rekonstrukcijo železniške postaje na Jesenicah. Okvirno so to investicijo načrtovali že v letu 1958, dokončni investicijski program pa so pripravili lani. Rekonstrukcija je v skladu s sprejetim urbanističnim programom občine Jesenice, na predlog ob razgrnitvi pa ni bilo pripomb. Železniško postajališče bodo obnovili v prostoru med strnjeno stanovanjsko zazidavo centra na severni strani ter tirnimi napravami in savsko strugo na južni strani. Na vzhodni strani bodo obnovitvena dela segala do sedanjega cestnega nadvoza nad progo Jesenice —Ljubljana, na zahodni strani pa se bo rekonstrukcija zaključila s potokom Jesenica. Tako bodo na 22 hektarih zemljišča objekte obnovili ali postavili nove. Predvidevajo štiri nove tirne skupine: peronske tire, uvozne tovorne tire, izvozno ranžirane tire, železniške tire, zbirne in izvlečne tire. Gradili bodo tudi novo železniško skladišče in nov prometni stolp ob starih kurilniških objektih. Ob tem pa bodo porušili nekdanji objekt Izolirke, objekte Kovinoservisa, Splošno gradbenega podjetja Grad- binec, tesarski obrat Gradisa, prostore Gorenjke, stanovanjski objekt na Prešernovi cesti ter »vago«. Odstranili bodo tudi nekaj železniških objektov: stavbo sekcije za vzdrževanje prog, staro skladišče s prekladalno in nakladalno klančino, sedanje stanovanjske barake na južnem delu zazidave ter vse stanovanjske stavbe v območju Kuril-niške ulice. Sedanjo Skladiščno ulico bodo nadomestili z novo ter uredili dovozno cesto ob severnem rodu naselja Gradiš do uvoza na plato sedanje kurilnice. Ta rekonstrukcija je za železniško postajo kot za same Jesenice izrednega pomena, saj se z rekonstrukcijo železniškega vozlišča odpravlja zelo ozko jeseniško prometno grlo. D. S. Skupnost za zaposlovanje Kranj /1VJ !i\ VŠ$ Kdor išče, ta najde! ' -z . V času, ko je naš otrok pred izbiro poklica, starši ne moremo vplivati na manjše ali večje možnosti za zaposlovanje, ne moremo vplivati na prosta učna mesta za izuČevanje poklica, od nas ni odvisno, koliko prostora je v začetnem razredu na izbrani šoli. Dokaj velike možnosti pa imamo pri stvareh, ki zadevajo otroka samega, ko oblikuje poklicno željo, ko si nabira znanje iz sveta poklicev, ko usklajuje svojo željo s sposobnostmi, s svojim znanjem pri posameznih predmetih in z družbenimi potrebami. Vprašanje je, ali te možnosti starši vedno izkoristimo in ali jih sploh iščemo. Pisali smo že o tem, da ni pametno na lastni koži ponavljati napake, saj se iz slabosti drugih tudi česa naučimo. Kdo nam pri tem lahko pomaga? Verjetnost, da bomo pogrešili, je največja, če poznamo le nekaj poklicev. Še pred tremi leti je raziskava na tem področju pokazala, da se kar ena tretjina naše mladine zanima samo za pet naslednjih poklicev: avtomehanik, prodajalec, elektroinženir, ekonomist, zdravnik. Za pet med stotimi! Kako spoznati poklice in šole? Učenci imajo za to možnost pri mnogih šolskih predmetih, na ekskurzijah, ki niso tako redke, pri filmih, ki so v ta namen pripravljeni. Vendar, če v otroku ne boste vzbudili želje, da bi čim več izvedel, bodo informacije s tega področja šle mimo-njegovih ušes. O poklicih pripovedujejo tudi predstavniki delovnih organizacij, v zadnjem razredu osnovne šole pa je postalo že navada, da se vsak učenec udeleži razgovora na tisti šoli, ki jo je izbral. Staršem in mladini so na voljo tudi knjižice, kjer so pregledno predstavljeni poklici in poti za šolanje. To so vsakoletne Informacije o srednjih šolah. V zadnji knjižici najdete 217 različnih poklicev, za katere se lahko izšolamo v Sloveniji. Mnoge podatke bi lahko iskali v knjigah Izaberite jedno od 600 zanimanja u srednjim školama in v Priručniku o zanimanjima, ki ima kar 11 zvezkov, in v knjigi 130 zanimanja na izbor. Prepričana sem, da srbsko-hrvatski jezik ne bo ovira za tistega, ki bo res želel dopolniti svoje znanje o poklicih. Kako spoznati otrokovo znanje, bistrost, posebne nadarjenosti, zdravstvene omejitve? Podatke boste prav gotovo iskali v šoli, v kateri se vaš otrok bolj ali manj uspešno trudi že osmo šolsko leto; verjemite, tam so pripravljeni pomagati. Ne recite, v šolo pa že ne grem, mojega imajo na piki. Priporočam vam mnogo več zaupanja v pravičnost šolskih ocen, ki jih dobiva vaš šolar, četudi niso take, ki bi si jih želeli. Dvojka pri matematiki je na koncu koncev največkrat le znak, da je znanja komaj za zadostno in da ni po sredi trema in nepravično ocenjevanje, čeprav se starši s tem kaj radi tolažimo. Skoraj vsaka šola na Gorenjskem ima socialnega delavca, ki se prav tako kot vi sprašuje, kaj bi bilo za vašega šolarja najbolje; razredniki so zbrali mnenja in izkušnje od posameznih predavateljev, včasih je treba stopiti tudi do posameznih predmetnih učiteljev. Pri izbiri šole za oblikovanje bo kar nujno, da se posvetujete z likovnikom. Prav na vsaki šoli je poverjenik za poklicno usmerjanje, so pa tudi že šole, ki imajo še psihologa in pedagoga. Pri občinskih enotah skupnosti za zaposlovanje delajo poklicni svetovalci in psihologi za zaposlovanje, Ici so strokovno usposobljeni za nuđenje pomoči pri izbiri poklica. Le-ti vas bodo tudi napotdi k specialistu za medicino dela, če bo treba. Kljub temu ne bo odveč, če vas opozorim na knjige, ki si jih lahko izposodite na šoli ali pri službi za zaposlovanje. Vzpodbuda za razmišljanje je knjižica Mami, očka, otrok in . . ., ki je namenjena staršem, in Koledarček poklicnega usmerjanja, ki je namenjen otrokom v nižjih razredih. Sezite po knjižici Zdravka Neumana Od želje do odločitve pri izbiri poklica in po knjižicah Jana Makaroviča Kako se dekle uveljavi v življenju, Otrok pred izbiro poklica, Za kateri poklic si poklican, Pamet in nespamet v poklicni želji. Knjiga Kaj oficirski poklic nudi mlademu človeku, nas prepriča, da v šolah JLA marsikateri mladinec lahko uresniči svoje življenjske načrte, saj je na devetih vojaških srednjih šolah mogoče pridobiti devetnajst različnih poklicev. Kje dobiti podatke o učnih mestih, družbenih potrebah in štipendijah? Nekaj o tem boste našli v prej naštetih knjižicah, vendar v njih ni ničesar pisanega o posebnostih in značilnostih Gorenjske in vaše občine. Zato prelistajte brošure Informacije pred izbiro poklica, ki jih že nekaj let nazaj pripravlja Skupnost za zaposlovanje Kranj. Francka Thaler Večji izvoz pogoj za večjo proizvodnjo Večji izvoz, manjši uvoz, manjše zaposlovanje in večja produktivnost, boljša tehnologija in organizacija dela naj bodo osnove gospodarjenja v prihodnjem letu — Naložbe v otroško varstvo, komunalo, kmetijstvo, trgovino, turizem in storitveno obrt imajo prednost Skorja Loka — V temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih so zdaj javne razprave o resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Škofja Loka v prihodnjem letu. Ker je lahko uresničevanje začrtanih programov uspešno le, če začrtani okvir upoštevajo vse TOZD in KS pri določanju lastne poslovne politike, smo zaprosili načelnika oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Zvoneta Ter-žana, da bi povedal nekaj besed, o osnovnih značilnostih plana za prihodnje leto. »Leto 1977 zaključujemo z manjšim izvozom, kot je znašal uvoz, medtem ko smo leto 1976 končali obratno. Na tej osnovi ni mogoče načrtovati proizvodnje za prihodnje leto. Povečana proizvodnja mora biti pogojena z večjim izvozom, ker pričakujemo na domačem trgu manjše popraševanje in še večjo ponudbo. Prav zato bo ena najvažnejših nalog v letu 1978, večja prodaja na tujem, čeprav bo zelo težko izvedljiva zaradi krize na zapadnem trgu. Drugo področje, ki ga prihodnje leto ne bomo smeli zanemarjati, je zmanjševanje zaposlovanja. Produktivnost in proizvodnja se morata večati zaradi boljše organizacije dela in tehnologije in ne na podlagi večjega števila delavcev. Ob zaposlovanju morajo delovne organizacije upoštevati dejanske stroške novega delovnega mesta, to je od stroškov, prostora v samskem domu, otroškega varstva, šole in vseh drugih družbenih dejavnosti.« »Letos je škofjeloško gospodarstvo doseglo dokaj ugoden dohodek.« »Večji dohodek se je letos v veliki meri prelil v zaloge in osebne dohodke, to pa zmanjšuje reproduktivno sposobnost gospodarstva. Zato bo, kot sem že omenil, ena glavnih nalog v prihodnjem letu, večja usmeritev v izvoz, s tem pa tudi zmanjšanje zalog. Letošnje leto bomo končali skoraj brez izgub, prihodnje leto pa se moramo prizadevati, da izgub sploh ne bo.« »Čeprav se reproduktivna sposobnost gospodarstva ne veča skladno z dohodkom, ste v škofjeloški občini letos veliko vlagali v novo tehnologijo, tovarne in družbene objekte. Kako bo drugo leto?« »Pri novih naložbah moramo izhajati iz predloga resolucije razvoja SR Slovenije, ki določa, da delovna organizacija, ki nima srednjeročnega plana razvoja, oziroma le-ta ni usklajen v KS, občini in panogi, ne more kandidirati za bančne kredite. Će tega ne bomo upoštevali, ne temeljna banka in ne planiranje ne pomenita ničesar. Poleg usklajenega plana pa je pomembna tudi investicijska pripravljenost — to so načrti, soglasja in seveda tudi prostor. Vse nove naložbe, za katere se bomo odločili, pa morajo zagotavljati hitro obračanje kapitala brez zaposlovanja novih delavcev, izvozno usmeritev ob zmanjševanju uvoza, večjo akumulativno sposobnost in povečati osebni in družbeni standard delavcev.« »Katera področja bodo imela prednost?« »V prvi vrsti bi omenil otroško varstvo. V naši občini je skoraj polovica zaposlenih žensk, medtem ko je v varstvu dobrih 20 odstotkov predšolskih otrok. Z izgradnjo novih vrtcev naj bi že kmalu zajeli v organizirano varstvo četrtino predšolskih otrok. Drugo izredno pomembno področje je komunala in to naložbe v izgradnjo drugega dela loškega vodovoda, kanalizacije in povečanje čistilne naprave. Denar se že zbira. Prednost bodo imele še investicije v kmetijstvo, trgovino, turizem in storitveno obrt. Poslovna politika organizacij združenega dela pa mora vsebovati tudi elemente boljšega izkoriščanja osnovnih sredstev.« , »Kaj pa razvoj samoupravnih odnosov?« »Seveda je ena važnih nalog nadaljnje uresničevanje zakona o združenem delu. Nikakor se ne smemo zadovoljiti s sprejetimi samoupravnimi akti, ki so pogosto sprejeti na hitro in zaradi novosti tudi ne morejo biti v vseh določilih za vedno pravilni. S sprejetjem aktov je narejen šele prvi korak, uresničevanje Zakona o združenem delu, pa je še dolga pot in nekaj te poti moramo prehoditi tudi v letu 1978.« L. Bogataj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri delovni skupnosti zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja 1. 4 PROSTA DELOVNA MESTA V SEKTORJU ZA IZVAJANJE ZAVAROVANJ s polnim delovnim časom za nedoločen čas. 2. 2 PROSTI DELOVNI MESTI ŠKODNIH MANIPULANTOV v oddelku avtomobilskih zavarovanj s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) 3. 1 PROSTO DELOVNO MESTO KONTROLORJA INKASA v oddelku zavarovanja oseb s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 4. 2 PROSTI DELOVNI MESTI ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV za zavarovanje oseb v Zireh in Skofji Loki s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Posebni pogoji: Za delovna mesta od 1 do 3 se zahteva srednja strokovna izobrazba, prednost imajo kandidati z dokončano srednjo ekonomsko šolo. Kandidati morajo imeti tudi 2 leti delovnih izkušenj. Za delovno mesto pod 4 se zahteva najmanj končana poklicna šola. Kandidat mora imeti tudi odslužen vojaški rok in posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Zaželeno je, da stanuje v kraju zastopstva. Prošnje h katerim je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za prijavo poteče 8. dan po objavi. Planinka GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK želi cenjenim gostom in ostalim srečno in uspešno novo leto 1978 Ko pridete v Kamnik, obiščite našo Restavracijo, hotel in kavarno Veroniko — solidno Vas bomo postregli. 4-stezno avtomatsko kegljišče odprto vsak dan do 23. ure TE KSTILINDUS Slaščičarna Šampion Kranj želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 197H in se še nadalje priporoča za obisk KRANJ^ vejnJač Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skladišču v Kranju Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 nudi: vse vrste svežega mesa, klobasičastih proizvodov, suhomesnih proizvodov in konzerv Občanom Gorenjske želimo srečno in uspehov polno 1978 leto Srečno in uspešno novo leto 19 78 želi EXPRES IZDELAVA KLJUČEV KRANJ Franc Radikovič (za trgovino Globus) Expres kemična čistilnica »LILI« Vulič Marija 64000 Kranj želi cenjenim strankam srečno novo leto 1978 Vse storitve opravimo hitro, poceni in kvalitetno Vsem delovnim ljudem in poslovnim pri jateljem želimo srečno novo leto 1978 VOUSLCL in se priporoča za obisk izdelujemo vse vrste ključev, odpiranje in popravilo ključavnic. Po želji stranke pridemo na dom. 30 LET •/////• Veletrgovsko in proizvodno podjetje Kokra Kranj v letu 1978 želimo vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam obilo delovnih uspehov in se še naprej priporočamo za obisk Delavska univerza Tomo Brejc V Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspešno novo leto 1978 VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ CESTA STANETA ŽAGARJA 30 Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. želi občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke srečno in uspešno novo leto 1978 Golica Jesenice Vsem delovnim ljudem in kupcem ter poslovnim partnerjem želimo srečno in uspeha poli novo leto 1 978 j Almira Alpska modna industija Radovljica TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Industijske prodajalne želimo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem obilo uspeha v novem letu 1978 SREČKO 1978 Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj Želimo vsem prebivalcem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto in se priporočamo s svojimi izdelki tovarna Pil triglav tržič Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1978 ra a- Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE • JUGOSLAVIJA N. SOL. O Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1978 Nudimo vam iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig, odkovke, vijačne izdelke in naprave ter projekte industrijske pnevmatike. Kmetijska zadruga BLED ima stalno na zalogi reprodukcijski material za kmetijstvo in gradbeni material — opečne izdelke bomo imeli tudi v zimskem času — sprejemamo tudi naročila za prihodnjo sezono — v vrtnarskih obratih nudi vse vrtnarske in cvetličarske storitve se priporoča KZ Bled, tel. 77-425 in želi srečno novo leto industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vam želi SREČNO NOVO LETO Iskra industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o.sol.o. Proizvaja v 20 temeljnih organizacijah telefonske centrale, telefone, elektronske naprave, elektronske instrumente, optične in steklopihaske naprave, elektrooptične naprave, števce, merilne instrumente, stikala, električna ročna orodja, merilne naprave in računalnike. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1978 in še veliko delovnih uspehov. Sopotje poezije in slikarstva Najnovejša razstava kranjskega slikarja Nejča Slaparja v kleti Prešernove hiše nas ponovno sooča s problematiko »grafičnega prostora poezije«, kot je bil imenovan njegov podoben poskus pred enim letom. Spomnimo se lahko, da je šlo v tem primeru za skupno razstavo s pesnikom Francetom Pibernikom, čigar pesniško besedilo je bilo upodobljeno v skupnem prostoru s Slapar-jevo risbo na način kontrapunkta, kot protiutež risbi in če gremo v presojanju do skrajnosti, lahko rečemo, da je postal na ta način element risbe berljiv, besedilo pesmi pa je postalo vizualni predmet, ki ga je bilo mogoče dojemati tudi ali zgolj likovno, ne da bi ga bilo treba tudi prebirati. Ob srečanju dveh povsem različnih umetniških strok, literature in slikarstva, se zdi, da je predvsem literatura pridobila nov prostor, saj se je iz svoje »skromne« knjižne oblike preselila v galerijo kot enakovreden partner običajnim galerijskim eksponatom. Po drugi strani pa naj bi galerija s tem pridobila novo razsežnost, saj se je v njej naselila literatura in s tem novo gledanje, ki je obenem tudi branje. Poglavitni rezultat tega eksperimenta je bil nedvomno v simbiozi, kjer likovna umetnost ni podlegala ilustriranju besedila, poezija pa ne komentiranju likovnega dela. Lahko rečemo, da sta obe stroki nastopili v svoji neokrnjeni moči in da sta v medsebojnem učinkovanju dosegli novo skupno razsežnost. Te trditve so namenoma postavljene pogojno, četudi ugotavljamo, da je bil skupni namen obeh avtorjev tudi dosežen. Umetnost se tako izkaže kot področje, ki dopušča vse možnosti. Ravno to pa je malo verjetno in dvomljivo. Že po tem, da je vsaka realizacija ustvarjalnega koncepta lahko samo enkratna, zato neponovljiva in tako v svoji samozadostnosti tudi nezadostna. Vsaka, še tako uspešna realizacija (ali pa ravno zato, ker je uspešna) se v hipu sprevrača v svojo lastno nemožnost, vendar prinese s sabo tudi seme nove FILM Detektiv maček Ta francoska kriminalka nič ne spominja na dobre kriminalke kot so Operacija Šakal ali pa Francoska zveza. Film je milo rečeno povprečen. Prva napačna stvar v filmu je že scenarij sam, saj je scenarist poskušal v film uvesti nekatere psihološke elemente, vendar neuspešno To je film napravilo le razvlečen. Ražiser se je verjetno zavedal slabega taksta, zato ga je skušal poživiti s čisto obrtniškimi filmskimi elementi Tako je za to uporabil razne humorne vložke, vendar tudi to ni moglo izboljšati filma. Edina dobra stvar v tem filmu sta le dva posnetka v hiši, ko je snemalec snemal iz roke, da je dosegel vtis zmedenosti v sami sceni. Večkrat se tudi zgodi, da ne vemo, kaj je resničnost, kaj je domišljija in kaj je preteklost. Ves film nam daje vtis zmedenosti in ne moremo se znebiti vtisa, da avtorji niso točno vedeli, kaj hočejo s tem filmom povedati. Glavne vloge: Fhilippe Leotard in Valerie Langrange Glasba: Francis Lai Režija: Claude Lelouch BožoGrlj možnosti. In prav to je pokazala nova Slaparjeva razstava, kjer gre prav tako za skupni prostor pesniškega besedila in grafike. Razlika je v tem, da ta skupni prostor ni več oblikovan »znotraj« posemičnega grafičnega lista ali slike, pač pa je ta skupni prostor razstaviščni prostor sam, oziroma je objekt razstavišča obravnavan kot sestavni element tega skupnega prostora. Slike iz obdobja »grafičnega prostora poezije« je bilo mogoče poljubno razporediti in razstaviti kjerkoli, tega pa ni mogoče trditi za novo razstavo, saj tudi ne gre več za posamične slike, čeprav je del gradiva tudi zasteklen. Predvsem besedilo Franceta Pi-bernika predstavlja tisti element, ki je povsem sprejet s celotnim prostorom, tako glede na njegovo razporeditev, tako glede na njegovo bralnost, ki obiskovalca samodejno pritegne, tako da mu sledi od prve do zadnje črke, ga s tem tudi vodi po prostoru, določa njegovo pot in ga spusti šele, ko je obhodil in prebral celotno besedilo. Nemara sporočilo besedila pri tem niti ni tako pomembno. Stopnja njegove pomembnosti se izkaže šele ob magičnosti rituala branja, v katerega besedilo zavrti bralca. Besedilo bi bilo lahko tudi katerokoli, če bi bilo katerokoli. Ker pa ni katerokoli, pač pa je bilo premišljeno izbrano, se je znašlo na ta način tudi v stanju poudarjene pomembnosti, pudarjene še s tem, da že po svoji postavitvi igra (in je »ponižano« v) vlogo talne dekoracije, ki je poleg tega še obvezujoča, s tem da zavaja v neogibno branje, ki bi se mu sicer in na drugem mestu mogoče tudi odrekli. Linija »grafičnega prostora poezije« je na ta način podaljšana v »galerijski prostor poezije«, ta pa vsebuje tudi »negativne« odtise istega besedila na grafičnih listih, monotipijah, ki so zasteklene in postavljene v legi »normalnega« gledalčevega zornega kota. Ta »negativ« besedila v običajni ravnini poruši »normalno« (pritlehno) linearno branje in ga prevesi v zgolj gledanje. Smiselnost besedila se je sprevrgla v likovno dojemanje, bolje rečeno, je konkretizirana na poti, na kateri je poezija postala konkretna. Njena nespornost je tako še bolj nesporna, njena sporočilnost se je sporočila do svojega pravega konca. Lahko rečemo, da smo iz tihega, čeprav v nekaterih primerih že kar monumentalnega sožitja literature in slikarstva iz obdobja »grafičnega prostora poezije« prišli do nove, že kar dialektične razsežnosti, do živega dogajanja besede, za katero se zdi, da še toliko bolj zazveni spričo svoje lastne zapotegnjenosti v čas njenega življenja in njenega poje-manja. Pomen besedila je na ta način prevrednoten v samostojno likovno dogajanje, vendar pa kot njegov pravi odsev in kot pravo dogovarjanje med dvema različnima načinoma estetiziranega sporočanja, tako da imamo lahko na eni strani klasično uglašeno pesniško besedilo, na drugi pa moderno konkretno poezijo. Franci Zagoričnik Jubilejni kovanci v prodaji V četrtek, 29. decembra, dopoldne bodo v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi prodajali jubilejne kovance z likom dr. Franceta Prešerna — Založila jih je kulturna skupnost Jesenice Jesenice — Ob zaključku jubilejnega leta Titovih in partijskih jubilejev je izrvšni odbor kulturne skupnosti Jesenice pripravil predstavitev in prodajo jubilejnih kovancev z likom dr. Franceta Prešerna. Predstavili jih bodo v četrtek, 29. decembra, ob 8. uri v Prešernovi hiši v Vrbi, prodajali pa isti dan dopoldne do 12. ure in popoldne od 15. do 17. ure. Izdajo jubilejnih kovancev je založila kulturna skupnost Jesenice, izdelal pa kipar in medaljer profesor Stane Dremelj iz Radovljice. Izdelal je dve seriji v zlatu, srebru in bronu. Zlat kovanec je iz 22-karatnega zlata s premerom 32,5 milimetra in s težo 21 gramov, srebrni kovanec ima čistočo 925 v velikosti 32,5 pre Novoletne fMielke vseh velikosti j|l^£Pos/o val niči elgo LESCE vI7 murha LESCE Igrajo: Ivo Gregurević, Fabijan Šovagović, Mira Banjac, Zdenko Jelčic KINOPODJETJE KRANJ vas vabi, da si ogledate novo filmsko delo režiserja BOGDANA ŽIČIČA NE NAGIBAJ SE VEN Film o delavcih na delu v tujini i I \ ij k ji-, -i Na sporedu: v kinu CENTER v sredo 28. in četrtek 29. dec. ob 16., 18. in 20. uri v kinu Storžič v nedeljo 1. januarja ob 18. uri. 77 mera in v teži 11 gramov, bronasti pa je iz čistega tombaka s premerom 32,5 milimetra. Na kovancu je lik dr. Franceta Prešerna z napisom letnice njegovega rojstva in smrti in z imenom izdelovalca, na drugi strani pa je verz Prešernove Zdravice z napisom Kulturna skupnost Jesenice ob 40-letnici KPS. Serijo predstavlja zlat, srebrni in bronast kovanec. Medaljer je izdelal tri zlate, 40 srebrnih in 50 bronastih. Vsa serija velja 5600 dinarjev, medtem ko je zlat kovanec vreden 4800 dinarjev, srebrni 480 dinarjev in bronasti 380 dinarjev. Druga serija ima na eni strani lik pesnika, na drugi pa lik Primiceve Julije z napisom Julija. Tudi ta seri- ja velja 5600dinarjev, posamezni kovanci pa imajo enako ceno: zlat 4800 dinarjev, srebrni 480 dinarjev in bronasti 380 dinarjev. V tej seriji so izdelani trije zlati, dva srebrna in 30 bronastih kovancev. Povpraševanje za nakup kovancev je izredno veliko, vendar so se pri kulturni skupnosti Jesenice odločili, da velja za vse kupce določen prodajni dan. D. S. Popravek Poljane - V zadnji številki Glasa v petek, 23. decembra, se nam je zgodila neljuba napaka. Podpis k sliki ob razstavi v Poljanah ob krajevnem prazniku bi se namreč moral glasiti, da svoja likovna dela razstavljata brata Janez in Jurij Subic ter ne Ive Šubic, kot smo zapisali. Zato se opravičujemo. -jg Šolstvo v številkah V šestih osnovnih šolah jeseniške občine je 3000 učencev, 22 odstotkov pa jih je vključenih v celodnevno šolo — Primanjkuje učiteljev matematike, fizike, tehnične in glasbene vzgoje Jesenice — Od 3122 učencev osnovnih šol obiskuje 50 odstotkov učencev dvoizmenski pouk, 23 odstotkov eno in polizmenski pouk, 22 odstotkov učencev pa je vključenih v celodnevno osnovno šolo. Podaljšano bivanje so organizirali za 134 učencev. Čeprav prostorski, organizacijski, kadrovski in programski pogoji za delo celodnevne šole v Kranjski gori in v Žirovnici niso povsem ustrezni, sta šoli dosegli prav zadovoljive vzgojne uspehe. Zmanjšal se je osip učencev in izboljšal učni uspeh, odnosi v celodnevni šoli so se humanizirali, postali bolj sproščeni, razvija pa se tudi samoupravljanje učencev. Za vse tiste učence, ki stanujejo izven kraja šolanja, so organizirali brezplačne prevoze in varstvo, na vseh šolah tudi prehrano, tako, da malico prejema 80 odstotkov učencev, 32 odstotkov kosilo, okoli 10 odstotkov vseh učencev pa se v šoli ne hrani. 348 učencev je prejelo brezplačne učbenike, kar je premalo, zato bodo morali v prihodnjem letu bolje organizirati akcijo za nabavo brezplačnih učbenikov. V občini primanjkuje zlasti učiteljev matematike, fizike, tehnične in glasbene vzgoje. Sedanji kadri so preobremenjeni, skrb pa vzbuja tudi nestrokovnost, ki je iz leta v leto večja. Od 5. do 8. razreda je bilo od skupnega števila šolskih ur 34 odstotkov nestrokovno zasedenih. 1224 učencev z jeseniške občine obiskuje srednje šole, od tega 667 učencev srednje šole na Jesenicah. Razen Železarsko izobraževalnega centra imata obe srednji šoli na Jesenicah precejšnjo prostorsko stisko. Šolsko poslopje Centra srednjih šol je precej dotrajano in terja ogromna sredstva za vzdrževanje. V teh prostorih je pouk osemnajstih oddelkov Centra srednjih šol, tu so oddelki za odrasle pri Delavski univerzi Jesenice in nekaj oddelkov Zdravstvene šole. Zdravstvena šola ima le 200 kvadratnih metrov prostora v Splošni bolnici Jesenice, kjer poteka pouk strokovnih predmetov, pouka splošnih predmetov pa se udeležujejo v Centru srednjih šol in v Železarsko izobraževalnem centru. V Železarskem centru so dogradili letos deset učilnic s kabineti, imajo pa tudi ustrezne delavnice za praktični pouk učencev. Srednje šole financira izobraževalna skupnost na podalgi delovnega načrta in sporazuma. Namenska sredstva za materialne izdatke v Centru srednjih šol ne zadoščajo in da ne bi letošnjega leta zaključili z izgubo, so v finančnem načrtu iz sredstev za osebne dohodke namenili 100.000 dinarjev za pokrivanje materialnih izdatkov. D. S. Kranj — V prostorih Prešernove hiše v Kranju so v četrtek, 22. decembra, odprli razstavo likovnih del akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja. Lojze Dolinar razstavlja svoje risbe in skice iz zbirke Branke Dolinarjeve. Razstava je bila pripravljena v počastitev dneva JLA, 22\ decembm, pripravil pa jo je Gorenjski muzej iz Kranja, (-jg) — Foto: F Perdan i Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — z n. sol. o. — TOZD Komunala, Kranj — b. o. — TOZD Obrt, Kranj - b. o. — TOZD Gradnje, Kranj — b. o. — TOZD Opekarne, Kranj — b. o. in Samoupravna delovna skupnost skupne službe Kranj Delovni kolektiv želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1978 A Cestno podjetje v Kranju Vsem občanom poslovnim prijateljem in uporabnikom cest srečno 1978 BIRO Splošno gradbeno podjetje Tržič S 6 P T R ŽI č *n Arhitekt biro Kranj Interesentom za nakup stanovanj nudimo takoj vseljiva moderna trosobna in eno-sobna stanovanja v Bistrici pri Tržiču Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1978 DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ s svojimi enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču ieli strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 19 /8 Slaščičarna na Planini Kranj — čez kokrški most, želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1978 in se priporoča Gostilna Blažun Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 19 78 Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se pripo roča še v bodoče. Kmetic Marija gostilna, Kranj Maistrov trg 1 želi cenjenim gostom in abonentom srečno 1978 leto Zahvaljuje so /a obisk v preteklem letu in se še nadalje priporoča KINEMATOGRAFSKO PODJETJE Jesenice s svojimi obrati: Radio, Plavi, Kranjska gora, Dovje-Mojstrana, Javornik vsem obiskovalcem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno novo leto 1978 Prešernovo gledališče KRANJ želi vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem srečno novo leto 1978 ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI *OZORpc *A M N \+ TOMŠIČEVA 1 TELEFON: (061) 831 162 ,0 Servisno podjetje Krailj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1978 Še naprej se priporoča /a sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska. ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. f.i A>j£A AJtfi tJiCA ^3*6i ' *V» »đTi* vSlxf v3Wt? v3*Cy ysw& v3*ey 9 ^3Wiy wJ*.v v3Jx' ■»/S,* *A> ^A* »A* */M* **tr t» y*f6? v3f!& *JHK' 1 Osrednja knjižnica občine Kranj Želi srečno novo leto 1978 vsem občanom, posebno obiskovalcem svojih oddelkov študijsko-čitalniški oddelek oddelek za mlade bralce oddelek za odrasle bralce Trudili se bomo, da v letu 1978 ustrežemo vsem vašim željam po dobri knjigi in periodiki. KUNSTELJ ROZALIJA frizerski salon. Kranj, Prešernova 4 želi cenjenim strankam srečno novo leto in se še nadalje priporoča Leto XXX. Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 27. 12. 1977 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, T»d januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja ,1964 kofr poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE 5? ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Naš jubilej je tudi jubilej naprednega tiska na Gorenjskem Ob $0-letnici izhajanja Glasa, ko se oziramo v zgodovino, brskamo po arhivih, smo odkrili marsikaj presenetljivega, kar doslej ni bilo dovolj znano, za marsikoga pa je tudi povsem neznano. Odkrili smo namreč, da ima današnji Glas med množico predvojnih časopisov, ki so izhajali v Kranju in tudi v Sloveniji, svojega neposrednega predhodnika, tednik Soboto. »Nimate le tridesetletnice, pač pa obenem še štiridesetletnico,« nam je povedal Jože Jan, predvojni kranjski komunist, doma z Bleda, ko nas je obiskal v redakciji. Jože Jan je bil v jeseni 1947 kot član takratnega okrajnega ljudskega odbora Kranj predlagal, naj začne izhajati gorenjski časopis kot nadaljevanje pred vojno prepovedanega delavsko-kmečkega časopisa Sobota, ki je izhajal v Kranju in bil namenjen bralcem po vsej Gorenjski. Na ta časopis je mislil Jože Jan, ko je sprožil misel o nadaljevanju časopisne tradicije na Gorenjskem. »Vendar pa se napredno časopisje na Gorenjskem ni začelo šele s Soboto; pač pa je bil neposredni predhodnik že glasilo, in to legalno glasilo Skoja Mladina. Izhajati je začelo po letu 1936: po kranjskem štrajku se namreč komunisti nismo čutili poražene, saj smo imeli za seboj ljudske množice. Glasilo je bilo politično napredno usmerjeno, zato ni bilo tako redko, da so ga zaplenili. Iz previdnosti je iz tikarne Sava časopis prihajal pri glavnem vhodu le v 100 izvodih, vsa ostala naklada — okoli 3000 izvodov pa pri stranskih izhodih. Tako so časopis skojevci lahko prav tako razpečali, čeprav je bil na primer pri izhodu zasežen.« Seveda pa uredniški prostori niso bili vsem na očeh kot tudi ne seznam naročnikov iz vse Slovenije, prav tako pa je bil tudi ilegalen takratni odgovrni urednik Franc Tratnik. Mladina je bila kmalu prepovedana, vendar pa je že v jeseni, točneje 7. avgusta 1937 izšla Sobota, prav tako na pobudo skojevcev. Denar za časopis sta založila Beno in Lojze Čolnar, ta je bil tudi urednik. Sobota — ime je bilo seveda dokaj nevtralno in na mer« uvrtitt to. %»t ms ?} K občinskemu proračunu - J.« ; * «*«*««•» <«*» )* *>;' <«*• '77',' ,,-.,»,<♦» »w*>W oV.iMi «•**<• V.xt- HI WK1 _ *_M w, ^. .tt«. *« :-->)>r»'-::>.> ««|»v *»»«' «>«<« ♦» wi» su i««9« ■tW. j U dto t»ttt)<>ftf otifUH*! <»0»< w > /<- fcw»t««(MH *» ». Jsttf« <-1. ; «)>»»» Jk tw»«l» t>o»t« «»** ttt»»«l ' 4x* 6. Jxfcl». v*oxb>v»»J« »»časa« up?«* j »<• )v «w».« <**w»kl iKtfcot. 0'tio OO- : JH» K* dkM* •' stm«J»H »« j ♦ »«* »»»tnt i» u»k«4l *«<> I •i**>xij.k<.0 M*itfxg» trtw«fru»fc ! T»k»l fs« (K*««« "»»to* ;> lt-bfiRM>w j p»« ** onfctio pv3r.čnm«i> dobo : *xk&>':eox »F*>:n£ov.*kiQfi Ma. k« txl J ) ttmhi 1«?. ».nvetm*. V »tmV-.l $ '«.. >«k«n» o ei.{:Mk l< Ml I :a " c>Vt ttuff(i'\'1> p«? M« vpS" : V»e >v( J). }»«!/> » ! t-j/ni >vIoi,k ,■•>>>»:<'/ liKitivKh I>xftn»k i ea» <♦«« Š »M A: t»KX ftKtrt«>, ijk ^tt^x4ft ro*Iwt«ko U-tM ^ko:;*» p!f{fl im»k« p*> i»f«ifK.> Ulo •- • V:,!<«ik* •■ ?kfl^ w>i»lf vi»J« |«xtl»»ko Vi M>» V* <»• l»:o(J>o. B« kniln) ;«: (XxCt«i«ksj«'«'« •» 4' ivM Mit MWt> »«:»«<■•:;(. kt> M > «li>J»Jli «ifv.«i(S»H<- (e>Ki fc> »Ji. ««h!f-«k'/v tint »* Wt5l «««k<1 k: M-«0 1» TftOv. (/r.'iioilil «n>(* !«• !>f>j(xi< <:« 'X<**4cBy- fs«t> :w»x- s k:<:P> ^*:o«. pOTiV v (o>)jU->*« t>i»yVvv* :£.::t Ik AR«-«. 11 k«!»K) »Mcil o::>:««*: .£>(>:i!v.>. i: »1 ^iri, 'X» nt xi r*-^*" t *♦*>*. 4okc-(Jkt io * po>>|)v>k: :to>y rjif«)tc>xt» *:oxft^xft^< r-*«-/>V'j" Kx« 56 , ki »!»» («• i:>s II [l:i- ».< W. wl»>'»»S it »xjt**;i'«l*<' tvfMtO*«"'.*'. ti>IxNM »^l*)««*1;*«0^ i «i (>-oi.«i ;i>»i^'ii «"x' *«»• r«t:j»J. »( xixi!w. t: a i;»l>c :« »I tm W» »»»«*<«• «• »iM«". |» «•••.<)■> >*«• ,x. » » »•*» -*t\>. »»: '«,* po^')«*.: w.x««o*. >*!:««»»^! t«, i)« li u * tift*i*> « I> !«.««•«;» «:i»J' #-*»- k« '< V»:x«l|v>xk '':*VV*' " i>rti Ml »»i** :-^'.-x-:v. Faksimile naslovne strani kranjskega ga slikali v NUK v Ljubljani. - Foto: predvojnega tednika Sobota, ki smo F. Perdan Jože Jan, predvojni komunist iz napredne družine, doma z Bleda, je po nalogu partije prišel z Jesenic v Kranj 1935. leta in pomagal pri ustanavljanju partijskih organizacij v tovarnah, skupaj z drugimi ustanovil v septembru istega leta okrajni komite KP ter sodeloval pri načrtih za veliko tekstilno stavko, po njej pa vseskozi sodeloval pri ustvarjanju naprednega delavsko kmečkega časopisa Sobota, katerega tradicije je nasledil Glas. — Foto: J. Zaplotnik zunaj sploh ni kazalo svoje napredne usmerjenosti, je bil časopis s povsem drugačno zasnovo, kot so jo imeli takratni ljudsko frontaški časopisi na primer Pravica, Stara Pravda. Sobota ni bil le političen časopis pač pa je bil močno lokalno obarvan, saj se je v njem pisalo tudi o krajevnih novicah, o sejmih, nakupih blaga, gasilskih društvih, imel je reklame in podobno. Skratka, bil je časopis o občinskih problemih. »Za večino številk sem uvodne politično obarvane članke sam napisal, lokalne novice je pisal urednik, notranje politične pa Mirko Košir. Tudi o turizmu smo že pisali, o rekreaciji in drugih aktualnih vprašanjih. Na te zadnje članke takratni cenzor Lojk sploh ni imel pripomb, pa tudi pri političnih člankih je bil precej uvideven, saj je urednik, ko mu je nesel krtačne odtise, vzel s seboj še Politiko ter opozoril cenzorja, če Politika lahko zakaj potem Sobota ne bi. Ob tem bi rad Še dodal, da se kot na primer cenzor Lojk tudi nekateri drugi predstavniki tedanje oblasti ob prihodu Nemcev niso opredelili zanje: sreski podna-čelniki vseh gorenjskih občin so namreč ob prihodu Nemcev sežgali vse sezname komunistov in drugih naprednih ljudi.« Sobota je kot glasilo ljudske fronte kot delavsko kmečko glasilo izhajala kljub težavnim razmeram še začuda dolgo — do 13. avgusta 1938. Ta datum nosi zadnja številka. Časopis je bil namreč z od- lokom notranjega ministrstva z 10. avgustom prepovedan. Vsega skupaj je izšlo 33 številk. Banska uprava je točno vedela, da za časopisom stoji — kot se temu reče — komunistična partija, zato je bila prepoved v tistem času bolj ali manj pričakovana. »Sobota je bil takrat kot protiutež Gorenjcu, tedanjemu klerikalnemu časopisu,« pravi Jože Jan. »Seveda s tem časopisom nismo polemizirali, sicer bi Soboto takoj prepovedali. Menim pa, da je bil pomen Sobote prav v tem, da se v primeri s prejšnjimi časopisi ni le spuščala v napade na tedanji sistem, pač pa je pomemben tudi lokalni značaj časopisa, kar je bilo za tedanje čase precejšnja novost. Prav to sem tudi imel v mislih, ko sem po vojni predlagal, naj bi novi gorenjski časopis nadaljeval tradicijo predvojnega naprednega tiska na Gorenjskem.« Lea Mencinger V spodnjih prostorih takratne Čolnarjeve hiše na Cesti Staneta Žagarja 47 v Kranju je bilo uredništvo naprednega predvojnega časopisa Sobote, iz te tradicije pa je nastal sedanji gorenjski časopis Glas. V man-sardi iste hiše pa je bilo tudi ilegalno uredništvo Mladine, glasila skojevcev: Časopis pa se je običajno urejal še na drugih bolj skritih mestih. — Foto: J. Zaplotnik Ozrimo se, da bomo varneje šli dalje Kot ljudje, tako ima tudi današnje časopisje svoje prednike, začetnike. Našemu Glasu nekak ded je bil Gorenjec. O njem sem v bibliografijo časopisja, tiskanega v Kranju, pred leti zapisal: 1900 GORENJEC. Političen in gospodarski list. (Od 2. februarja 1934 dalje podnaslovljen: Tednik za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto). — Prva številka prvega letnika je izšla: V Kranju, 13. prosinca (januarja) 1900. - Pod naslovom (ne ob sklepu, na koncu zadnje strani) so v kolofonu naslednji podatki o listu: Izhaja vsako soboto popoludne, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za Četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. — Na naročila brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitorstvo 10 vinarjev, če se tiska enkrat; 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, po dogovoru. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Uprav- ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopise in novice. Gorenjca izdaja in zalaga Konzorcij (od 1. 1911. podpisan kot izdajatelj Ladislav Mikuš, od štev. 12 istega leta Miroslav Ambrožič, od štev. 23. istega leta Ivan Primož Lampret, od štev. 42 istega letnika Ivan Podlesnik, od 1. 1912 dalje je kot izdajatelj podpisano Tiskovno društvo Kranj). Odgovorni uredniki Gorenjca v času, ko mu je bil lastnik Ivan Primož Lampret, t. j. do štev. 41 v letu 1911, so bili naslednji: Gašper Eržen, Matija Cej, Ivan Primož Lampret, Andrej Sever, Lavoslav Mikuš in Miroslav Ambrožič. - Od štev. 42 (v letu 1911) dalje so bili kot odgovorni uredniki podpisani: Valentin Sitar, Ciril Mohor, Janko Florjančič, Janko Strnad, Lavoslav Novak in Ivan Kotlovšek. Gorenjec je prenehal izhajati 17. marca 1916 - Ponovno je pričel redno izhajati 2. februarja 1934, in sicer z napovedjo v prvi številki: »Po 18 letih se je dvignil Gorenjec k novemu življenju. V novi obleki se bo docela prilagodil današnji dobi.« Potem je Gorenjec izhajal še do aprila 1941 (do vdora okupatorja je izšlo v tem letu le 14 številk). - Od leta 1934 je bil za uredništvo in izdajateljstvo odgovoren Ivan Kotlovšek, od 17. novembra 1934 dalje pa Karel Eržen. Gorenjca so stiskali: ves prvi letnik (1900) in 4 štev. drugega 1 šle v. V Kranju, 13. prosinca 1900. I. leto. Političen in gospodarsk list. Irl.aja vmkn miIoIo |'liii'rn\ le jo In rinit praznik, pa dal |:nprej. Vi|ia pn posli prpjVmnn in rolo letu 4 krono, m pol lotn 2 kloni, n Trdi Ifl«. 1 kum. 7n Kranj I rrt pmiljnnjn nn dim slano u tilo Irln 3 kiono, in pni leln 1 kior.o C0 vinarjev. - Nn narm-le I m lafcatalna vptiiljalir nairanine te nc oiiia. - Za oinnniln plnfnjo te in potitvitlo lOvinrrjrv, f« aa (»in fnknit, Svinnrjev, fe k tink« ritikiat, ta uf tirkn vnkrnl, pn po rlnaovmii. - linpiai n»j ae ilvoltjn hnnkirnli. Koknpiai bo ne Maiajo, I) rrriniHTO in nprn vnitlro ae nahaja t r. Floriana hl»i nnaprnli mralne hranilni) r. — Uprnvniflvn naj ao blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije, oinanila, sploh, vsr upravne taikvc, rmlniflvu pn dopiae in nnvire. Prta Storilki »Gorenjca, se Je poti tla na ogled, In prosimo vse one, ki tt mislijo tiarotill na ta Hit, da takoj blagovolijo dofoslsti r.aroinino. Jako neljubo bi nam namreč bilo, ako bi se Hat usteril vsem onim, ki naročnine niso poravnali. In potem ne morejo prejeti vseh Iterllk. Naročnina inaia za mesto Kranj In ako te list dobiva v tiskarni tri krone ta celo leto, m vta druge kraje a poito pa ie ono krono na lato tet. odločil poseben oddelek, v .novičarju* bode objavljal gorenjskega in sploh slovenskega sveta se tičoče novosti, o gospodarskih stvareh pn hoče pisati tudi v posebnem oddelku, nn zadnjo bode nudil cenjenim naročnikom novosti za domačo knjižnico. Posebno pozornost bode .Gorenjec" obračal na gospodarske stvari. Nase kmetijstvo bi Glavni in odgovorni uredniki Leto Let. Ime lista Glavni urednik Odgovorni urednik Izšlo n . štev. °P°mbe 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Naše delo Gorenjski glas Gorenjski glas Gorenjski glas Gorenjski glas Gorenjski glas Glas Gorenjske Glas Gorenjske Glas Gorenjske Glas Gorenjske Glas Gorenjske Glas Gorenjske Glas Gorenjske Pavle Avbelj uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor uredniški odbor XIII. Glas Gorenjske uredniški odbor XIV. XV. XVI. Glas Glas Glas Marjan Telatko Marjan Telatko Marjan Telatko Marjan Telatko Marjan Telatko od št. 38 Dušan Bavdek Slavko Beznik Slavko Beznik Slavko Beznik Slavko Beznik Miro Zakrajšek Miro Zakrajšek Slavko Beznik, od št. 43 Vojko Novak Vojko Novak, od št. 129 Slavko Beznik Gregor Kocijan Gregor Kocijan 2 od okt. izšlo dvoje štev. 6 od 1. okt. do 22. dec. 52 tednik 52 tednik 52 tednik 52 tednik 52 tednik 52 tednik 53 tednik 101 poltednik 100 poltednik 99 poltednik 100 poltednik 150 trikrat tedensko 1964 XVII. Glas 1965 XVIII. Glas 1966 1967 XIX. XX. Glas Glas 1968 1969 XXI. XXII. Glas Glas 1970 1971 1972 1973 XXIII. XXIV. XXV. XXVI. Glas Glas Glas Glas 1974 1975 XXVII. XXVIII. Glas Glas 1976 1977 XXIX. XXX. Glas Glas Slavko Beznik Slavko Beznik Slavko Beznik od št. 85 glav. in odg. urednik Gregor Kocijan Zdravko Tomažej, Zdra vko Tomažej od št. 32 ured. odbor Karel Makuc uredniški odbor Karel Makuc od št. 74 gl. in odg. urednik Slavko Beznik Slavko Beznik Slavko Beznik Slavko Beznik Slavko Beznik od št. 50 za redakcijo odgovorna Albin Učakar in Andrej Triler od št. 75 za redakcijo odgovoren Albin Učakar za redakcijo odgovoren Albin Učakar za redakcijo odgovoren Albin Učakar od 8t. 7 Igor Janhar Albin Učakar do št. 85 Igor Janhar Albin Učakar od št. 9 Anton Miklavčič Albin Učakar Anton Miklavčič Albin Učakar Anton Miklavčič Albin Učakar 147 150 149 trikrat tedensko trikrat tedensko trikrat tedensko Anton Miklavčič Anton Miklavčič od št. 75 Igor Slavec Igor Slavec Igor Slavec Albin Učakar Albin Učakar Albin Učakar Albin Učakar 150 trikrat tedensko 102 poltednik; od 1. maja dalje manjši format 99 poltednik 98 poltednik 100 poltednik 99 poltednik 100 poltednik 100 poltednik 100 poltednik 100 poltednik; od 11. aprila večji format, offset tisk 100 poltednik 100 poltednik 100 poltednik poltednik letnika Tiskarna v Kranju, od 5. štev. drugega letnika (1901) pa do 2. štev. petnajstega letnika (1914). Tiskarna Ivan Primož Lampret v Kranju, od 3. štev. v letu 1914 dalje tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. — Format Gorenjca je bil tudi trikrat pre-menjan: prvi štirje letniki so bili tiskani na kvart formatu (višina strani do 35 cm), od leta 1905 do 1906 je bil Gorenjec tiskan na folio formatu (višine strani do 45 cm), od leta 1907 dalje pa na velikem folio formatu (višina strani nad 45 cm). — Pripominjam, da so to stare prapirniške mere, ko so poleg kvart in folio formatov poznali tudi šestnajstinko (stran visoka do 15 cm), malo osminko (do 18 1/2 cm), osminko (do 25 cm) in veliko osminko (nad 25 cm). 1945 GORENJEC. Zalaga in tiska Gorenjska založba v Kranju (to je novo ime za ono kranjsko podružnico celovške tiskarne!). Izhajal le od 9. februarja do 5. maja 1945. Urednik F. Fišer. Poltednik (vseh številk, ki so izšle, je bilo 25). GLAS VOLILCEV LJUBLJANSKEGA OKROŽJA. Tiskarna Sava v Kranju. — Št. 1. izšla 4. avgusta 1945. NAŠE DELO. Glasilo okraja Kranj. Urednik Pavle Avbelj. Tiskarna Sava v Kranju. Leto I., v oktobru izšli 1. in 2. številka. — List lahko označimo kot pravega predhodnika Gorenjskega glasu po osvoboditvi, ki je pričel redno izhajati že prihodnje leto. zato tudi letošnja tridesetletnica! Seveda pa je v Kranju izhajalo in bilo tiskanih mnogo časopisov (tednikov, mesečnikov ipd.). Od leta 1900 dalje so v Kranju tiskali: Vzorni gospodar (1903) Slovenski Stajerc (1904) Jeseniška straža (1904) Dolenjec (1905) Korošec (1907) Vaditeljski list (1910) Vestnik Gorenjske Sokolske zupe(1910) Prijatelj narave (1912) Sava (1913) Kolektor (1924) Naš zvon (1925) Oražem (1925) Škrat (1927) Vestnik Sokolskega društva v Kranju (1927) Kranjski Zvon (1929) Zabavni list( 1931) Pomoč (1932) Triglav (1933) Ljudski oder(1934) Delo proti tuberkulozi (1935) Zadružni vestnik (1936) Evgenika (1937) Mentor (1937) Mesarski list (1937) Pekarska peč (1937) Slovenski mlekarski list (1937) Sobota (1937) Gorenjski Sokol (1938) Gorenjček(1940) Radio Ljubljana (1940) Mladina (1940) Predaški zadrugar(1940) 1941 Z vdorom nemških okupatorskih sil na Gorenjsko je tudi v Kranju zamrl ves periodičen tisk v slovenščini. Vse tri tiskarne (Sava, Tiskovno društvo in Kolektor) so bile vključene v delo za okupatorjev propagandni stroj, in sicer pod imenom Gauverlag und Druckerei Karnten, Zvveigstelle Krainburg (slovensko: Okrožna založba in tiskarna Koroške, podružnica Kranj). Razen nemške periodike so v Kranju v času okupacije tiskali tudi nekaj lističev v slovenščini, ki pa so bili vsi glasila domobranskih in četniških skupin. Imeli pa so skoro vsi le kratko življenjsko dobo, le po nekaj številk je v celem izšlo. Le Karavanken Boote je izhajal vseh pet let. Natančnejše in izčrpnejše bibliografske podatke o periodiki, tiskani v Kranju, sem objavil v Kranjskem zborniku 1975 (do vključno 1. 1950). V Kranjskem zborniku, ki bo izšel 1. 1980, bom objavil bibliografske podatke o kranjskem časopisju od 1. 1950 dalje. Črtomir Zoreč Karel Makuc: Spomini nazaj, na tiste čase v Glasu so včasih mučni, včasih, nekateri pa zelo prijetni. Vsekakor pa še danes oživljajo tisti občutek odgovornosti in resnosti, ki je preve-jal vse nas v uredništvu. Res, vseh 10 let izkušenj pod vodstvom Bez-nika, Zakrajška, Vojka Novaka in Zdravka Tomažeja smo se zavzemali, da bi naš list pomagal usmerjati tokove vsestranskega razvoja in napredka, da bi utiral pot začetkom samouprave, da bi pomagal ljudem do samozavesti in svobode, do sposobnosti v spopadanju z birokracijo in nazadnjaštvom ... Ob vsem tem pa sem začutil še večjo odgovornost, ko sem v kadrovskih težavah moral prevzeti nalogo glavnega in odgovornega urednika. Vedno me je mučil občutek, da nismo »mahnili« prav, da nismo zadeli tarče, da nismo zagrabili bika za roge... Toda včasih, ko smo ugotovili naš uspeh, smo bili vsi skupaj veseli. Seveda pa smo se do teh ciljev prebijali preko dveh glavnih ovir: pomanjkanje kadra in denarja. Nekaj časa smo bili v redakciji samo trije. V škripcih zaradi sredstev smo bili prisiljeni se več posluževati reklame pa tudi senzacionalnega čtiva. Pač komercialno! In vedno, kadar je bilo treba dati prednost dinarju pred idejo, vedno je bilo to boleče. Današnji Glas je vsekakor pestrejši, lepši, obsežnejši pa tudi vsebinsko in oblikovno kvalitetnejši. Zdi se, kot da se v njem zrcali pester razvoj družbenega, ekonomskega in kulturnega vzpona naše regije. Cas prinaša svoje! Bralci so vedno zahtevnejši, v časniku iščejo in pričakujejo nekaj drugega, nekaj več kot včasih. Logično! Prav je tako! Od nekdanje ozke potrošniške družbe se vse močneje čuti utrip samoupravljavcev, aktivnih) sodelavcev, tvorcev novih in novih boljših dni. In tem ciljem se, vsaj meni se zdi, dokaj uspešno prilagaja tudi Glas. Vsa čast kolektivu! Se veliko uspeha! Miloš Mikeln: Vaš poziv, da pošljem kratek prispevek ob 30-letnici Glasa, je zanimiv izziv za pogled dvajset let nazaj, v dobo, ki sem jo preživel v Kranju in pri Glasu. Mislim, da je za tisti čas značilno, da smo se prav tista leta dokončno zavedli prelomnega pomena časa, v katerem smo živeli. Odločitev, da opustimo sovjetske vzore in zgradimo povsem samosvojo socialistično samoupravno družbo, je bila takrat stara še ne deset let. Delavski sveti v tovarnah komaj pol toliko. Vendar so bile najhujše težave, izvirajoče iz tiste neskončno pogumne Titove odločitve, da stopimo na povsem novo, neutrto, izvirno, samosvojo pot, to je blokada z Vzhoda in Zahoda ter osamitev Jugoslavije, ki takrat v svetu ni imela niti tega ugleda niti toliko prijateljev, kot jih ima danes, te najhujše težave so bile premagane. Ljudje so videli, da je taka samosvoja pot možna, da je celo boljša kakor vsaka druga. Postali so bolj ponosni, samozavestni, k čemur je seveda po drugi strani pripomoglo to, da so imeli delavski sveti prve negotove korake za seboj, da je delavec v tovarni postajal sam svoj gospodar. Hkrati s tem premikom v zavesti je tudi gospodarska moč Kranja in Gorenjske prav takrat narasla do stopnje, ki je omogočila nagel napredek in razcvet v naslednjih letih. Tega nisem več doživljal v Kraniu. V času. ko sem delal pri Glasu, je bilo mesto šele komaj kaj večje od predvojnega. Severno od starega mesta, kjer zdaj stoji novo mesto, jugozahodno, kjer so nove tovarne, so bila polja, na njih bolj človek in konj kakor traktor. Kako smo takrat svojo družbeno nalogo izpolnili novinarji Glasa? V čem smo uspeli, v čem nismo? Uspeli smo: v ustvarjanju novih družbenoekonomskih odnosov stati na strani napredka. Razkrivati, razkrinkavati staro, podpirati novo. Nuditi nastajajočemu delavskemu upravljanju vsako možno oporo. Nismo uspeli: dovolj jasno razkrivati pojave, ki spremljajo vsako družbo, kadar je v naglem gospodarskem vzponu — potrošništva, zanemarjanja kulture, ne le umetnosti, tudi kulture v odnosih med ljudmi. Tako danes sodim o tistem času in našem takratnem delu. r Anton Miklavčič: Pri našem delu smo že tedaj, v letih 1971 do 1975, pogosto razmišljali in razpravljali, kako uveljaviti in materializirati širši družbeni interes, ki ga je kazala tako imenovana »baza« za obstoj, širjenje in izpopolnjevanje medobčinskega glasila, kakršno je Glas. V neposrednem stiku z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami na krajevni, občinski in regionalni ravni se je ta interes z naraščajočimi potrebami potrjeval tako rekoč vsak dan. Množila so se vabila za spremljanje vse večje aktivnosti na terenu, ki se je še posebno okrepila z uvedbo delegatskega sistema in samoupravnih interesnih skupnosti. Z razvojem neposredne demokracije se je ta aktivnost v vse večjem obsegu izražala v širokem gibanju za napredek vasi in mest, v neštetih akcijah in dejavnostih krajevnih skupnosti in političnih organizacij, rdečega križa, invalidov, gasilcev, športnikov, upokojencev, krvodajalcev, tabornikov, kulturnih društev in skupin, turističnih društev, pobornikov varstva okolja in vseh drugih »organiziranih subjektivnih dejavnikov«, kakor imamo navado reči marljivim, zavednim, požrtvovalnim in iznajdljivim, vedno nemirnim in ustvarjalnim delovnim ljudem »na terenu«. Zavedali smo se, da vsak od njihovih načrtov, problemov in uspehov, ki so bili zajeti v skromnem »Pridite!«, naslovljenim na naše uredništvo, pomeni zavesten in dragocen prispevek h gradnji našega skupnega boljšega jutri in hkrati k socialistični preobrazbi družbenih odnosov; vsak od njih vreden in upravičen, da najde mesto v našem glasilu, da ga zabeležimo kot priznanje tistim, ki so za uspeh pri skupnem delu zasluži, in kot spodbuda drugim. Vendar so naše možnosti le s težavo šle v korak s tako izraženim interesom in potrebami. Ostajali smo dolžni tej aktivnosti in težko smo zmagovali vse večje naloge ob stalni grožnji deficita. Čutili smo, da bi morali najti pot, da se dejanski interes, ki ga je baza kazala za naše delo, materializira prek trdnejših družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Vse predolgo so se namreč v naši dejavnosti in v odnosih z ustanovitelji zadrževali odnosi, v katerih je materialno, s tem pa tudi kadrovsko in tehnično osnovo našega dela reševal improvizirani dogovor enkrat o povečanju dotacije, drugič naročnine, tretjič cene oglasnega prostora namesto izgradnje celovitega sistema, v katerem bi prišla do veljave svobodna menjava dela v smislu nove ustave in zakona o združenem delu. Prepričan sem, da je sedanji razvoj samoupravnega interesnega organiziranja velika priložnost in edina prava pot, da družbeni interes, takšen kakršnega je čutiti v bazi, najde svoj odraz in svojo potrditev v družbenem upravljanju sredstev informiranja, še prav posebno na regionalni ravni. Možnosti bodo tedaj šle, v korist vseh, skladnejše v korak s potrebami. 1948 Slavko Beznik: Spoštovani tovariš glavni urednik, zelo rad se odzivam vašemu vabilu, naj ob 30-letnici Glasa zapišem nekaj besed. Z Glasom sem namreč še vedno intimno povezan, in sicer ne le zato ker si domišljam, da sem pomagal soustvarjati njegovo vsebinsko podobo, marveč tudi zato, ker globoko verjamem, da imajo pokrajinska glasila v našem informacijskem sistemu zelo pomembno vlogo. Najlepši so spomini na tista leta sodelovanja pri Glasu, ko smo skokovito — bi rekel čez noč — za nekajkrat povečali število bralcev. Iz tedna v teden smo dobivali v redakcijo — tedaj smo bili še na klancu v Ogrizkovi hiši — na stotine novih naročilnic. Tako kot sleherno družbeno gibanje brez množic tudi časopis brez bralcev ne pomeni dosti. Moč gibanja in moč pisane besede je odvisna od ljudi, ki jih zajame. Danes Glas prav zavoljo svoje naklade veliko pomeni. Tudi za naprej želim celotnemu kolektivu Glasa veliko uspehov na tej poti, hkrati, zt iskrenimi čestitkami ob jubileji?. 1. oktobra 1948. leta je izšla prva številka Gorenjskega glasa. Uredil jo je uredniški odbor, odgovorni urednik je bil Marjan Telatko, natisnili pa so jo v Gorenjskih tiskarnah Kranj. V uvodni besedi, ki je bila posvečena aktualnim dogodkom, je bil dan glavni poudarek protestom delovnih ljudi proti obtožbam in-formbiroja, ki so se prav takrat zgrnile nad Jugoslavijo, in velikim uspehom delovnih ljudi pri obnovi porušene in od vojne težko prizadete domovine. Poudarjeno je bilo, da so delavci in drugi državljani v enotni obsodbi informbirojevskih klevet dokazali visoko politično zavest. Utrjevanje politične zavesti pa je bila prva naloga na novo usta- novljenega časopisa, ki naj bi kot kolektivni mobilizator in organizator razčiščeval politične nejasnosti, odkrival špekulacije in osvetljeval prikrite spekulativne politične namere. Druga njegova naloga je bila razvijati kritiko in samokritiko. Prikazoval naj bi napore delovnih ljudi in organizacij. Luščil iz njih najbolj svetle primere, objavljal opis prizadevanj, imena udarnikov in novatorjev. Tretja naloga pa je kulturno poslanstvo lista. Do tedaj skoraj ni bilo v kranjskem okraju kritičnega pretresa kulturne dejavnosti, zato naj bi glasilo dajalo poseben poudarek tudi kulturi. Najtežja naloga občinskih in okrajnih ter vaških ljudskih odbo- rov je bila leta 1948 še vedno prehrana. Slaba letina in suša je pobrala večino pridelka pšenice, zato je »pel« koruzni kruh. Kmete je pestila obvezna oddaja živil, delavce pa živilske karte. Gorenjski glas je poročal o špekulantih, ki so si skušali na razne načine pridobiti zaloge živil — od dajanja lažnih podatkov, do prikrivanja hrane in kraje v skladiščih. Vsi »zasačenci« so bili imenovani s polnim imenom in naslovom in tudi obsodbe ljudskih sodišč so bile zelo ostre. Za ukradenih 80 kilogramov bele moke, prav toliko koruznega zdroba in še enkrat toliko konjske krme, je bil tat obsojen na dve leti prisilnega dela. Glas je poročal tudi o izrednih prizadevanjih delovnih kolektivov za izpolnitev plana. Tako so že za dan republike izpolnili plan v Tekstilindusu, Standardu, Iskri, Tovarni finega pohištva v Tržiču, kranjskih opekarnah, Triglavu Tržič, Runu, Tiskanini, Čevljarni in drugod. Leta 1948 so povsod po Gorenjskem začeli graditi zadružne domove, ki naj bi bili nekakšna kulturna in družabna ter poslovna središča kmetijskih zadrug. Tako smo lahko prebrali, da so zabetonirali 2250 kubičnih metrov temeljev, izkopali pa so jih trikrat toliko. Naredili so 46.000 zidakov, 11.150 kvadratnih metrov stropnih konstrukcij, 145 vrat in 89 okenskih okvirjev. Pri gradnji zadružnih domov so leta 1948 delovni ljudje opravili več kot 80.000 prostovoljnih delovnih ur. 1949 Tudi leta 1949 je bil odgovorni urednik Gorenjskega glasa Marjan Telatko. Časopis je izhajal enkrat tedensko, in sicer ob četrtkih, letna naročnina pa je znašala 96 dinarjev. Kot v prvem letu svojega izhajanja, je tudi v letu 1949 največ poročal o prizadevanjih delovnih ljudi za dvig proizvodnje, doseganje plana in obnovo gorenjskih vasi in mest. ^ Leto 1949 je bilo tudi tretje leto prve gospodarske petletke in eno najtežjih let naše povojne zgodovine. Zaradi napada Informbiroja je Jugoslavija doživljala blokado z vzhoda in zahoda in si je morala pomagati predvsem sama. Da bi čimveč naredili, so delavci organizirali tekmovanja za dvig produktivnosti, v novatorstvu, katera tovarna bo prej izpolnila letni plan, v kateri bodo opravili čimveč prostovoljnih delovnih ur in v kateri bo največ junakov dela. Tekmovali pa niso le v podjetjih. Organizirani v frontovske brigade so popravljali ceste, obnavljali šole, gradili prve stanovanjske bloke in sekali les — edini naš takratni izvozni material. V počastitev dneva zmage so frontovci iz Kranja opravili 6885 prostovoljnih delovnih ur. Šli so sekat in nakladat les v Puterhof, Naklo in Škofjo Loko, obnavljat porušene vasi Dražgoše in Jamnik in graditi zadružne domove v Struževem in Šenčurju ter smučarski dom na Joštu. Sodelovalo je 1315 frontov-cev. Najbolj so se izkazale delovne brigade Inteksa, Projekta in smučarska sekcija ŠSD Udarnik. Zelo delovna je bila tudi mladina. Aktiv LMS Predilnice Tržič in aktiv kmečke mladine Sv. Ane nad Tržičem sta napovedala vsem aktivom v okraju tekmovanje v preseganju norme in organizaciji udarniškega dela. Samo v enem dnevu so podarili Titu 3950 prostovoljnih delovnih ur. Skupaj pa so frontovci kranjskega okraja leta 1949 naredili več kot 300.000 prostovoljnih delovnih ur. Gorenjski glas je leta 1949 poročal tudi, da so bili v Kranju in drugih gorenjskih krajih odprti prvi DID. Pa tudi drugače lahko iz prispevkov in reportaž povzamemo veliko skrb za otroke, ki naj bi imeli dovolj prehrane, predvsem mlečne, za zdrav razvoj. Otroci iz mest so letovali v Poljanski in Selški dolini, Kranjski gori in drugih krajih. Zaradi pomanjkanja živil so odpirali v večjih krajih posebne otroške restavracije, kjer so otroci vsak dan dobili mleko in namazan kruh. Največja kulturna manifestacija pa je bila februarja 1949, ko je Kranj proslavil 100-letnico Prešernove smrti. Več kot 6000 ljudi se je udeležilo svečanosti ob grobu največjega slovenskega pesnika. Leto pa se je sklenilo z volitvami v krajevne ljudske odbore. Za kandidate OF je glasovalo 97,63 odstotka volilnih upravičencev. Le nekaj več kot dva odstotka upravičencev ni volilo ali pa je volilo v »črno skrinjico«. 1948. in 1949. leta smo pisali IZ TEDENSKE KRONIKE Ob prebiranju tedenske kronike smo med drugim zasledili, da sta se 23. IV. 1949 v Kranju poročila Igor Slavec iz Struževega in Ana Pintar iz Hrastja. Igor Slavec je sedaj glavni urednik in direktor podjetja ČP Glas. MED MALIMI OGLASI Med malimi oglasi je bilo največ ponudb za zamenjavo oblačil in drugih predmetov za živila. Med njimi: Zamenjam za živila volneno obleko, bel vetrni jopič, rjave semiš čevlje in pozlačeno uro. ALI VAM JE ZNANO? .. . da je preteklo soboto popoldan zmanjkalo v kranjskih mesnicah mesa na garantirano preskrbo. Tega si ljudje nikakor ne znajo razložiti.. . ... da se dobe v kranjskih trafikah vžigalice le dva dni v tednu in da ima človek že veliko srečo, da jih dobi v trgovini... .. .da v osnovni šoli v Kovorju suše učiteljske družine perilo v razredih, kije razobešeno popoldne in čez noč, tako da so vse stene vlažne. Kaže, da se učiteljstvo dobro razume na zaščito varstva otrok... ... da ima vsak kmet v Žabnici svojo pot od železniške postaje do doma in da je teh nekaj deset in bi skupno dale nekaj ha obdelovalne zemlje... ... da ima ta rubrika največ dopisnikov, ki nam marsikaj dobrega sporočajo, pa niso dovolj pogumni, da bi se podpisali, zato njihovih dopisov ne moremo objavljati ... LEP, VZGLEDEN USPEH OGLARJA POTOČNIK MATEVŽA Najboljša kmetijska zadruga je bila v letu 1948 pri oddaji oglja zadruga Martin/ vrh. Oddala je 22.211 kg oglja in s tem prekoračila plan za 113 odstotkov. Največ zaslug pri tem ima Matevž Potoč nik iz Rovta, ki je pri svojem delu ob delavnikih in nedeljah, se ne udeležuje nobenih zabav, hodi vsak dan iz hriba v hrib, nadzoruje goreče kope in v vsem daje vzgled vzornega in požrtvovalnega zadružnika. Njegovemu zgledu bi morali slediti vsi gozdni delavci in tako pospešiti razvoj oglarjenja. IZPRED SODIŠČA Te dni se je moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem poslovodja valjčnega mlina iz Križ. Pošlo vodja je prikril 40 kg bele moke, 70 kg koruznega zdroba, 60 kg k<> ruzne moke in 70 kg konjske krme. To zalogo so uporabljali v njegovi kuhinji, domov pa so jo itdnašali tudi uslužbenci. Ljudsko sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev zapora in na povračilo škode. SKOZI SITO IN REŠETO Škofjeloška potrošniška zadruga je v zadnjem času nabavila precejšnjo količino vina za svoje potrošnike. Toda, kaj se godi? Ko so bile cene določene, so dali vino v prodajo, in to le slabše vrste. Boljše pa je takoj izginilo. Pa ni nobena noč tako črna, da se ne bi videlo skoznjo. Menda bo upravni odbor zadruge vedel povedati, kako je mogel njihov odbornik Janez Poljanec, privatni gostilničar, odkupiti kar 500 litrov boljšega vina? Abonenti okrajne menze v Kranju se pritožujejo, da je hrana slaba in ima premalo kalorij. Mnogokrat se zgodi, da vsi ne dobe kosila ali večerje. Vendar je upravi znano število abonentov! Prav tako je s pijačo. Dogaja se celo, da točijo neabonentom po odrejenem času, abonenti pa ne dobijo vina. Prav bi bilo, da se za stvar pozanima ljudska inšpekcija in napravi red. Tudi OLO bi se lahko bolj zanimal, kakšna je njegova menza! RAZDELJEVANJE VINA OLO Kranj, poverjeništvo za trgovino in preskrbo objavlja: S takojšnjo veljavo ukinjamo začasno vsako dodeljevanje vina za razne zabave, veselice in slične prireditve. Vino se bo v okviru možnosti dodeljevalo samo še delavsko-uslužbenskim restavracijam, delno menzam, državnim in zadružnim gostinskim podjetjem in planinskim postojankam, v kolikor obratujejo v zimskih mesecih. Prosimo vsa podjetja, ustanove in sindikalne podružnice, da prednje obvestilo upoštevajo, ker OLO ne razpolaga s takimi količinami vina, da bi mogel preko celega leta upoštevati vse potrebe po alkoholnih pijačah, ker v kolikor bi se potrošnja že v začetku leta preveč razširila, bi vina zmanjkalo v kasnejšem času, ker so količine, s katerimi razpolagamo, določene za kritje potreb celega leta. ■JSL igrednifi pripiejih se_ bi>dp prošnje reševale individualno. NAJBOLJŠA BRIGADA Brigada Franca Rozmana Staneta je bila julija 1949 proglašena za najboljšo in je dobila prehodno zastavico IOOF Slovenije. Brigada je delala na Dolžanki, na področju gozdne uprave Puterhof. Plan pri sekanju lesa je v poprečju presegala za 15 do 18 odstotkov, enkrat pa celo za polovico. Ob podelitvi prehodne zastavice je napovedala tekmovanje frontovskim brigadam na kranjskem in jeseniškem območju. VEČ TOVARIŠKEGA ODNOSA DO STRANK Imel sem opravek pri predsedniku OKKZ Kranj. Ker so bila vrata zaklenjena, sem pobaral to-varišico, ki dela v sosednji pisarni, kje je predsednik. Njen odgovor je bil zelo prostaški: »Kaj tako bedasto sprašujete, če je zaklenjeno, ga ni!« Nikdar ne bi pričakoval, da je lahko deklica 17 let tako nesramna in nevljudna. Deset let izletov z Glasom Pod naslovom »Naročniki žrebajo naročnike« je 13. aprila 1968 Ivica Pajer iz Kranja izžrebala prvih pet naročnikov za prvi veliki izlet z GLASOM v neznano. Prvi izžrebanec je bil Filip Čadež s Ho-tavelj. Izlet je šel na pot na dan mladosti 25. maja 1968, in sicer en avtobus na Dolenjsko, drugi pa na Štajersko. In prvi podjetji, ki sta dali popotnico za ta prvi izlet, sta bili leščanska MURKA in kranjska 2IVILA. Od tedaj je minilo že 10 let in te vrste nagrajevanje naših naročnikov za njihovo zvestobo, ki ga je uvedel tedanji vodja uprave Miro Usar, je postalo pri naši hiši tradicija. V teh 10 letih so naši naročniki prekrižarili domala vso Slovenijo in spoznali vse kulturno zgodovinske znamenitosti krajev, ki so jih obiskali. Pa ne samo Slovenijo. Tudi na sosednjo Hrvatsko smo se podali, pa k našim Slovencem na Koroško in v Kanalsko dolino. Po Prešernovih poteh smo šli, po Levstikovih, Trdinovih itd. Duševni vodja izletov je bil in je še vedno naš stalni dopisnik in dober poznavalec Slovenije in Slovencev profesor Črtomir Zoreč. Pripravljal je poti tako, da je vsak izlet videl nekaj novega, in da so ostali bralci v GLASU, ki na pot niso bili povabljeni, prav tako dodobra spoznali vsak kotiček naše lepe ožje domovine. Kar 1460 naročnikov se je v teh letih zvrstilo na naših izletih. Vse do predlani je šlo vsakokrat z nami, spomladi in jeseni, po 80 naročnikov. Pa je bila to prehuda tako za organizacijo tako Stevilč nih izletov, kot za naš. proračun m smo lani sli na polovico: po 40 vas zdaj vsakokrat vzamemo s seboj. Kdo bo šel, pa vsakokrat odloča žreb. In žrebali smo pošteno v vseh teh letih, verjemite. Mogoče bi prav tu morala dati odgovor vsem tistim neučakancem, ki se ob vsakem žrebanju, ko vidijo, da spet niso bili izžrebani, huduje-jo, da smo bili pristranski, da gredo večkrat eni in isti, da gredo tisti, ki so GLAS komaj naročili, oni, ki so pa stari naročniki, pa nikakor ne pridejo na vrsto itd., itd.. Grozijo celo z odpovedjo časopisa ... Dragi naši naročniki. Samo malo pomislite: skoraj 18.000 (osemnajst tisoč) vas je in če peljemo vsako leto 80 naročnikov na izlet, res ne morete priti tako hitro vsi na vrsto. In hu-dujete se tako zelo, kot da bi imeli GLAS naročen samo zaradi izleta. Tako pa res nikar! Žreb je žreb. Kogar potegne tisti, ki žreba, pa potegne! Bi se vam zdelo pošteno, da bi stal nekdo od nas tam zraven pa ukazoval, koga naj potegne. Seveda ne! Zato tudi tega ne delamo. Saj boste prišli vsi na vrsto, če ne čez eno, pa čez deset let... Enkrat zagotovo. No, naj se ob tej priliki še enkrat posebej zahvalim vsem našim dobrim in priznanim trgovskim podjetjem Gorenjske, MURKI Lesce, MERCATORJU iz Tržiča, ŠPECERIJI Bled, ZARJI Jesenice, CENTRALU, ŽIVILOM, KOKRI in drugim za vse, kar so našim naročnikom zavili v popotnice in s tem pripomogli, da so bili naši izleti še bogatejši, pestrejši in bolj veseli. In mi vsi pri GLASU upamo, da se bomo za te vrste sodelovanje tudi v prihodnjih letih ..še J ah k o obračali na vas. I). Dolenc 1955 Poštar. Smo se že kdaj zavestno vprašali, kaj nam pravzaprav pomeni njegovo delo? Smo kdaj pomisli, da mora vsako jutro na kolo — malo jih je, ki imajo mopede — s težko torbo na rami, pa najsibo vroče, mraz, dež, sneg, veter. Trka na vrata naših stanovanj, mi pa ga sprejemamo kot se nam pač zdi: če prinaša dobre novice ali denar, smo ga veseli, če pa »kasira«, ga gledamo že bolj postrani. Res pa je, da brez poštarjev ne bi šlo. Tega se dobro zavedamo tudi v našem podjetju, saj so pomemben člen v našem »proizvodnem procesu«. Vsak torek in petek tovorijo težke svežnje Glasa in ga prinašajo na domove naših naročnikov. Minuli izlet po Štajerski, kamor smo marljive fante povabili, da bi jim na skromen način izrazili priznanje za njihovo delo, smo izkoristili, da jih poprašamo, kakšno je pravzaprav delo poštarja, kako jih sprejemajo ljudje, največ vprašanj pa je bilo seveda v zvezi z Glasom. Niso se dosti razlikovali njihovi odgovori. Jože Soklič z Bleda je prav posrečeno odgovoril (in zraven malce pomežiknil): »Ljudje nas imajo radi, saj smo pa tudi simpatični, mar ne?« Res je bil simpatičen tale Jože, ki ima sicer že 66 let, vendar bi mu jih mirne duše prisodili vsaj deset manj. »Od 1972. leta sem že upokojen. Kadar pa je treba, še vedno rad priskočim na pomoč. Vse življenje sem opravljal ta poklic; rad imam ljudi, malce poklepetam z njimi, če je čas, in zvem kaj novega.« »Poštar sem že 26 let in pol,« pa je kar nekako ponosno dejal Franc Kocjan iz Kranja. »Marsikaj sem že doživel v teh letih. Ljudje se me najbolj bojijo, kadar letam naokrog s položnicami. Seveda me marsikje preganjajo še. psi, tudi staknil sem jih že parkrat od njih. Trenutno raznašam pošto na Klancu in Primskovem. Okrog 200 naročnikov Glasa je na tem območju, to se pravi, da ga ima skoraj vsaka hiša.« >- Franc Klančnik iz Preddvora je bil v naši lanskoletni akciji za pridobivanje novih naročnikov tretji naj uspešen j ši. »Preddvorsko pošto si deliva dva. Vsak dan z mopedom prevozim okrog 38 kilometrov. Tudi Glasa imamo v našem koncu kar precej, okrog 550 naročnikov je. Kaže, da so ljudje navezani nanj.« Franc pravi, da so tudi v domači hiši naročeni na Glas in da najraje prebira male oglase in kroniko. Bolj redkobeseden pa je bil Tine Šolar iz Selc. Njegov poštarski staž sicer še ni dolg (devet let), je pa zanimivo, da se je pri štiridesetih letih odločil za ta poklic. »Prej sem se vozil na delo v Skofjo Loko, kar pa je bilo precej nepraktično. Sedaj sem bliže doma, delo pa mi je všeč. Bolj nerodno je le pozimi, ko moram včasih tudi peš do nekaterih hribovskih hiš.« Slavko Dresček /. Jesenic je poštar že celih 21 let. Njegov zadnji teren je Podmežakla in Plavž. »Dobro se razgibam,« je dejal Slavko, »saj vsak dan prehodim nekako 14 do 15 kilometrov. Tudi Jeseničani imamo radi Glas, čeprav naročnikov res ni toliko, kot drugje.« V prostem času Slavko najraje raztegne harmoniko, ki jo je prinesel tudi na naš izlet in zaigral, da je kar odmevalo. Poštarji so veseli in Živahni ljudje. Radi so na poti in med ljudmi, zato imajo radi tudi svoje delo. Raznašanje Glasa jim ne pomeni prehudega bremena, pravijo, saj je to pač naš gorenjski časopis, ki ga tudi sami radi prebirajo. H.Jelovčan Slike: D. Dolenc Osmo leto izhajanja je bilo zelo pomembno v zgodovini našega Glasa. V začetku leta sta se namreč združili podjetji Glas Gorenjske in Gorenjska tiskarna v novo podjetje Gorenjski tisk. Direktor je postal Nace Šumi, odgovorni urednik Glasa pa Slavko Beznik. Letna naročnina za Glas Gorenjske je znašala 450, polletna pa 200 dinarjev, posamezna številka pa 10 dinarjev. Tega leta je Glas Gorenjske organiziral veliko akcijo zbiranja novih naročnikov in zanje pripravil bogato žrebanje nagrad, ki so jih prispevali delovni kolektivi in občani Gorenjske. Med drugimi dobitki sta bila gotovo najlepša radio aparata. Med dobitki pa so bili tudi: atomobilska guma, usnje za moški površnik, usmerjevalec za polnenje akumulatorjev, klobuk, pralni prašek, blago za pižamo ali spalno srajco, razne alkoholne pijače, zavitki sladkarij itd. Vseh dobitkov je bilo 65. Dan republike pa je leta 1955 Gorenjski tisk proslavil z veliko delovno zmago. Odprli so novo klišarno in modernizirano strojno stavnico. Novi delavnici sta omogočili najsodobnejšo tehniko pri izdajanju časopisa. Sprejet je bil tudi sklep, da se začne pripravljati gradnja oziroma urejanje novega kartonažnega obrata v Gorenjskem tisku. Toliko o Glasu in Gorenjskem tisku. Sicer pa so bile tega leta zelo žgoče razprave po Gorenjski o novi komunski organiziranosti. Zlasti se je zapletlo pri razdelitvi Poljanske doline: ali naj bo ena komuna za vso dolino ali naj bodo Žiri svoja MED MALIMI OGLASI Med malimi oglasi smo zasledili: Plemenskega kozla, švicarske pasme, leto starega, dobro preiz kušenega in lepo razvitega takoj prodam ali zamenjam za mlado, lepo raščeno kozico! PRVI KORAKI MEDNARODNEGA LETALIŠČA 17. junija 1955 je na letališču v Lescah pristalo 28-sedežno letalo YU AKB. Priletelo je iz Skopja. Že ta polet in promet, ki se je odvijal v prihodnjih mesecih, so napovedovali velike možnosti razvoja le-ščanskega letališča, ki naj bi postalo mednarodnega pomena in bi hkrati prispevalo k razvoju okolice, predvsem pa blejskega turizma. Žal pa so potem v bližini zgradili letališče Ljubljančani... Nekajkrat sem se znašel v Kropi, v Cerkljah ali še kje drugje prav v dneh, ko je poštar nosil mnogo izvodov Glasu Gorenjske od hiše do hiše. Torej je zdaj naš list le razširjen — kot smo si nekoč želeli! Kajti takrat, pred desetimi leti, ko smo dobivali cele, še neodprte omote Gorenjskega glasu nazaj, nas je vsakokrat zares zabolelo. Ozek krog nepoklicnih časnikarjev je pisal gotovo s srčno krvjo. Našega otroka pa niso marali celo taki, ki bi ga morali radi imeti. Marsikatera zadruga, tovarna in ustanova nam je list kratko zavrnila »ne sprejmemo«. Res, da je v tistih dneh bilo gospodarsko in politično življenje usmerjeno iz centra. Naš list pa je bil resda čisto lokalen, saj je želel tak biti. Hoteli smo v listu registrirati pomembne lokalne dogodke, pisali smo o kulturnih prireditvah, razlagali uredbe, pojasnjevali razne ukrepe, posebno gospodarske. Takrat je bila doba intenzivnih prostovoljnih akcij. Te smo propagirali in podcrtavali uspehe. Tudi komuna. Ko smo v Glasu že lahko prebrali, da je v 11 novih, ki so jih ustanovili namesto prejšnjih 35. komun, izvoljeno občinsko vodstvo, v Poljanski dolini še ni bilo določeno, kje bo sedež nove komune. Končno je padla odločitev, da imajo Žiri svojo in ostala Poljanska dolina svojo komuno. Druga pomembna naloga delovnih ljudi, ki jih je Glas Gorenjske sledil skozi vse leto, je bilo sestavljanje novih tarifnih pravilnikov. Posebne komisije, ki so po komunah spremljale uresničevanje novih tarifnih pravilnikov, so ugotavljale, da se v večini delovnih organizacij vse preveč zanašajo na pomoč od oblasti in premalo upoštevajo razmere v svoji tovarni. Opozarjali so tudi na še vedno prisotne težnje po uravnilovki, posebno v tem smislu, da bi imeli vsi delavci enakih poklicev enako plačo, ne glede na uspeh njihove tovarne. Leta 1955 je bilo v Kranju zgrajenih 80 novih stanovanj za delavce in v teh stanovanjih so bile tudi sobe za samske delavce. Nadaljevala se je gradnja osnovne šole Stražišče, mestne klavnice in stanovanjskih blokov na Zlatem polju. Na Jesenicah so izročili namenu valjamo težke pločevine, v Elanu so izdelali 71.250 parov smuči, opremili 16 telovadnic in izdelali vrsto druge telovadne opreme. V več hribovskih vaseh Poljanske doline je tega leta zasvetila električna luč. V škofjeloški komuni so izvedli prvo združitev dveh podjetij. Združili sta se Jelovica in Trata. Pripravljali so tudi priključitev Gradisa v združeni POKRITA TRŽNICA V KRANJU Ljudski odbor kranjske mestne skupščine je sklenil, da bodo v prostorih nekdanje čevljarske zadruge uredili pokrito tržnico. Gostinski obrati in menze bodo lahko kupovali na tržnici šele po 10. uri dopoldne, ko bodo meščani zagotovili svoje potrebe. »Pokrita« tržnica še danes navdušuje Kranjčane! V TRŽIČU NI SPREHAJALIŠČ! Tržičani so se leta 1955 pritoževali, da nimajo urejenih sprehajališč in primernih prostorov za sha-janje, zato se v njihovem mestu družabno življenje odvija kar na cestah. Ljudje se zbirajo na ozkih pločnikih in kramljajo med seboj. Mimoidoči pogosto nimajo kje hoditi, ker so pločniki »zasedeni«. Najbrž imajo Tržičani danes enak problem, le da so na pločnikih avtomobili! kritični sestavki so se začeli pojavljati in celo podlistki. Četudi glasilo Osvobodilne fronte za kranjski okraj, je bil list skoro vedno v gmotni stiski. Zato je bila požrtvovalnost avtorjev prvih sestavkov kar ganljiva; nihče, niti jezikovni korektorji, ni zahteval za svoje delo plačila — takrat se je reklo: »bomo kar udarniško opravili!« Da je bilo res vse prisrčno preprosto, je pričal vsako-tedenski prizor na ulici, ko je urednik sam raznašal omote lista po trafikah. To delo se ni zdelo nečastno. Tudi z dopisniki je bilo težko. Napisali so dopis z roko in nečitljivo — iz tega je bilo treba nekaj izoblikovati — nato pa zamera, ker ni bilo do vseh napak točno objavljeno. Še huje je bilo kaj pre-osebnega zavrniti. Takrat ogenj in žveplo na urednika! Bila so to prva leta bujne rasti navznotraj in burnih dogodkov na zunaj. Lokalni listič je skušal nadomestiti preživele »stenčase« in biti aktualen kot veliki, osrednji listi. Malodušja sicer v prvih sodelavcih ni bilo — toda takega raz- Jelovici, in to predvsem zaradi delitve dela in zmanjšanja obsega proizvodnje. Podjetji sta namreč razrezali več lesa, kot ga je lesna industrija lahko porabila. Ker združitev ni uspela, so predlagali delitev dela med podjetjema: eno naj bi rezalo les listavcev, drugo pa les iglavcev. Zaslužki so se leta 1955 gibali od najnižjih, ki so znašali približno 3000 dinarjev, do najvišjih - 8100 dinarjev. Poprečje v industriji je znašalo 7700 dinarjev. V nekaterih' tovarnah so že začeli deliti toplo malico, vendar so ponekod, Glas je pisal o primeru Tekstilindusa, delavke nosile belo kavo domov za večerjo otrokom. Kmetje so v teh letih na Gorenjskem pridelovali predvsem semenski krompir, dnevno pa so že oddali tudi po 4000 litrov mleka. Še en pomemben dogodek je bil zabeležen v Glasu. V začetku novembra so na Laborah odprli novo kranjsko porodnišnico. Prva je v njej rodila Francka Počkaj, in sicer deklico. Predsednik občinskega ljudskega odbora Vinko Hafner je mamici izročil šopek rož in globok otroški voziček. Za mamici, ki sta rodili isto noč, pa je darilo prispevalo podjetje Gorenjski tisk. Še nekaj je značilno za to leto. Skozi vse številke časopisa je čutiti izredno razgibano kulturno dejavnost. Prešernovo gledališče iz Kranja je v sezoni pripravilo kar pet premier, Loško gledališče tri, pa tudi amaterska gledališča skoraj v vseh večjih krajih so se predstavila z vsaj dvema predstavama. V muzeju NOB v Škofji Loki pa so odprli muzej revolucije. ŠMARJETNA GORA SE PODIRA! Obiskovalci Šmarjetne gore so prek Glasa leta 1955 pozvali odgovorne, da poskrbijo, da se bo zaustavilo posipanje Šmarjetne gore. Zaradi širjenja kamnoloma na Gorenji Savi so se namreč na hribu pojavile razpoke, ki grozijo, da se bo kranjska izletniška točka začela posipati in podirati. To pa bi bila velika škoda za kranjske delavce, ki množično obiskujejo to izletniško točko nad Kranjem in ni škoda denarja, da se prepreči katastrofa. Menimo, da bi Kranjčani prihranili marsikateri dinar, če bi se Šmarjetna gora res 1955. leta podrla! voja, ki ga je dosegel list sedaj, res nismo pričakovali. Srečni smo zato, da je naš otrok tako zrasel. Ko stari sodelavci včasih pokuka mo v sedanje uredništvo in zagledamo močan kolektiv mladih sposobnih poklicnih časnikarjev in poleg njih cel administrativen aparat, šele prav spoznamo, da je stara, tipajoča ideja izpred desetih let, le uspela. Tudi črke so bile v starih Gorenjskih glasih velike, okorne, šolarske; članki so bili razporejeni v dolge, utrujajoče kolone, za klišeje ni bilo dosti sredstev — kako vse drugače je sedaj! Kljub neveščim, na mnogih krajih vpreženim rokam prvih urednikov in sodelavcev, je občutljiv človek že v prvih številkah lista opazil ljubezen do ljudi, navdušenje za delo, zvestobo naprednim idejam socializma in kritičen odnos do vseh nepravilnosti. Biti Herold, glasnik vsega dobrega, poštenega in zavednega - pa tudi strog kritik vseh negativnih pojavov - to je bila smer listu pred desetimi leti -to je gotovo smer Glasu Gorenjske tudi danes. C. Z. Šmarjetna gora se podira Reminiscence ob desetletnici 13. stran -N Najbolj zvesti naročniki Franc Dežman, upokojenec, doma iz Selc: »Rojen sem bil sicer v Lescah, vendar zdaj že dolga leta živim v Selcih. Prva leta po vojni sem delal na oddelku za finance okraja Kranj. Bil sem finančni inšektor. Na vaš časopis, sedanji Glas, sem se naročil leta 1949. S sodelavcem Milanom Cirkom sva pravzaprav še nekako sodelovala pri ustanavljanju lista. Šlo je za to, da je začel redno izhajati. Potlej je Glas vsa leta prihajal v našo hišo. Nanj sem bolj navezan kot na vsak drug časopis. Saj veste, še iz let, ko sem bil v službi na okraju, poznam domala vso Gorenjsko. Zato tudi v Glasu še danes prepoznam marsikateri obraz. Zato mi je najbolj všeč rubrika 1 + 3 na zadnji strani, potlej pa preberem novice, Ježa .. . Veste, mene zanimajo tudi podrobnosti. V Glasu jih najdem dovolj. Glas naj še naprej izhaja dvakrat tedensko in vsaj tak naj ostane.« Anton Fojkar, upokojenec, doma iz Škofje Loke : »Pravi Škofjeločan sem. Ze vsa leta živim v mestu pod Lubnikom. Na Gorenjski glas sem se naročil prav kmalu po tistem, ko je začel redno izhajati. Od takrat ga imamo ves čas pri hiši in moram reči, čeprav imamo naročeno tudi Delo in še nekatere časopise, da sem zadovoljen z njim. Še posebej zdaj na jesen življenja, saj me seznanja z vsemi najnovejšimi dogodki na Gorenjskem in tudi po svetu. Veste, zdaj se držim bolj doma, pa mi to veliko pomeni. Najprej preberem vedno vesti iz domačih krajev, predvsem iz Škofje Loke, potem pogledam nesreče, nato pa skrbno preberem še druge zapise. Še zlasti sem navdušen nad zapisi Črtomira Zorca o posameznih krajih in ljudeh. V Glasu prav nič ne pogrešam. Kar dober je!« Florjan Pokorn, kmet, doma iz Škofje Loke: »Na .Gorenjca' sem naročen skorajda od vsega začetka. Kdo me je prepričal, da se naročim nanj, se niti ne spominjam več. Vem le, da sem ga naročil in, da je bil potem vsa leta dobrodošel gost na našem domu, ki sem ga zgradil tule na Cesti talcev še pred vojno. V njem lahko zasledim zapise o vseh dogodkih, ki se godijo tule naokoli. Če pa me sprašujete po meni najbolj priljubljeni rubriki v Glasu, vam bom odgovoril, da so to mali oglasi. Zanima me, kaj kdo kupuje in kaj kdo prodaja. Takoj za malimi oglasi preberem nereče, zanima me, kdo je umrl. . . Prav ta rubrika je pri vas nepopolna in jo pogrešam. Vedno pravim, da imamo pri hiši preveč časopisov. Toda Glasu se zagotovo ne bom odpovedal.« J. Govekar Leto 1960! To je za glasilo SZDL za Gorenjsko, današnji Glas, pravzaprav kar malce prelomno leto. List je s 1. januarjem namreč začel izhajati trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah. To je bil za številčno majhen Glasov kolektiv, ki ga je takrat »krmaril« glavni urednik Slavko Beznik, izjemno velik napor. Število naročnikov pa je v prvih mesecih leta bliskovito naraščalo. Prvič je bila že meseca februarja presežena številka 13.000. Veliko jih je bilo tudi z zgornjega dela Gorenjske. Zato se je Glas ob koncu leta odločil za izdajanje svoje jeseniške izdaje. — In o čem je Glas Gorenjske pisal v letu 1960? Leto 1960 je bilo predzanje leto v našem petletnem načrtu. V vseh gorenjskih občinah je bil zabeležen nadpovprečno hiter gospodarski razvoj. V skladu s porastom proizvodnje so se občutno dvignili tudi osebni dohodki. V industriji je bil dosežen tolikšen obseg proizvodnje, kakršen je bil predviden šele za konec leta 1961, precejšen zaostanek pa je bil opazen v kmetijstvu, obrti in trgovini. V tem letu so bili odprti proizvodni prostori mnogih tovarn, začeli smo graditi šolska poslopja, izdelani pa so bili načrti za gradnjo veleblagovnic v Kranju, na Jesenicah, v Škof ji Loki in Tržiču. Na Gorenjskem je bilo v letu 1960 zgrajenih 1398 stanovanj, vendar je bila stanovanjska gradnja še vedno v precejšnjem zaostanku. Odgovorni so sklenili večjo pozornost posvetiti tudi vprašanjem družbene prehrane. V Kranju je bil v tem letu že X. jubilejni Gorenjski sejem, ki je presegel vse dotedanje rekorde. Ogledalo si ga je namreč 91.317 obiskovalcev, na njem pa je sodelovalo prek 250 razstavljavcev. Kot zanimivost velja omeniti, da so na sejmu prodali »kar« 210 mopedov. Padla je tudi odločitev, naj bi bil Gorenjski sejem v prihodnje trikrat letno. Po vsej Gorenjski smo pred sedemnajstimi leti slovesno prosla- vili velik jubilej: 10-letnico delavskega samoupravljanja. Še posebno slovesne so bile proslave v kranjski Iskri, jeseniški Železarni, žirovski Alpini. . . »Desetletna pot delavskega samoupravljanja kaže, da smo lahko ponosni na ogromne uspehe, ki smo jih dosegli. Naša desetletna praksa kaže, da je naš delavski razred, čeprav še mlad, sposoben upravljati gospodarstvo in družbo. Zdaj Uspešno upravlja naša podjetja kakih 220.000 delavcev in uslužbencev, izvoljenih v delavske svete. V minulih desetih letih pa je šlo skozi organe upravljanja nad 800.000 proizvajalcev,« je v svoji poslanici ob jubileju zapisal predsednik republike Josip Broz-Tito. Kot izredno pomemben dogodek v tem letu velja vsekakor omeniti tudi V. kongres SZDL Jugoslavije. SZDL namreč prav v tem obdobju postaja vse bolj množična. Zato so se na kongresu zavzeli, da mora naša najmnožičnejša družbenopolitična organizacija postati še aktivnejša na vseh področjih družbenega življenja, predvsem pa poskrbeti za pospešen razvoj kmetijstva, saj so, tako je bilo ocenjeno, za moderno kmetijsko proizvodnjo izredno slabe možnosti, ter za pravilno kulturno politiko v občinah. Ugotovljeno pa je bilo, da je močan porast narodnega gospodarstva dobra osnova za nadaljnjo krepitev samoupravnih organov in socialističnih družbenih odnosov. Krajevni odbori SZDL pa so dobili še mnogo večje pristojnosti. Tudi na kulturnem področju je mogoče opaziti velik napredek. Mnogi kulturni ustvarjalci so se začeli uveljavljati tudi zunaj gorenjskih meja. Kranj je dobil delavski dom, osrednjo knjižnico, knjižnične prostore pa tudi mnogi drugi gorenjski kraji. Ob 15-letnici osvoboditve so v Begunjah odprli muzej, v Kranju pa so se začeli pripravljati na ureditev Trga revolucije in postavitev spomenika revolucije na njem. Tudi v Poljanah je bil ob koncu leta postavljen veli- Marija Kocjan iz Led, rojena leta 1900, upokojenka: »Od vsega začetka imamo Glas in še danes smo mu zvesti. Vedno prinaša zanimive novice. Včasih sem jih z veseljem prebirala. Danes pa mi je vid opešal in zato mi soseda prebere najzanimivejše sestavke. Za zameno ji odstopim tisti del časopisa, v katerem so recepti nila sreča . . . Naročnik sem od vsega začetka. Predhodniki današnjega Glasa so bili tako kot današnji časopis priljubljeni in domačni ter polni zanimivih novic z gorenjskih krajev. Vsega preberem, od politike, cen, malih oglasov pa do nesreč. Pogosto zaradi kmečkega dela čez dan ni časa, pa se Glasu, ki je razen Kmečkega glasa edini časopis pri hiši, posvetim zvečer ali zgodaj zjutraj. Predvsem mi je pri vašem časopisu všeč razumljivost. Želim, da bi tako ali še boljše pisali tudi v prihodnje!« -jk Matija Bohinc z Mač: »Ravno je imel na široki javor-jevi mizi razgrnjen Glas, ko smo se oglasili pri njem. Še vedno ga rad prebira, čeprav zadnje čase že bolj in drugi nasveti. Glasu se torej še ne nameravam odpovedati. Zanj je značilna predvsem domačnost. Spominjam se, da sem včasih vedno najprej prebrala časopis. Celo pri jedi sem .škilila' vanj, zaradi česar so se drugi hudovali. Vedno sem najprej odprla stran z nesrečami. Včasih jih je bilo manj, danes pa so tako pogoste . . .« Jože Rožič s Hudega nad Ko-vorjem, rojen leta 1906, kmet: »Večina hiš v vasi ima Glas in precej sem jih jaz pregov ril, da so se naročili. Nekateri so b i že tako srečni, da so lahko odšli a Glasov izlet. Moj sin ga je n ločil predlanskim in je šel lan' že na izlet, sam pa že vsa leta nan čakam. Upam, da se mi bo ,alu nasmeh- pa ga preberem kar vsega. Sina zanimajo druge reči kot Jež na primer, pa med oglasi išče kaj o motorjih, ker se uči za mehanika. Takole čez zimo bo še več časa za branje kakšnih podlistkov v nadaljevanjih, no, pa tudi čez poletje ne ostaja časopis neprebran. Pa o pokojninah rada kaj preberem: upokojenka sem, veste, pa rada preberem, če se pokojnine kaj višajo.« Janko Gašperlin s Pivke: »Na kmetiji res ni kaj dosti časa za posedanje, toda nedeljsko popoldne je kot nalašč za kratek klepet — tokrat o Glasu. V Gašper-linovo hišo je vsa leta nazaj prihajal časopis na mamino ime, vendar pa ga niso odpovedali, ko je umrla. »Saj res ni kaj dosti časa za branje, slabo vidi. »Ja, najprej preberem potopis o Velebitu, potem pa Zor-čeve Gorenjske kraje, potem pa po vrsti še nesreče, pa če je kaj novic iz teh okoliških krajev. Vsega pa res ne preberem.« Matija Bohinc je vseskozi cenil dobro knjigo, pravi, da je še med partizani, če je le bilo kako zatišje, vedno imel pri sebi kako branje. Zato še zdaj, če le more, v časopisu poišče najraje kak podlistek, roman v nadaljevanjih. Skratka, branje, ki v visoki starosti 77 let krajša čas in bogati življenje.« Justina Bertoncelj iz Bistrice: »Glas je pri hiši res že ves čas, kar izhaja. Naročnik je bil že moj ata,« je povedala Justina Bertoncelj. »Nato je časopis prihajal v hišo na moževo ime, zdaj pa, ko sva s sinom sama, pa na sinovo. Najprej preberem nesreče, pa oglase, pa otroško stran, potopis o Velebitu, Gorenjske kraje in drugo. Še sosedi ga posodim. Sicer toda toliko ga je le«, pravi Janko Gašperlin, »da pogledam, kaj je novega po Gorenjskem. Preberem nesreče, pa male oglase, tudi šport, posebno če so nakelski športniki kaj dobri, to me zanima. Ne pozabim seveda tudi Gorenjskih krajev, pa še kaj morda. Tudi žena in hčerka ga bereta, verjetno pa izbirata kaj drugega, kar je zanju zanimivo.« 1960 časten spomenik 165 padlim borcem. Leto 1960 je bilo tudi olimpijsko leto. Zimskih OI v Squaw Walleyu v ZDA se naši športniki niso udeležili, zato pa so kar lepe rezultate dosegli na letnih igrah v Rimu. Prvič sta se olimpiade udeležila tudi dva Kranjčana: plavalca Janez Kocmur, v tem letu je bil izbran tudi za najboljšega gorenjskega športnika, ter Vlado Brinovec. Sicer pa so športnikom prav gotovo ostali v spominu nepozabna Planica in njen junak Helmut Recknagel iz NDR s 127 metrov dolgim skokom, pa avstrijski dirkač Pruckner z novim rekordom proge na VIII. mednarodnih moto-ciklističnih in avtomobilskih dirkah na Ljubelju, naša alpinistična odprava z osvojitvijo Trisula v Himalaji, odlične uvrstitve smučarskih skakalcev Jemca in Šlibarja na novoletni skakalni turneji itd. V Kranju pa so začeli graditi nov zimski bazen ter športni stadion. Še nekaj pomembnejših dogodkov iz leta 1960: Goreniska je dobila svoje PTT podjetje, začela se je uresničevati zamisel, da vsaka občina dobi svojo banjco, urejeno je bilo vprašanje maloobmejnega prometa s sosednjo Avstrijo, začela so se dela pri gradnji letališča na Brniku, urejeno je bilo križišče pri kranjski Iskri (letos ga po sedemnajstih letih ponovno urejajo), v načrtu je predvideno urejanje »prometnih žil« Ljubelj —Naklo ter ceste proti Planici, storjeni pa so bili tudi prvi koraki k združevanju nekaterih občin na Gorenjskem ... Bralci pa so tega leta prav radi prebirali tudi povest ilustrirano s slikami Toneta Svetine »Lovčeva hči«. J. Govekar »Glas Gorenjske« trikrat tedensko MALE ZANIMIVOSTI Že od leta 1946 imajo na Japon skem tudi ženske miličnike. Sedaj jih je že prek 500 in imajo popolnoma isto plačo kot moški in iste možnosti za napredovanje. Po dobrem desetletju tudi na Gorenjskem ne zaostajamo več za Japonci! FILMSKI SPORED Filmske predstave so bile tisti-krat pri Gorenjcih zares priljubljene. Kino dvorane so bile vedno nabito polne in vedno več jih je bilo. Tudi po manjših krajih. In kaj smo gledali takrat v naših kinematografih. Naštejmo nekaj naslovov filmov: Dauy C ročke tt in gusarji. Gospa ministrica, Notredamski zvonar, Arrivederci Roma, Aleksan der Veliki, Madame Butterfh, X-25 javlja, Sayonara, Vlak brez voznega reda, Deveti krog, Trojanska Helena, Vikingi, Dobri stari pianino, Herkules, Tarzan ... Za vsak okus nekaj! Dobrih filmov se še vedno spominjamo! TROJČKI V jeseniški bolnišnici se je pretekli mesec zgodila nenavadna zanimivost. MILICA GAŠPERIN z Jesenic je rodila 21. februarja svojega tretjega otroka — Romana. Gašperinova je rodila vse tri otroke na isti dan in isti mesec, samo v različnih letih. Tako je rodila prvega otroka — punčko Mi-lenko, 21. februarja 1953. leta, Jan ka 21. februarja 1956. leta in sedaj še Romana 21. februarja, 1960. leta. Praznovanje treh rojstnih dnevov naenkrat pa mora biti res veselo! RADIO IN TELEVIZIJA Ljubljanski radio je oddajal v letu 1960 samo na prvem programu. Spored se je začenjal ob 5. uri zjutraj in zaključeval ob 24. uri zvečer. Med najbolj poslušanimi oddajami takrat sta bili vsekakor oddaji »Pokaži, kaj znaš« in »Spoznavajmo svet in domovino«. Televizijski program je bil še dosti bolj skromen. Ljubljanska televizija je dnevno oddajala po tri ali kvečjemu štiri ure programa, večkrat pa je prenašala sporede tujih televizijskih postaj. Danes je program mnogo daljši, gledalci pa še vedno nezadovoljni! 55 LET KRANJSKE TOMBOLE Spet se bodo 18. septembra zbrali v Kranju tisoči in tisoči iz vse Slovenije, da bi poizkusili srečo na tomboli. Letos bo tombola še bolj mikavna, saj bo na njej precej več dobitkov kot lani. Tokrat se bo tombola igrala v vrednosti 15 milijonov dinarjev. Tako je glavni dobitek osebni avtomobil znamke fiat 1100. Kot drugi dobitek bo na tomboli osebni avtomobil fiat 600. Nato pa bodo še dobitki: 5 mopedov, nadalje hladilnik, televizor, pralni stroj, 20 radioaparatov ... Letos je bila tombola skoraj v vsaki gorenjski vasi! ŠOLE BREZ UČITELJEV Na pokrajinski konferenci SZDL v Železnikih je bilo ugotovljeno: Jeseni bo nekaj šol, kijih je v občini 13, ostalo brez učiteljev. Čeprav izzveni nekoliko nesmiselno, vendarle resno obstaja nevarnost, da bodo nekatere šole morali začasno zapreti. Prihodnje leto bo z novimi absolventi z učiteljišča zasilno mogoče urediti položaj, letos pa so brez moči. Tudi v letu 1977 učiteljev ni na pretek! Domača beseda na tujem lepše zveni Na radiu oglušujoča angleška, ameriška, francoska, italijanska glasba, prav tako v kinu ali na televiziji filmi, ki »nekaj veljajo«, na knjižnih policah se nam grmadijo dela tujih avtorjev ... Zdi se mi, da se premalo zavedamo, koliko vredna je naša domača beseda, dela naših umetnikov, ki se prav lahko enakovredno kosajo s tujimi. Pa vendar malo pomeni, kar je zares domačega. Vsaj večini Gorenjcev, bi lahko trdila. Vse bolj imenitno se sliši tuje ime ... A poglejmo: po vsem svetu žive naši rojaki, ki pogrešajo domačo besedo, jo želijo in cenijo. Tudi naš gorenjski Glas, čeprav ga ni dostikrat le bežno prelistamo in odvrže-mo v smeti, kot nekaj odvečnega, nepotrebnega ... Kako sprejemajo Glas, novice iz domačih krajev naši bralci na tujem, le preberite. Morda ga boste potem bolj cenili tudi vi. Janko Jekovec iz Strasbour-ga v Franciji nam je takole napisal: »30. obletnico izhajanja Glasa, ki jo letos praznujete, bom z vami praznoval tudi jaz. Težko čakam dneva, ko poštar prinese časopis. Brati ga začnem ,od zadaj* zaradi športa; čeprav sem že star, me namreč šport zelo zanima. Tudi vaše kolesarje na dirki Tour de 1'Avenir sem pozdravil, ko so bili v Strasbourgu. Zelo so bili prijazni. Kar se tiče časopisa Glas, je vse v redu. Kar tako naprej!« Janko, ki je bil 22. oktobra star 74 let je odšel s trebuhom za kruhom pri 27 letih. Minka Sehmić (rojena Sku-mavec) živi v Zenici. Dom res ni tako zelo daleč, pa vendar prebe-rimo, kaj pravi: »Glas berem že več kot pet let, in to od prve do zadnje strani. Prinaša zelo raznovrstne novice. Posebno me zanimajo tiste, ki govore o mojem rojstnem kraju Zg. Gorjah in Bledu, kjer sem preživela mladost. S svojim pokojnim možem sva se spoznala v Radovljici. Domotožje pa ga je zvabilo v Zenico in tako je naša družina 1953. leta prišla sem. Ves čas sem se želela vrniti domov, po smrti moža pa je moje hrepenenje še večje. Takrat sem od sestre zvedela za vaš časopis. Kadar berem Glas, čutim, da sem blizu Slovenije. Mogoče vas bo moje pisanje spodbudilo, da začnete pisati o ljudeh, ki živijo daleč od svojega doma. Zanimive bi bile njihove pripovedi.« Iz Zvezne republike Nemčije pa nam je pisal Alojz Bajt: »Ze petnajst let vsak ponedeljek, ko pridem iz službe, najprej preberem .Gorenjca'. Kar razočaran sem, če ga še ni v nabiralniku. Ko prebiram Glas, se mi zdi, da je z njim prišel tudi del našega lepega Kranja. Koliko novic izvem, ki bi jih drugače nikoli ne! Zanima me napredovanje Planike, kjer sem bil zaposlen, in Tekstilindusa, kjer je delala žena: Posebno pozorno prečitam zgodovino Kranja in okolice ter članke o Slovencih v zamejstvu. Dobro bi bilo, če bi Glas prinesel več gospodinjskih in vrtnarskih nasvetov.« Gorenjskem. Iz sporočil v Glasu vidim, kako živi in se razvija današnja Gorenjska. Moram priznati, da se je Glas zadnja leta dosti izboljšal. Svetujem pa vam, da bi oglase tiskali na zadnjih straneh. Rad bi tudi, da čim več pišete o naših podeželskih krajih, kot je pred leti Andrej Triler v rubriki ,Gorenjski kraji in ljudje'.« »Moja žena Angela Finžgar-Svilar leži v bolnici in upam, da bo kmalu ozdravela. Pooblastila me je, da vam pišem namesto nje«, preberemo v pismu Steva Svilara z Reke. Takole je povedala: »Sem že dolgoletna bralka Glasa in mi je zelo všeč, ker prinaša novice iz življenja ljudi naših krajev. To je posebno pomembno za nas, ki živimo daleč od doma. Zelo sem zadovoljna, ker časopis redno prihaja. Poleg mene ga radi prebirajo tudi mož in otroci.« Franc Kozjek iz Čačka je bil rojen 1892. leta v Zg. Besnici. »Glas prejemam že 25 let in mi veliko pomeni,« pravi, »ker drugih slovenskih časopisov ne, dpbivaun. Poznana mi je večina "krajev na Zanimivo je tudi pismo Janeza Kanklja iz Estinnesa v Belgiji: »Na Glas sem naročen petnajst let. Prinaša mi veliko novega iz mojih krajev Gorenjske. Zame je pomembno tudi to, da ob branju treniram' slovenski jezik, ker drugače nimam prilike govoriti slovensko. Berem najraje novice o gradnjah, prireditvah, nesrečah, športu in tudi mali oglasi me zanimajo. Ne smem pozabiti bodičarja, ker tako zanimivo bode. Njegovi članki bi morali biti daljši. Mislim tudi, da bi Glas lahko pisal več o športu, folklornih prireditvah in da bi bilo tudi več fotografij s teh področij.« »Glas prihaja k meni na Poljsko že šest let,« piše Franc Mali. »Z ženo Jovanko se veseliva vsake številke, ki jo prebereva od začetka do konca. Za časopis se zanimajo tudi moji sodelavci — Poljaki. Večkrat jim berem iz njega. Zelo rad berem tudi Snovanja, posebno o slovenski zgodovini, pesnikih in drugo. Ko berem Glas, mi je toplo pri srcu, saj se spominjam svojih mladih let in drage Gorenjske ter materinega jezika, ki ga tu ne slišim. Kar se tiče vsebine, želim, da bi več pisali o domači zemlji in o ljudeh, ki so največ prispevali v boju za svobodo in napredek delovnega ljudstva.« Iz Batemans Baya v daljni Avstraliji se je oglasila Anica Babic: »Leto dni je minilo, odkar sem se vrnila v Avstralijo. Tu sem vsega skupaj tri leta. Tokrat bom ostala za stalno. Ne vem, koliko naročnikov imate od tako daleč, mislim pa, da so vam vsi lahko hvaležni. Novice, ki mi jih prinaša Glas, so sicer stare že dva meseca, vendar za mene ravno tako nove kakor za domačega bralca. Pisma sorodnikov mi prinašajo le ožje novice, Glas pa mi bo pomagal ostati v stiku s širšim domačim dogajanjem. Tu sva oba z možem zelo zadovoljna; imava slovenske prijatelje, greva lahko v slovenski klub itd. Manjkala je le še pisana beseda iz domačih krajev. Glas bo tako pripomogel, da se ne bodo moji spomini na dom ustavili v letu, ko sem odšla od njega, pač pa bom šla s časom naprej.« Marsikaj so nam še napisali naši bralci po svetu, vendar žal vsega nismo mogli objaviti. Večina nas je tudi prosila, naj po imenih pozdravimo njihove sorodnike doma. Naj veljajo njihovi pozdravi vsem Gorenjcem, naš kolektiv pa se jim zahvaljuje za sodelovanje in lepe želje. Pripravila: H. Jelovčan Lea Mencinger: Spominjam se, da je Izidor Cankar v svoji knjigi prvih slovenskih intervjujev s slovenskimi pisatelji in umetniki povprašal svojega sorodnika Ivana Cankarja, kako pravzaprav piše: Cankar mu odgovarja nekako tako, da je vsaka beseda, vsak stavek zanj poseben napor njegovih možganov, kapljica krvi, ki jo izstisne na papir. No, tako slikovito se pač ne posreči vsakomur opisati svojega dela, svojega pisanja, še posebej morda zato ne, ker enkratne cankarjanske pisane besede ni mogoče ponoviti. Pa ne da bi potem lahko mislili, da mi takle prispevek, kot je tale, zlahka gre izpod rok. Sploh, ne! Koncentracija je namreč včasih kaj muhasta zadeva. Preden najdeš tisti svoj »aha« — to je temeljno misel, okoli katere lahko razpredeš besede za in proti osnovni misli, včasih traja kar lep čas. Včasih že povsem zaslutiš tisto jedro iz klobčiča misli, pa se nit spet zamota. Kajpada se da tudi takšno zamotano stvar spraviti na papir: že od daleč pa se vidi, da tako odmotavanje obeta bralcu le eno ljubo dolgočasje v iskanju rdeče niti, ki se je novinarju ni ljubilo ali je ni znal pravilno voditi. Sijajno pa se da zadeva izpeljati, kadar se točno ve, kaj je treba povedati. Takrat se članek, skoraj tak je občutek, kar sam napiše. Vedno pa ni tako: sedeš za stoj, vse že veš, kako začeti, pa se na sredi začno besede topiti in izginjati kot sneg pod toploto, ne pomaga nobeno tuhtanje, presedanje na stolu, vzdihovanje, grizenje nohtov in mršenje las, da te hodijo kolegi že tolažit — češ, saj ni tako hudo, kar pusti. Takrat začne motiti razgled nad delovno mizo, pa kolega, ki piše na pisalni stoj v stilu pianista Rubinsteina — saj poznate tisto visoko udarjanje po tipkah, nekdo se mnogo preglasno meni po telefonu — kratkomalo zavesa koncentracije je totalno scefrana in ni ga zdravila, ki bi te tegobe lahko učinkovito odpravilo. Pa vendar, kakor je za kovača najlepša muzika zven nakovala, je za novinarja ropotanje njegovega stoja, ko preliva bolj ali manj nabrušene misli na papir, pa naj mu gre lahkotno ali pa se muči. Tudi s temle zapisom je bilo tako: prava muka, častna beseda. Jože Košnjek: Zaradi mnogih stvari je novinar lahko zadovoljen. Če merim po sebi, sem vesel in kar malce bolj samozavesten, kadar so moji predlogi ob poplavi idej sodelavcev upoštevani in jim je dano priznanje. Veselje in delovna vnema po-rasteta, če so ljudje, na katere se obračam, pripravljeni razkriti informacije in mi svetovati in če razumejo novinarjev cilj pisati objektivno, vsestransko in temeljito ter pohvaliti dobro ali grajati slabo. Zal se še vedno premnogo-krat, tudi zaradi subjektivizma posameznikov in nerazumevanja novinarjevega poslanstva ter prepričanja, da bo molk pojasnil in odpravil probleme, prav tu ustavi. V glavi novinarja skovana ideja se razblini. Še bolj nerazumljivo pa se ti zdi v primerih, ko brezuspešno vrtiš telefonske številke in pritiskaš kljuke uradov ter pojasnjuješ namen svojega poslanstva, čez par dni ali teden pa zaslediš obdelavo problema, po katerem si želel pobrskati, na straneh drugega časopisa! V takih primerih bi pero in beležko najraje zalučal v kot, če se ne bi zavedal, da je prav vztrajnost ena od vrlin in temeljnih zahtev novinarskega poklica ... Če teh problemov ni in pisanje polni liste, po katerih je veselje pobrskati, če nastaja sestavek po zamisli in če za pisanje izbereš dan, ko sta pero in misel v sozvočju, se zadovoljstvo stopnjuje. Oddahneš se, ko položiš pisanje na mizo urednika in ko ugotoviš, da je bilo tudi zanj delo dobro opravljeno in da se bo v torek ali v petek oko bralca ustavilo mogoče prav na teh vrsticah. Vendar je to zadovoljstvo relativno. Marsikdaj se kasneje spomniš še toliko novega in zanimivega, da bi najraje, če bi bilo le še mogoče, pisanje ponovno pretehtal in dopolnil. Se pogosteje pa se takšna želja pojavi ob prebiranju sestavka v časopisu. Pri vsakem, še tako majhnem (nepomembnih sestavkov časopis ne bi smel imeti) bi imel zanesljivo kaj dodati. Sporočilo ali misel bi bila popolnejša in ljudem, ki morajo postajati najstrožji .novinarjevi ocenjevalci, bližja. Tu se prepletata zadovoljstvo in nezadovoljstvo ob opravljenem delu. Če slednjega ne bi bilo, bi postajalo novinarstvo samemu sebi namen, brezvsebinska obrt in delo, ki ne bi prispevalo k splošnemu napredku in odstranjevenju vsakdanjih majhnih in večjih problemov. Novinar pa pri tem ne bi smel biti osamljen, temveč deležen družbene pomoči. Njegovo delo namreč ni nikdar končano in popolno. Leopoldina Bogataj: Papir vse prenese, slišimo včasih in s tem namigovanje, da napisano ni resnično. Res je, da časopis ne more pisati tako, da bi bilo vsem vse prav. Resnica je namreč lahko in vedno le ena, če je še tako neprijetna in v nasprotju z željami in stališči posameznikov. Seveda s tem še ni rečeno, da novinar vedno piše le čisto resnico. Vendar pa vsak teži, da v poročanju doseže največjo mero objektivnosti. Zal pa se še vedno dogaja, da skušajo ponekod in nekateri vplivati na novinarja, mu naročati, kako naj določen problem opiše in kaj naj izpusti, ker bi sicer informacija lahko naredila »veliko politično škodo«. Tako se je zgodilo, da je nastala »velika politična škoda«, ko sem pisala o razprtijah, ki so že več kot leto dni razjedale manjši kolektiv. Namesto, da bi se pogovorili, kako naj stvari uredijo, so se po izidu članka izredno razvneli in so sestankovali in razpravljali o »veliki škodi«, ki jo je povzročila informacija v časopisu. Predvsem zato, ker so v njihovi sredini ljudje zvedeli o njihovem ponašanju. Nedavno tega pa sem več ur sedela na pomembni seji. Ker stvari še niso bile popolnoma razčiščene in je bila razprava precej burna, se je predsedujoči in potem še nekaj razpravljavcev za njim čutilo dolžne, da me opozorijo naj o razpravi ne poročam. Ko so sprejeli sklepe in se je dnevni red bližal koncu, obravnavali so le še točko razno in sem bila že pri vratih, je gromki glas predsedujočega zmotil še tiste malo pozornosti za obravnavano temo, ki so jo še zmogli sestankujoči po nekajurni razpravi: »Hej, punca, se bova še kaj videla?« Potem mi je pojasnil, da naj bi se, preden bo poročilo zagledalo beli dan, pogovorila z njim, da ne bi prišlo kaj napačnega v časopis in bi povzročilo »politično škodo.« Takšne in podobne so »zgodbe« o resnici in novinarju. Seveda pa je res, da se tu in tam prikradejo v časopis resnični nesmisli in napačne informacije. Nedavno tega sem na podlagi napačnih informacij, ki pa niso prišle iz lokalnih logov, pisala o uranu pod starim loškim gradom in vplivu radioaktivnih snovi na prebivalce področij, ki bo bogata z uranom (beri: na Poljance). Sreča, da slednjega Poljanci niso vzeli prehudo zares, ker bi bil sicer vsak moj obisk v tem koncu lahko precej tvegan! Darinka Sede j: Pisati o vsem in vse, od nekrologa do komentarja, veleva Glas vsem novinarjem vseh trideset let zato, ker je vedno premalo novinarjev, na teden pa šestintridset strani. Pisati o vsem in vse veleva tudi zasnova časopisa, ki svoje temeljne usmeritve ne more spreminjati. 2e res, da je prav koristno in izkušnjam kar dobrodošlo, da se znajdeš povsod, pride pa obdobje, ko ti etiketa kronista začne presedati, nejevoljo pa spodbuja večna stiska s časom. Vesti, poročil in pogovorov za stalne, nujne rubrike je polna beležka, zunaj pa problem, vabljiv po aktualnosti, svežini, prava poslastica. Reži se ti, te vznemirja, draži, da gredo vesti, novice, članki iz stroja »s ta levo roko«, da bi desna čimprej zgrabila zaželeno snov in jo goreče razgalila. In potem? Kaj se ti ne zdi, da je vse skupaj kar zbledelo, da bi bilo lahko bolje, privlačneje, odmevno? In si drugič udarnejši, neposred-nejši, bolj zagnan, jasno, pričakujoč odmeva. Plačilo in moralna spodbuda ti je pohvalni objektivni odgovor bralca, od groze in srda pa bi si populil vse lase, če te stisne v primež tista prizadetost, ki se sicer prav dobro zaveda napak, pa jih hoče z vsemi sredstvi prikriti, skriti, zakriti. In ta primež je za Glasovega novinarja še posebno učinkovit: živi se od dotacij, oglasovJ in reklam in le skorjica vsakdanjega kruha se zgnete iz naročnine. Saj je po svoje tudi razumljivo: tudi sama bi brcnila skozi vrata podjetja tistega novinarja, ki bi senzacionalno razčvekal, kako v mojem podjetju samouprava škriplje, zraven pa bi mu leta in leta v njegovo hišo pošiljala milijone za reklamni oglas; tudi sama bi po gorenjski mentaliteti šla štet članke, napisane o moji občini, če bi se mi pač. zdelo, da so sosednji posvetili več pozornosti in grozila bi z ukinitvijo dotacij. Kako pa se kaj počuti novinar, ko se znajde v tem nevidnem, a bolečem primežu in še sam ne ve, kako popušča in se uklanja? Pasje. In v nasprotju z vso novinarsko etiko. In nesvobodno, čeprav ima pravico biti svoboden. Tako in toliko, kot so svobodni drugi. A naj bodo težave, naj te je včasih kar sram, tako vsebinsko betežno ti je članek izzvenel, naj se usipa nate vsakoletna ihta neurejenega financiranja, bodi zjutraj pri nesreči, popoldne pri zlati poroki in zvečer na seji, veš, da sta s pisalnim strojem nerazdružljiva. Ali me žene lastni značaj, mar si želim razgibanosti, nemira, novih spoznanj, mar ne morem brez pisanja, iskanja izvirnih izrazov, besednega oblikovanja? Ne vem. A nekaj je že tako zelo vabljivo, da si priznaš: nobenega drugega dela ne bi opravljal s takim veseljem, zadovoljstvom in zagnanostjo in prej ko slej bi se znašel in ostal le na tej delovni poti. Janez Govekar: Novinarski poklic sem si nekdaj res morda malce drugače predstavljal. Veliko prostega časa da imaš, sem si mislil, saj sem svoje današnje stanovske kolege srečeval v mestu pravzaprav lahko ob vsaki uri, pa nikdar niso na dolgo in široko razglabljali o svojih morebitnih težavah, tudi tistih o svoji morebitni prezaposlenosti in pomanjkanju prostega časa ne, lepa stran poklica se mi je zdelo sre-čavanje z znanimi in malo manj znanimi ljudmi, v tistih letih, ko komaj primes za pero pa si kajpada še vedno kar nekako ponosen, da vidiš v časopisu pod člankom svoj podpis, svoje ime in priimek. Se ti potlej vse te predstave razblinijo? Takrat, ko resno poprimeš za pero, ko si kot novinar začneš služiti svoj vsakdanji kruh! Danes moram reči, da v veliki meri. Istočasno pa pristaviti, da marsikatero lepo stran spoznaš tudi še kot novopečen novinar. Veste, prostega časa mi ostaja presneto malo. Z »osmimi urami« ga niti jaz niti moji kolegi ne moremo meriti. Na voljo moraš biti praktično vse ure dneva, kajti zaradi tebe ne bo nihče prestavljal sestankov, nihče ne bo prišel na obisk v neko tovarno uro ali dve kasneje, če se bo to tebi zahotelo, nihče ne bo prestavil otvoritve ceste ali proslave na »prihodnjo soboto«, tudi če bi ti to še kako ustrezalo. Presneto »raztegljiv« delovni čas imaš. Toda navsezadnje ugotoviš, da poleg tega, da tako mora biti, to hkrati tudi tebi ustreza. Kajti ne moreš zatreti svoje nemirne žilice. Če si dan ali dva na dopustu, če se ne srečuješ vsakodnevno z ljudmi, če nisi v središču dogodkov, je s tabo nekaj narobe. Enostavno: bolan si! Zame so še posebni užitki srečanja s preprostimi ljudmi. Zato mi morda še veliko bolj kot srečanje z ameriškimi astronavti — posadko apolla 15 Scottom, Aldrinom in Irvvinom leta 1972 — ostajajo v spominu srečanja s prijaznimi ljudmi po hribovskih vaseh Gorenjske. Tako topli so, prijazni, odprti in odkriti! Kar ne moreš od njih. Pa sploh ti ni žal za tem izgubljenim časom. No, navsezadnje tudi podpis pod člankom vsakemu izmed nas še vedno nekaj pomeni. Še posebno takrat, če je odziven, če veš, da je bil prebran, če si morda s svojim »ostrim« peresom pomagal rešiti neki problem. In tu so se naši Gorenjci v zadnjih letih zelo spremenili. Še bolj odprti so postali, bi dejal, kajti po telefonu ali prek pisem te že opozarjajo na morebitne napake, na to, da je bil zapis dober ali slab, da bi to in to kazalo morda celo popraviti. Skratka: stik med bralci in novinarjem se je okrepil. Kajpada pa se osebno še vedno najraje posvečam področju, ki ga imam še posebno na skrbi. To je splošni ljudski odpor. Zahtevno področje, a vendar hvaležno za spremljanje. Zaradi odličnega sodelovanja, z1(JLA in .odgovornimi organi za naše obrambne priprave/. Vinko Hafner: »Gorenjski Glas poznam vse od njegovega začetka,« pravi v oceni glasila Vinko Hafner, sekretar komiteja mestne konference ZK Ljubljana, »saj sem bil njegov aktiven sodelavec, vedno pa sem spremljal njegov razvoj, tako kot predsednik občinske skupščine Kranj in kot stalen naročnik. Tudi zdaj ga redno prebiram. Glas je bil vedno izredno koristen informator na Gorenjskem in ima precejšnje zasluge pri celotni izgradnji in napredku Gorenjske. V tridesetih letih pa je Gorenjska nedvomno bolj napredovala kot njeno glasilo, čeprav ima danes moderno tehniko in je v okviru svojega koncepta dovolj pristopen slehernemu bralcu ter ga obvešča o najbolj aktualnih problemih družbenopolitičnega in gospodarskega življenja in razvoja. Obravnava številna vprašanja, ki zanimajo bralca in občana in morda niti ne bi bilo prav, če bi sprejel drugačen koncept in se usmerjal drugam. Ostal naj bi predvsem gorenjski. Mislim pa, da je Glas včasih drobnjakarski in bi si moral bolj prizadevati, da bi bil nosilec napredka, usmerjevalec interesov in želja, problemov, ki bi jih moral kvalitetno obravnavati in posredovati. Prizadevati si bo moral za vzgojo in socialistično samoupravno miselnost in poiskati pravilen odnos med vsakdanjo zahtevo bralca in tistim, kar je njegov dolgotrajnejši in pomembnejši interes. Ob tem naj bi se usmerjal občasno tudi zunaj Gorenjske, posebno ob vprašanjih, ki so skupnega in širšega pomena. Ne bi smel zanemarjati povezovanja med pokrajinami v tistih vprašanjih, ki so slovenskim regijam in Ljubljani skupna. Vsekakor pa je 30-letnica izhajanja glasila lep delovni jubilej, ob katerem Glasovim delavcem čestitam!« dr. Cene Avguštin: Glas vse bolj postaja kronist celotnega družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja na Gorenjskem, zapisovalec vseh pomembnejših dogajanj v tem prostoru in prav s tem dobiva tudi širše, slovenske dimenzije. Mislim, da tudi v bodoče ne bi smela biti izpuščena nobena pomembnejša informacija z našega gorenjskega prizorišča. Ko se nam bo tako ali drugačno dokumentarno gradivo porazgubilo, bo lahko ostal Glas tako kot nekdanje Novice neizčrpen vir podatkov za zgodovino Gorenjske. Da bi bili bralci seznanjeni s kulturnimi zanimivostmi, ki jih hrani Gorenjska, z novimi odkritji s področja zgodovinskih in sorodnih strok, z najpomembnejšimi spomeniki v mestih in na vasi, s pomembnimi umetninami, ki nastajajo pred našimi očmi pa tudi s primeri uničevanja našega okolja itd., bi predlagal, da se najde v Glasu droben kot v ta namen, toliko da bo v njem prostor za eno reprodukcijo in nekaj stavkov teksta. Ivan Jan: Na tako omejenem prostoru ni mogoče veliko povedati o časopisu, če nočem biti pavšalen, a najprej vse najboljše ob prehojeni poti! Rekel bom le: star naročnik sem in če »Glasa« ne bi več dobival, bi ga pogrešal! List me informira o marsičem, kar se dogaja na Gorenjskem. Več pa bi rad rekel v obliki predlogov in želja, kajti kdor je kdaj delal na tem polju, je bil vedno vesel predlogov. Na kratko: izhajam iz 1. da je oz. naj bil bil list izraz ljudi, razmer, pokrajine kjer izhaja, in 2. da je odsev tistih, ki ga urejajo. Tu je stičišče in nasprotje hkrati. Po tem predlagam, da uredništvo svojo rdečo nit bolj vleče skozi pokrajinske, medobčinske probleme, naj bo hkrati informator in kohezivna sila, in ne toliko razdeljen po občinskih Eredalčkih. Gorenjska je celota! >a ne bom pavšalen: pomaga naj si z medobčinskimi telesi, z različnimi strokovnjaki, s številnimi občani vseh let, spolov in slojev. S tem bi bila zagotovljena večja pestrost. Zato: več živih oblik podajanja, različnih intervjujev, foto-repor-taž, »zelenih« (ali drugačnih) telefonov Mpo dobrem se je treba b 4».'4 it. i. » n. »• a t K.;'! zgledovati), bolj iti v ljudi, v podjetja, v probleme, v dobro in slabo, kjer se novo bojuje s starim. In to hrabro! Pri tem seveda ne zapostaviti drobnega, ki je včasih glavno in ljudem najbližje. Toda — izogibati se dolgoveznosti. Tak časopis tega ne prenese. Tudi suhega poročanja s sej ne prenese. Časopis je s tem v hipu omrtvičen. Ljudje načela že poznajo, zanimajo pa jih rezultati, načini poti do njih, življenje, akterji, kaj je dobro, kaj narobe. Pri vsem tudi nikoli ne bi smeli pozabljati, da je Gorenjska tudi obmejna pokrajina. Vsaj v dveh pogledih. Zato je (skoro) vse treba pisati s prisotnostjo te misli. To velja tudi za prikazovanje preteklosti, zato mora biti izhodišče razredno-narodno, a ne preveč melanhplično-narodno itd.. Taka družba smo. Očitno je torej vloga novinarja nadvse pomembna in težka. Novinar je, hočeš nočeš 1. do skrajnosti napet aktivist prvega reda; 2. nujno človek z marksističnim prepričanjem in predvsem prakso in 3. član ustreznih družbenih teles. Tako pojmovan novinar naj bi bil predvsem organizator in usmerjevalec pisanja in urejanja. Časopis bo tako vse bolj »naš«. Mobiliziranost in razumevanje bo vsestansko večje, novinar ne bo nekaj zunaj tega ali onega, kar je pogosta nevarnost. To je zanesljiva pot širše »ponaševanje« in samoupravljanje samega časopisa. Pri tem ne pozabiti na številna tovarniška, šolska in druga glasila. Tako obrožen novinar bo nujno potem pisal poglobljeno in hkrati rasel tudi sam! Naj mi bo dovoljeno reči samo nekaj misli še o »Snovanjih«. Tudi tu bi lahko (in morali) poglobiti in razširiti koncept. Publikacija naj bi bila bližja, da tako rečem, »Človeku, delu in kulturi«. In to brez »sramežljivega« umikanja neki »čisti« znanosti, umetnosti ali delni privatizaciji, ki nujno zožuje krog porabnikov in tudi sodelavcev. Kljub jasnejšemu konceptu »Snovanja« ne bi zgubljala na kvaliteti. S številnejšim pritegovanjem različnih »pismenih« in tudi drugačnih ljudi, bi v hipu postala bogatejša ter brez strahu, da ne bo dosti umetniška. Tudi tu so zgledi in izkušnje! Prav v »Snovanjih« bi lahko z močnejšimi notami prinašali vsa-kršem utrip dinamične Gorenjske vse od gospodarstva do kulture in vezanosti le te na vse, in obratno. Ljudje so (ustrezne) kulture lačni, pri čemer pa ne mislim prav nič »neavantgardno«. Da — novinar res ni biti lahko! V znanju in pisanju mora biti prvi med enakimi, kajti neprestano je v službi Njegovega (nepredne-ga) Veličanstva Ljudstva! A zato tudi: brez kritičnosti, kritike in samokritičnosti tudi živahnega lista, kakršen tak, pokrajinski list mora biti — ni! 1965 Joža Vari: Težko bi si danes predstavljali gorenjski prostor brez našega skupnega glasila GLAS, ki je v svoji tridesetletni življenjski dobi postal zvest spremljevalec razvojnega utripa Gorenjske. Enkrat smo bili bolj, drugič manj zadovoljni z njim, pa vendarle brez njega ne bi mogli biti. Ob tridesetletnem jubileju Glasa pa naj bi bil naš pogled bolj usmerjen naprej, seveda ob upoštevanju doseženega. Menim, da je Glas še vedno preveč informator in premalo iniciator in mobilizator. Še vedno je preveč informacij za nazaj, premalo pa tistih s pogledom naprej, kar je še posebno pomembno za naš delegatski sistem. Bolj smelo bi moral tudi kritično posegati v naš prostor, dogodke in razvoj. Ne mislim, da tega ni bilo, vendarle pa premalo. Kot glasilo gorenjskih organizacij SZDL bi moral bolj smelo resnično postajati frontno glasilo, glasilo politične in akcijske enotnosti vseh organiziranih socialističnih sil Gorenjske. Bolj bi moral delovati kot integracijski dejavnik med gorenjskimi občinami na področju gospodarstva, turizma, vzgoje in izobraževanja, kulture itd. Ker smo še vedno preveč zaprti v občinske meje. S svojo vsebinsko zasnovo se bo moral hitreje vključevati v celovit delegatski sistem. Za nadaljnji razvoj Glasa in za zagotovitev takega koncepta pa je v prvi vrsti potrebno, da ustanoviteljice glasilu zagotovijo ustrezno in redno materialno osnovo. Sedanje stanje ni urejeno, in to razumljivo tudi vpliva na oblikovanje glasila. Bila so leta gospodarske reforme, zviševanja cen, leta intenzivne gradnje in splošnega političnega in družbenega napredka. Bila so tudi leta iskanj novih poti na vseh področjih. Glas je beležil, komentiral in skupaj z drugimi si prizadeval za razčiščevanje dilem in problemov tako na gospodarskem, vzgojnem, kulturnem in na drugih področjih. Kaj se zdi današnjemu Gorenjcu zanimivega in tudi zabavnega iz teh let? Za dom na Šmarjetni so rezervirali kredit 60 milijonov dinarjev, vendar nihče sprva ni hotel objekta prevzeti, kasneje pa so se po otvoritvi ob slabi postrežbi na Šmarjetni spraševali, če morda vse skupaj ne bo šlo rakom žvižgat; priporočali so bralci za zdravnike 7-urni delavnik, ker so sicer delali le po šest ur; letni kranjski kino so ukinili, ker so bile klimatske naprave v kinu Center prehuda konkurenca; v Radovljici so se žolčno razburjali ob zazidalnem načrtu Predtrga; začela se je gradnja Zdravstvenega doma na Bledu z večnim vprašanjem, kje bo denar; smelo so šli v načrte o gradnji triglavskih žičnic; izdelan je bil predlog o posebnem varstvenem režimu nad starim delom Kranja; kar pet tisoč poslušalcev je drlo v Begunje na koncert Avsenikov; beli kruh se je prodajal po 205 dinarjev, pol-beli po 170 dinarjev, črni po 140 dinarjev, številka Glasa je veljala 40 dinarjev, letna naročnina 2000 dinarjev; med življenjskimi stroški je bila na prvem mestu prehrana, za katero je povprečna družina izdala 42 odstotkov proračuna, na drugem mestu je bila obleka in obutev, nato stanovanje, kurjava, razsvetljava; pojavili so se špekulanti s cenami. Velike poplave so prizadele vso Gorenjsko, Sava je odnesla most v Podnartu, v Globokem, na Lan-covem, Sora je poplavljala in odnesla sedem mostov in po poplavah so se začele dolgotrajne razprave o tem, kdo je kriv in kdo ni kriv in kdo bo plačal; bolnišnice so zadrževale bolnike, da so bile rentabilne in imele polne postelje; Elan je izdelal 25.000 parov smuči za domači trg; v modi je bil brokat, sifon in lepe roza in rdeče barve; gradil se je most na Peračici; v Naklem so zahtevali nov vodovod; gospodarstvo Kranja je začelo razmišljati o novi toplarni; zaposleni so se upirali premestitvam iz pisarn v proizvodnjo; črni vikendi so bili kot gobe po dežju od Sore tja do Tamarja; na kulturnih odrih Kranja in Škofje Loke je bilo često več nastopajočih kot gledalcev v dvorani; jeseniško gledališče je zaradi slabih medsebojnih odnosov in nepravilnosti prišlo pod prisilno upravo; od 130 organizacij, ki bi morale pripraviti svoje statute, jih je do roka spisalo le 8. Kranj je ostal brez svinjskega mesa, v Radovljici so se začele resne priprave na gradnjo novih šol; na Jesenicah pa spet zavrnili možnost za razpis samoprispev- ka; odprli nov hotel na Voglu za pol milijarde starih dinarjev, v Kranjski gori je Sava gradila Emono; reelekcija je bila pač reelekcija, niso zabeležili primera, da ob razpisih ne bi bil izbran prejšnji direktor; na Godešiču so podrli dve črni gradnji; PTT iz Kranja se je čudil, da Gorenjcem ni do tako čudovite iznajdbe kot je telefon in je nudil popust pri montiranju priključkov; zrasla je nova pekarna v Lescah; v porodnišnici je Milena Fajfar rodila trojčke; kmetica pri Brezjah je stradala živali v hlevu, da so ji od lakote poginile; v Škofji Loki so za polovično ceno podjetja prodala 59 stanovanj in družbo oškodovala za vrednost 21 stanovanj; ukinjala se je železnica v Rateče; v stroje-pisnici loške občinske skupščine so 3 strojepiske napisale 23.200 norma strani raznih odločb, bilo je 80 zaposlenih, polovica brez ustrezne izobrazbe. V gorenjskih občinah so zgradili v enem letu 988 stanovanj; v Tržiču so dvakrat utrujeni ponočnjaki ukradli avtobus za udobnejši prevoz do domače postelje; Bled je imel mesečno 9000 prenoč-nin; delavci so se v Kranju največ pritoževali zaradi odpovedi delovnega razmerja, premestitev, dopusta in nagrajevanja; ribez je v Gorjah slabo kazal; nad Poljščico pri Gorjah so odkrili prvo paleolitsko postajo na Gorenjskem; slavila se je petdesetletnica ceste na Vršič. Petelin v Petelinovih rokah Direktor pa na moped — Dva gosta hotela Jelen sta naročila možgane in v njih našla same ko-ščice neugotovljivega izvora. Ogorčena sta zahtevala samega direktorja in ker se ni prikazal, je eden izmed gostov odšel k njemu v pisarno, nakar mu je direktor obljubil, da bo že prišel, naj kar počakata. Čakala sta in čakala, dokler nista skozi okno uzrla samega direktorja, kako je pograbil svoj moped in oddirjal v neznano smer... Vinjenost na delovnem mestu — V hotaveljskem Marmorju so uvedli strogo disciplino, kajti v nekem obratu je bila navada, da so delavci med rednim delovnim časom popili od 2 do 3 litrov vina dnevno. Delavci so se uprli, demonstrativno zapustili delovno mesto in zahtevali, da se jim za tako nezaslišane obtožbe direktor opraviči. Ker so vino res pili, se jim direktor opravičiti ni hotel, nakar so odšli. Med njimi tudi užaloščeni predsednik delavskega sveta ... Prebarvan do novega plena — Star znanec sodnikov, ki je kradel kokoši po Gorenjski s svojo Micko, sopotnico po temačnih gozdovih, si je po več tatvinah in v strahu pred aretacijo, ki se je napovedovala, prebarval lase in s tem delno zabrisal sled za seboj. Prebarvanemu je uspelo ukrasti še deset kokoši... Kje si poštar bil? - V Škofji Loki so upokojenci zaman čakali svojega poštarja s pokojnino. Vsa Loka se je spraševala, če je ni morda s torbo pobrisal, pa se je poštar po nekaj dnevih novinarju takole izpovedal: v četrtek sem odšel normalno iz pošte v Loki na teren in ker sem bil lačen, sem odšel proti Plevni, kjer naj bi malical. Tam sem srečal prijatelja in sva malo popila. Ker nisem bil navajen pijače in tudi lačen sem bil, se me je alkohol zelo prijel in sem še kolo pozabil pred gostilno. Odšel sem proti mestu, srečal prijatelja, kar pa se točno ne spominjam. Ob Sori sem se zjutraj premražen zbudil. Šele kasneje sem se zavedal, da sem brez torbe. Dolgo sem jo iskal, včeraj pa sem jo našel sam .. Zvonovi v Begunjah - Enajst jeznih Begunjčanov je ponoči odstranilo popolnoma nov cerkveni zvon, drago plačani zvon, ki je prav pošastno zvonil. Namestili so starega in od veselja nad domačim zvonjenjem nekaj ur navdušeno zvonili. Pozneje so se zagovarjali pred sodnikom za prekrške zaradi kaljenja nočnega miru ... Petelin v Petelinovih rokah — Petelinov s Poljščice pri Gorjah je ujel živega divjega petelina, vrednega toliko kot fičko ... 1970 Pred sedmimi leti se je Gorenjska zrcalila v Glasu takole: Jelovica Škofja Loka je odprla nov obrat stavbnega pohištva za 18 milijonov dinarjev; Edvard Kardelj je postal častni član slovenskih občin; Prešernovi nagrajenci so bili Janko Pribošič, Tone Svetina, Jože Bertoncelj in dr. Branko Ber-čič; v Sloveniji 100 klavnic ni ustrezalo predpisanim higienskim pogojem; občinsko sodišče v Radovljici je razsodilo, da mora podjetje Slovenija ceste plačati kmetu z Brezij odškodnino 500.000 dinarjev za poškodovano njivo, ki zaradi odvoza rodovitne zemlje ne bo več let rodila; začela je obratovati nova žičnica Tiha dolina na Krvavcu; poštar Janez Rupnik iz Šenčurja je na nedeljski športni stavi zadel 91.000 dinarjev in jih namenil za gradnjo hiše; začela se je gradnja nove hale tovarne Alples Železniki. Število milijonarjev je poraslo, v kamniški občini je 388 občanov prijavilo več kot dva milijona dohodka; v Kranju se je začela akcija za gradnjo šol in varstvenih ustanov; odprli so kegljišče pri Starem Majerju v Kranju; na Bledu so odprli nova skladišča in mar-ket Špecerije Bled; dve jeseniški mestni šoli sta se pripravljali na težavno združitev; šola v Kranjski gori je dobila novo streho; blizu mejnega prehoda v Ratečah pa so začeli graditi menjalnico. 20.000 ljudi je obiskalo letalsko razstavo na Brniku; kmetu Polajnarju v Kokri je do tal pogorela domačija in gospodarsko poslopje, vsa Gorenjska je ponudila pomoč; na Bledu so dobili stroj za čiščenje, ki je veljal 170 tisoč dinarjev; v Preddvoru so ob jezeru Črnjava odprli nov hotel B kategorije; ustanovili so svet gorenjskih občin; v tujini je delalo 60.000 Slovencev; Mišo Kovač je napovedoval svoj obisk v Kranju; v Kamniku so napravili analizo o prekinitvi dela v zadnjih dvanajstih letih in ugotovili, da je do več prekinitev prišlo predvsem zaradi neobveščenosti in premajhne povezanosti med samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami; pokojnine so se povečale za 4 odstotke; turistično podjetje Creina iz Kranja je sklenilo, da kupi helikopter; še vedno so v modi kratka krila in rožnata barva; izvod Glasa velja 50 par; v Savskem logu so na mestu, kjer bodo stali novi prostori Gorenjskega sejma, zagrmeli bagri; Veletrgovina Živila je že prodajala pakirano meso v 60 prodajalnah na Gorenjskem, v Planini pod Golico so množično trgali bele narcise in uničevali narcisne poljane; v Sloveniji so zbrali za ceste 200 milijonov novih dinarjev, od tega so dobila cestna podjetja za redno in investicijsko vzdrževanje 120 milijonov. Pa še to: Ker odbornikom radovljiške občine na seji skupščine ni bil predložen osnutek statuta na novo ustanovljene krajevne skupnosti Ribno, so le-ti statut sprejeli z naslednjo obrazložitvijo: »Saj se spomnite, kakšen je bil statut krajevne skupnosti Gornja Dobrava oziroma Stara Fužina. Osnutek statuta krajevne skupnosti Ribno je podoben tema dvema ...« Slavko Zalokar: Menim, da je Glasu v tridesetih letih uspelo, da je kljub problemom, s katerimi se je srečeval, dober informator; da je bil razumljiv in tudi aktualen. Takšen mora ostati tudi naprej; spremljati uresničevanje nalog delovnih ljudi in občanov Gorenjske. Glas naj bi tekoče, kritično in razumljivo obveščal. Posredoval naj bi izkušnje in tudi dognane rešitve. Le tako bo Glas dal svoj prispevek k čimširši vključitvi delovnih ljudi in občanov Gorenjske v vse samoupravne oblike odločanja o rezultatih svojega dela. Ob tej priliki želim kolektivu Glasa vse najboljše v prihodnje. Martin Košir: Glas je po osvoboditvi, v teh tridesetih letih, opravljal pomembno poslanstvo. Vsak hip je bil prisoten v gorenjskem političnem, gospodarskem in družbenem dogajanju. Mislim, da je največja odlika Glasa, da nikdar ni bil samo kranjski, občinski, ampak Gorenjski. To poslanstvo naj bi opravljal tudi v prihodnje. Glas bi moral biti eden od povezovalnih členov v prizadevanjih za združevanje dela in sredstev. Kot rečeno, je imel Glas že zdaj takšno vlogo in nihče mu je ne more vzeti tudi v prihodnje. Verjamem, da se kolektiv pri svojem delu srečuje s številnimi problemi. Vendar bi v prihodnje morali skupaj z ustanovitelji še bolj zavzeto posvečati vso skrb vsebini. To pa je v tem trenutku nedvomno želja vseh delovnih ljudi in občanov na Gorenjskem. D O > O C o tika O h ( O i? O Race v tridesetem letu Igor Slavec, direktor, gl. urednik: »Mu smeh vsakdanji je okras, ko dobro vodi ta naš Glas, a najbolj se mu zasmeji, ko z občin dotacije dobi. ..« Slavko Hain, montažer-reprofotograf: »Navihanec nerad se kuja in svoje usluge vsem (vsaki) ponuja .. .# Lidija Lampe, referent za male oglase: »Ce hočeš kaj kupiti ali pa prodati, moraš oglas prav Lidiji plačati.. .« Danica Dolenc, vodja komerciale: »Stalno opozarja, da ni veselja ne izleta brez denarja . . .« Jurij Drtak, komercialni zastopnik: »Obišče vsa podjetja vredna, uglajen nastop, postava čedna . . .« Lea Mencinger, novinarka: »Za pismeno obdelavo, kriminal, zdravstvo in socialo, izbrali smo dekle pošteno, pravo . . .« Eli Vencelj, knjigovodki-nja: »Piše, knjiži in radira, zraven pridno še študira . . .* Tomal Gruden, montažer fotostavka: »Moderna je postava, košati brk in bistra glava . ..« Cilka Janež, referentka v komerciali: »Kadar rdeče ima številke v knjigi, se Glasu slabo piše in je v hudi brigi. . , začeli graditi tudi mimo Rateč. Na sliki: ozka r a teška cesta. — Foto: B. B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Murka za zgled Lesce — Ob začetku letošnje počitniške sezone je kolektiv Trgovskega podjetja Murka Lesce omogočil 15 Članom zveze borcev štiridnevne brezplačne počitnice in prevoz na obe strani v njihovem' počitniškem domu ob morju. Krajevni odbor zveze borcev je delovnemu kolektivu Murka za to hvaležen, saj so bili na počitnicah tudi Člani ZB, ki niso iz tega kolektiva. Murka je zato prav gotovo za zgled tudi drugim delovnim organizacijam. MB Zbor planincev Planike Plevo — Pretekli teden je bil v Pševem občni zbor planinske sekcije Planike iz Kranja, ki se ga je udeležilo 25 do 49 članov. Na zboru so razen upravnega izvolili tudi nov gospodarski odbor, ki bo skrbel za popravilo koče na Poljski planini, ki so jo planinci Planike vzeli v najem za 15 let. Koča leži na obronkih Begunjščice in je le uro hoda oddaljena od Drage. Koča ne bo služila le planincem, temveč jo bodo delavci Planike lahko uporabljali tudi za oddih. Za predsednika planinske sekcije Planike je bil izvoljen Rajko Jagrič, za namestnika pa Jože Kristan. 3 ,* 2 t i i i i &«tarift i OBJAVA! Razpisna komisija pri skupnem delavskem svetu Veletrgovine »Živila« Kranj v skladu z 42. členom statuta podjetja razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE VELETRGOVINE »ŽIVILA« KRANJ, n.sol.o. Pogoji: 1. Visoka ali višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na izobrazbo 2. Srednješolska izobrazba iste smeri in 8 let delovnih izkušenj na izobrazbo .'1. Da je sposoben organizator poslovanja 4. Da je samoupravno zaveden in politično razgledan delavec Šteje se, da kandidat izpolnjuje pogoje iz 1. točke zahtev, če ima več kot 4 leta delovnih izkušenj po določeni stopnji izobrazbe, iz točke 2 zahtev pa, če ima več kot 8 let delovnih izkušenj po zahtevani stopnji izobrazbe. Pod točko 4 se smatra, da mora kandidat imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj. Kandidati morajo predložiti potrdilo o nekaznovanju v smislu 511. člena ZZD. Prijave sprejema v zaprti kuverti splošni sektor Veletrgovine »Živila« Kranj 15 dni po objavi z oznako: Razpisna komisija za imenovanje direktorja Kranj, Cesta JLA 6/1 V. DOMPLAN KRANJ Odbor za medsebojna razmerja delavcev Cesta JLA 14 64000 Kranj , . objavlja prosto delovno mesto DAKTILOGRAFA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo končano 2-letno administrativno šolo. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v roku 15 dni po tej objavi na gornji naslov. Tovarna obutve PEKO Tržič, n.sol.o., samoupravna skupnost skupnih služb sprejme za mizarsko delavnico SAMOSTOJNEGA MIZARJA Pogoji za sprejem: — mizar z enim letom delovnih izkušenj Izbrani kandidat združi delo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela en mesec. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve »PEKO« Tržič do vključno 7. januarja 1978. KŽK Kranj TOZD Agromehanika telefon 24-786 Koroški cesti V trgovini na 25 v Kranju vam nudimo veliko izbiro avtogum z brezplačno montažo, akumulatorjev vseh vrst in snežnih verig. Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. Planina pod Golico — Pozimi vozniki gozdnega gospodarstva Bled zaradi snega ne morejo v neposredno bližino prostorov, kjer so gozdni delavci posekali les. Zato ga vozijo s konji ali drugače do mest, kjer je cesta urejena za varen prevoz. Tako je tudi v Planini pod Golico, kjer je cesta prevozna do doma v Planini pod Golico. — B. B. Gasilci pred občnimi zbori V začetku prihodnjega leta načrtujejo gasilska društva občne zbore, na katerih bodo poročali o opravljenem delu. Večina gorenjskih gasilskih društev lahko brezskrbno čaka zbore, saj je bila njihova dejavnost v preteklosti razgibana in se imajo s čim pohvaliti. Precej društev je letos praznovalo jubileje ustanovitve, večina se jih je pa vključila tudi v praznovanje jubilejev partije in Tita. Gasilska zveza je pripravila posebne diplome, ki jih bodo občinske gasilske zveze podelile društvom, ki so se najbolje pripravila na praznovanje jubilejev partije in Tita. I. Petrič Jesenice — Glasbeno šolo na Jesenicah obiskujejo gojenci iz raznih krajev jeseniške občine. Mladi glasbeniki nastopajo po raznih krajih Gorenjske na prireditvah. Na sliki: Romana Robič nastopa s flavto v telovadnici osnovne šole Kranjska gora. - Foto: B. B. Gozd Martuljek — Med Belco in Gozd Martuljkom v zgornjesavski dolini je ob cesti že nekaj časa pravo smetišče vseh vrst odpadkov. Sicer čisto okolje ob tej cesti kazi nesnaga, ki je očitno nihče niti ne namerava odstraniti. Puščajo jo vozniki, domači in tuji, predvsem zdomci, ki se vračajo prek meje in so jim prostori.ob. cesti postajališča, parkirišča in odlagališča ... - Foto: F. Perdan ■ • | \ , u r , .. i ^ v i v ************************** Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto in se priporočamo s svojimi storitvami Lesnina TOZD TAPETNIŠTVO Radovljica želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1978 — dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in '■ ■ dobavlja zavese po individualnih naročilih; ' — oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami; — sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela; — lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo. V H E M I Č N A TOVARNA P 0 D N A R T Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto 1978 Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in slikople-skarski stroki, v polaganju plastičnih ometov, polaganju vseb vrst podov, parketov ter plastičnih in polivretanskih podov. 11 II 4 i "P 1 Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1978 *************************************** 64001 Kranj kemična tovarna Jugoslavija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in polno uspehov v novem letu 1978 t* **************************************** Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto. Komunalno podjetje Kovinar Jesenice Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspeha polno novo leto 1978 Vodovod Jesenice Vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter občanom želimo veliko delovnih uspehov v letu 1978 lip bled lesna industrija 64260 bled. ljubljanska c 32 telefon :064-77384, trgovina 77944 telegram:lip bled tetex:34525 yu lipex Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1978 14 zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1978 Vedno močnejši življenjski utrip in razvoj tehnike prinaša s seboj nove nevarnosti, zato vam svetujemo, da ponovno ugotovite, ali imate zavarovane vse nevarnosti in v zadostni višini Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna-Kavarna Samoupravna delovna skupnost skupnih služb Mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov v novem letu želimo vsem, posebno pa svojim potrošnikom in poslovnim sodelavcem. Zahvaljujemo se za sodelovanje v preteklem letu in se še naprej priporočamo. Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c želi vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1978 Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Izvaja obratovno vzdrževanje Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ki, RIZ, Candv, Klind, ČajavecGrundig, Fein in Ransburg projektira f>roizvaja nstalira prodaja servisira mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica. šercerjev.i 22, telefon 75 036 (064), žiro račun pri SDK radovljica 51540-601-12232 Izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbno pohištvo po naročilu n >r^ietu mo ^ velik" de' UiitG KRANJ Central Kranj, TOZD Vino Kranj želimo vam srečno in uspešno novo leto 1978 in se zahvaljujemo za zaupanje v preteklem letu. Priporočamo vam: vina vseh vrst, pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado RIVA, cockto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Obiščite naše trgovine in skladišče v Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Bledu, Lescah in v Kranjski gori. Velika izbira pijač — izredno nizke cene. Predelava plastičnih mas f*rmOp0| SOVODENJ telefon: (064) 69-012 Kolektiv podjetja želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto 1978 Kinopodjetje Kranj z delovnimi enotami v Kranju, Tržiču in Kamniku želi s» gim o 1978 iValcem Pretnnovo leto ;d/im ojggg ^ uspesn0 >bčanom ^ec Za nastopajoče leto 1978 želi OZD liku UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA - SLO VEN IJA vsem delovnim ljudem, poslovnim sodelavcem in cenjenim kupcem obilo uspehov in sreče Gorenjska kmetijska zadruga Kranj s temeljnimi zadružnimi enotami Cerklje, Kranj, Naklo ter Tržič ################ ############ 1 ARVAI ANTON in MCA KRANJ, Kajuhova ie/i usem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 197f vezenine TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1978 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1978 Združena lesna industrija Tržič Avto-moto društvo Kranj Želi v letu 1978 varno in srečno vožnjo Vsem članom in lastnikom motornih vozil Komunalni servis Jesenice Želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1978 z zbiralnicami oblek za kemično čiščenje Tržič, Partizanska c. 14; Kranj, Na skali 4; Radovljica, Linhartov trg 21; Bohinjska Bistrica št. 97; Moste št. 11; Kranjska gora št. 118; Jesenice — Plavž, Titova c. 77 a. in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnih vlaken, usnja, preprog impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra storitev. Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu — prodaja sredstev za civilno zaščito Ob novem letu želi delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in kon-fekcije Tržič vsem občanom in poslovnim '•j prijateljem srečno in uspešno novo leto m%m 1978 proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v različnih vzorcih in barvah, dekorativne tkanine in gradle Zavese IBI vam bodo prinesle v vaše stanovanje prijetno počutje Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohištvo in oblazinjeno pohištvo. KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD JELPLAST, Kamna gorica n sub. o Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1978 Delovni kolektiv želi srečno in uspeha polno novo leto 1978 MALI OGLASI Male oglase sprejemamo za petek, 30. decembra le do srede do 12. ure. prodam Prodam otroški VOZIČEK za dvojčke. Jama 23, Kranj 9075 Prodam PRASlCA za zakol. Kosmač, Zalog 34, Cerklje 9164 Prodam mesnatega PRAŠIĆA za zakol. Poženik 9, Cerklje 9165 Prodam pet tednov starega BIKCA. Cešnjevek 5, Cerklje 9166 Prodam ELEKTROMOTOR 7 KS. Ambrož 1, Cerklje 9167 Prodam PRASlCA za zakol. La-hovče 41, Cerklje 9168 Prodam 150 kg težkega PRASlCA in polovico KRAVE. Praprotna polica 10, Cerklje 9169 Prodam dva PRAŠIČA po 170 kg težka. Adergas 28, Cerklje 9170 Prodam KROMPIR po 2,20 din in SANI za konjsko vprego. Adergas 27, Cerklje 9171 Prodam 120 kg težkega PRASI-CA. Poženik 18, Cerklje 9172 Prodam mlado srednje težko KRAVO za zakol ali zamenjam za brejo. Gole, Višelnica 15 nad Zg^ Gorjami 9173 Prodam BANIKINE in PUNTE ter MOPED po delih. Podpulferca 2, Škofja Loka 9174 Suh smrekov REZAN LES 25 mm in 50 mm ter kostanjeve PLOHE, prodam. Poizvedbe v popoldanskih urah. Podpulferca 2, Skofja Loka 9175 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Zalog 45, Cerklje 9176 Prodam dobro ohranjeno trajno žarečo PEČ. Križnar Janez, Virmaše 59, Škofja Loka 9177 Prodam suha BUKOVA DRVA. Telefon 41-631 9178 Zelo lepe PAPIGE prodam. Vinko Stržinar, Frankovo naselje 74, Škofja Loka 9179 Novo kombiniran ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin), prodam. Vog-lje 71 9180 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cešnjevek 3, Cerklje 9181 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Mavčiče 59, Kranj 9182 Prodam črno-beli TELEVIZOR EI. Telefon Kranj 26-088 9183 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Trboje 58 9184 Prodam črno-beli TV SPREJEMNIK VHF in UHF EI NIŠ. Svetelj, Naklo 109 9185 Prodam PRAŠIČA za zakol, 170 kg težkega. Visoko 66, Šenčur 9186 i Hotel tjf Transturist Skofia Loka vsem svojim gostom m občanom želi srečno in uspehov polno novo leto, obenem pa ob-obvešča, da zaradi prezasedenosti hotela odpira novoletni »LIGHT SHOW« v baru hote/a. Zaradi omejenega števila gostov, prosimo za rezervacije na telefon 25-110. Zelo poceni prodam SOD ca. 2200 litrov, primeren za cisterno. Zupanova 1, Šenčur 9187 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Dvorje 31, Cerklje 9188 Prodam tri PRAŠIČE za zakol od 150 do 180 kg. Juvan Franc, Olševek 27, Preddvor 9189 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Rupa 11, Kranj 9190 Prodam plemensko TELICO hol-štajer frizijko, 6 mesecev brejo. Pivka 13, Naklo 9191 Prodam tri leta staro KOBILO, Solkrvno lipicanko. Struževo 12, [ranj 9194 Prodam TELEVIZOR EI NIŠ. Kovačičeva 5, Kranj 9192 Prodam dva BIKCA simentalca za pitanje, stara 1 do 10 tednov. Podljubelj 23, Riber 9193 Prodam tri ZIMSKE GUME 520 X 12 s snežnimi verigami in platišče za NSU 1000. Telefon 26-905 9106 Prodam športno ŠKODO 110 R, letnik 1977, registriran do 1. junija 1978. Grilc Franc, Kidričeva 14, Jesenice , 9112 Ugodno prodam ŠKODO 100 po generalni. Zalik Jože, Golnik 112 9195 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registriran do julija 1978. Jenko, Preska 10, Medvode 9196 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registriran do julija 1978. Šav-nik Marjan, Alpska 7, Bled 9197 Prodam 16-colsko novo enoosno PRIKOLICO za traktor. Raztresen Marjan, Zirovski vrh 6, Gorenja vas 9198 Poceni prodam VW 1200, starejši letnik in motorno ŽAGO Stihi. Pod-brezje 38, Duplje 9199 Prodam FIAT 750 v voznem stanju, lahko tudi po delih. Markovič, C. na Belo 4, Kokrica 9200 Prodam ZIMSKE GUME za FORD TAUNUS. Tenetiše 45, Golnik 9201 Prodam ŠKODO 1000 MB. Ziga-nja vas 13, Tržič 9202 posesti Prodam enonadstropno HIŠO, en km od Kranja. Poizve se Cirče 21, Kranj 9204 Kupim KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje. Ponudbe pod »Plačam v devizah« 9205 obvestila CANDY SERVIS, Rajko Knific, Kranj, obvešča cenjene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročiča, ampak P. P. 157, Kranj 8712 zaposlitve Dekle dobi takoj HONORARNO ZAPOSLITEV. Gostilna Marinšek, Naklo 2 9133 Službo dobi mlad fant, vojaščine prost, zaželen je domačin iz okolice Lesc, ki ima veselje do dela pri predelavi mesa. Delo je za nedoločen čas. Dohodek po dogovoru. Interesenti naj se osebno zglasijo pri: Mlinaric Jože, Lesce, Železniška 1 9134 TRIO išče IGRANJE za silve-strovo. Naslov v oglasnem oddelku. 9206 dežurni veterinarji OD 30. DECEMBRA 1977 DO 6. JANUARJA 1978 TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in VEHO-VEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Skofja Loka; BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 77-043 za občini Radovljica in Jesenice. Deiurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba 2VZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tiak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredniitva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka 61500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 itevilko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. stanovanja Iščem enosobno STANOVANJE s kuhinjo v Kranju ali okolici Kranja. Nudim posojilo od 2 do 3 stare milijone. Gjirri Peter, Zg. Brnik 60, Cerklje na Gorenjskem 9203 prireditve Vsako nedeljo ob 17. uri PLES v DOMŽALAH v hali Komunalnega centra. Igra MODRINA 9208 NESREČE UMRLA V BOLNIŠNICI Črnivec — V soboto, 24. decembra, ob 18.45 se je na regionalni cesti pripetila prometna nezgoda, v kateri je umrla Ivanka Šturm (roj. 1895) s Črnivca. Voznik osebnega avtomobila Janez Praprotnik (roj. 1943) z Brezij je peljal proti Radovljici in na Črnivcu pri hiši št. 11 zadel Štur-movo, ki je hodila po desni strani ceste. Šturmova se je v nesreči tako hudo ranila, da je dan kasneje umrla v jeseniški bolnišnici. TRČIL V HISO Jesenice — V soboto, 24. decembra, ob 22.40 se je na Cesti železarjev pri hiši št. 10 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Jalen (roj. 1949) iz Žirovnice je zadel rob pločnika, zaneslo ga je zato na drugo stran ceste v stanovanjsko hišo. Trije sopotniki so bili v nesreči lažje ranjeni, škode na vozilu pa je za 25.000 dinarjev. POLEDENELA CESTA Hotemaže — Na regionalni cesti med Kranjem in Jezerskim se je v nedeljo, 25. decembra, ob 10. uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Jože Štrukelj (roj. 1932) iz Ljubljane je peljal skozi Hotemaže in ga je na poledeneli cesti zaneslo v levo, tako da je trčil v betonsko ograjo. Potnica Marta Umek iz Ljubljane si je v nesreči zlomila roko. Škode na vozilu je za 20.000 din. ZADEL KOLESARJA Podvin — Na magistralni cesti v Podvinu se je v nedeljo, 25. decembra, ob 17.50 pripetila prometna nezgoda. Voznik Anton Globočnik (roj. 1930) z Zg. Otoka je pripeljal po cesti za počasen promet in pri avtobusnem postajališču prečkal magistralno cesto; pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je prosta, tako da ga je zadel voznik osebnega avtomobila Vincenc Eržen (roj. 1930)iz Kranja. V nesreči je bil Globočnik huje ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici. L. M. Ogenj v hiši V soboto, 24. decembra, okoli 21. ure Je zagorelo na Zg. Jezerskem v hiši Cirila Šavsa. Ogenj je nastal v drugem nadstropju nad stropom dnevne sobe. Vzrok še ni popolnoma razjasnjen, saj je lahko zagorelo zaradi iskrenja iz odprtine kamina, lahko pa se je tudi zaradi velike temperature v dimniku vnel strešni tram tik ob njem. Krpa se je vnela V petek, 23. decembra, dopoldne je začelo goreti v sobi Ane Jenko v Predosljah. Jenkova je dopoldne odšla k zobozdravniku, ko pa se je vrnila, je opazila v sobi dim. Sosedje so poklicali gasilce, ki so požar lokalizirali. Ogenj je nastal, ko se je vnela krpa na vratih trajno žareče peči. Od tu se je ogenj razširil na sušilne palice in na drugo sobno opremo. Škode je za okoli 90.000 din. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in sestre Marije Bajželj Jurkove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom in kolektivu Merkur za podarjeno cvetje in pomoč. Iskrena hvala pevskemu zboru, g. župniku in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Žalujoči: mož Tomaž, hčerka Mirni, sin Jože in brat Lovro z družino. Duplje, 24. decembra 1977 Tradicionalni NOVOLETNI PLES na Primskovem v petek, 30. 12., ob 18. uri. Igra MODRINA. Vabljeni. GASILSKO DRUŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO priredi veliko SILVESTROVANJE v prostorih Zadružnega doma na Primskovem s pričetkom ob 20. uri. Za PLES in razvedrilo igra ansambel TRGOVCI. Predprodaja vstopnic v samopostrežni trgovini zadružnega doma in v samopostežni trgovini na KLANCU ter 1 uro pred pričetkom. Vabijo gasilci! 9139 TRČENJE V KRIŽIŠČU Kranj — V petek, 23. decembra, ob 20.20 se je v semaforskem križišču Ceste JLA in Oldhamske ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Gabrijel Sku-šek (roj. 1941) iz Ljubljane je peljal po Cesti JLA proti Kokrici. V križišču semaforji niso delovali in ker je bil na prednostni cesti, je zapeljal v križišče; takrat pa je iz neprednost-ne Oldhamske ceste pripeljal v križišče voznik osebnega avtomobila Vinko Požar (roj. 1925) z Bleda, tako da sta trčila. Voznik Skušek je pri tem padel iz avtomobila in obležal huje ranjen. Škode na vozilih je za 13.000 din. SMRT NA CESTI Skofja Loka - Na Kidričevi cesti se je v soboto, 24. decembra, ob 20.40 na prehodu za pešce pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Silvo Porenta (roj. 1958) iz Reteč je peljal od mesta proti Plevni. Na prehodu za pešce je zadel Katarino Oman (roj. 1913) z Gornjega otoka pri Radovljici, ki je prečkala po prehodu cesto od leve proti desni. Trčenje je bilo tako hudo, da je Omanova na kraju nesreče umrla. Alpinistične novice AO TR2IC V LETU 1977 AO Tržič je nedvomno eden najkvalitetnejših odsekov v Sloveniji. To je razvidno tudi iz poročila o delu odseka v letu 1977. V tem letu je odsek imel 26 članov in 10 pripravnikov. Skupaj so opravili 681 vzponov vseh težavnostnih stopenj. Od tega je bilo 119 vzponov pete in kar 61 vzponov šeste težavnostne stopnje. Poleg tega so opravili 40 zimskih plezalnih vzponov, 63 pristopov na vrhove nad 2000 m, 10 nad 3000 m, 5 nad 4000 m in enega nad 5000 m. Turnih smukov je bilo 20. To leto je, pravijo v Tržiču, leto najkvalitetnejših storitev v vseh 40 letih obstoja odseka. Organizirali so Kramarjev smuk pod Storžičem, ki šteje za alpinistično smučarsko prvenstvo. V tem prvenstvu so v ekipnem tekmovanju zasedli peto mesto. Poleg tega so organizirali še smučarsko tekmovanje za memorial Pavla Janca, oskrbovali in popravili so bivak pod Storžičem itd. V počastitev 40-letnice obstoja pa so organizirali samostojno alpinistično odpravo v Karakorum, ki je z osvojitvijo 8068 m visokega Gasherbruma I dosegla velik uspeh. A. S. Odbor za medsebojna razmerja osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas razpisuje naslednje prosto delovno mesto: ADMINISTRATORKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zahtevana je dve ali štiriletna administrativna šola. Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. BODOČE kranj MAMICE! Se pred srečnim Elita misli na vas dogodkom poskrbite za dojenčka! Vse kar boste potrebovale do drugega leta % starosti lahko kupite v trgovini DOJEN- Jr ČEK, Jenkova ul. (poleg bifeja MM) Od drugega leta starosti dalje pa najdete vsa oblačila in perilo za vašega otroka v trgovini BABY, Titov trg 23. Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije Hotelsko turističnega podjetja Bled z n.sol.o. delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela oz. delovne naloge za REFERENTA KADROVSKO-SOCIALNE SLUŽBE Za uspešno opravljanje objavljenih del oz. delovnih nalog mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti mora višjo izobrazbo organizacijsko-kadrovske smeri ali višjo šolo za socialne delavce in — vsaj tri leta delovnih izkušenj v kadrovski službi Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled z n.sol.o. Cesta svobode 29, Bled, s pripisom »za objavljene delovne naloge«. DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2, n.sub.o. TOZD Elektro Sava Kranj, Kranj, Stara cesta 3, b.o. razpisuje 28. decembra 1977, ob 8. uri v poslovnih prostorih temeljne organizacije združenega dela Elektro Sava Kranj na Stari cesti 3 v Kranju licitacijsko odprodajo neuporabnih in iztrošenih osnovnih sredstev ter drobnega inventarja: — deli demontirane elektro opreme, pisalni in računski stroji, pohištvena oprema, mopedi. Ogled zgoraj navedenih sredstev je možen pred licitacijo. Izbrali smo najboljše športnike v SRS Petrič, Jaušovec in RK Aero — Celje KRŠKO, 26. decembra - V novi športni dvorani so danes zvečer slovesno proglasili najboljše slovenske športnike za leto 1977. V prijetnem športno zabavnem kulturnem programu so najboljši prejeli priznanja Združenja športnih novinarjev SR Slovenije. Le-ti so na osnovi ankete za letos v moški konkurenci izbrali za najboljšega športnika SR Slovenije plavalca kranjskega Triglava Boruta Petriča, za najboljšo športnico tenisko igralko mariborskega Branika Mimo Jaušovec ter za najboljšo ekipo rokometni klub (moški) Aero - Celje. Za najboljšo tiskovno službo je največ glasov dobil »Press center« vsearmadnega prvenstva JLA v Mariboru. Vrstni red - motki: 1. Borut Petrič 41 glasov, 2. Bojan Križaj 21, 3. Bogdan Norčič 3, 4. Igor Kenz 2, 5. Jože Papič in Dagmar Suster 1; ženske: 1. Mirna Jaušovec 60, 2. Breda Lorenci 5, 3. Vida Bizjak 4, 4. Maja Doki in Slava Mrežar tj ekipno: 1. RK Aero - Celje 41, 2. KK Sava 8, 3. HK Jesenice 7. 4. AK Kladivar 4, 5. KK Brest 3 itd. PETRIC DELI DRUGO MESTO ZAGREB, 25. decembra — V prostorih hotela Ezplanade so na svečani podelitvi proglasili najboljšega jugoslovanskega športnika, športnico in najboljše ekipe za letos. Na osnovi ankete, ki jo vsako leto razpišejo Sportske novosti za poklicne športne novinarje, je v moški konkurenci največ glasov dobil rokoborec prostega sloga iz Skopja Saban Seidi. Seidi je evropski prvak, balkanski prvak, bil pa je drugi na svetovnem prvenstvu. Najboljša športnica je Mirna Jaušovec, najboljša moška ekipa košarkarska moška vrsta Jugoslavije, najboljša ženska pa mladinska rokometna reprezentanca Jugoslavije, ki je na svetovnem rokometnem prvenstvu osvojila prvo mesto. Od slovenskih predstavnikov si Borut Petrič skupaj s košarkarjem Draženom Dalipagićem deli drugo mesto, četrti pa je Bojan Križaj. PETRICU TUDI ZNAČKA ZTKOJ BEOGRAD, 23. decembra - V našem glavnem mestu je predsednik ZTKO Jugoslavije Trpe Jakovljevski izročil jugoslovanskim športnikom, ki so v tem letu osvajali kolajne na svetovnih in evropskih prvenstvih, balkanskih igrah, letni univerziadi, tradicionalne značke te organizacije. Med dobitniki značk ZTKOJ je med sedemnajstimi posamezniki in ekipami tudi Kranjčan Borut Petrič. -dh Tržičani pred veliko dirko III. mednarodni »Soriški slalom« V znamenju Križaja in M agu š ar j a SORIŠKA PLANINA - Tako dobrih pripravljenih prog in takega skoraj idealnega snega in sončnega vremena v tej zimski sezoni v alpskih disciplinah ne bo prav veliko, kot je bil na tej prireditvi. Taka je splošna ocena tretjega mednarodnega »Soriškega slaloma«. Organizator SI) Železniki, pokroviteljstvo je prevzela Iskra iz Železnikov, zasluži iskrene čestitke za odlično pripravljeni progi. Na teh smučiščih so z odliko spravili pod streho tudi to prireditev, na kateri se je zbralo 73 tekmovalcev mednarodne karavane vitranskega sedemnajstega pokala. Na startu so se zbrali zastopniki Avstrije, Argentine, Italije, Japonske, ZDA in Jugoslavije. Na obeh slalomih, ki sta jih postavila, prvi je imel 195 metrov visinske razlike in 58 vratic, drugi isto viiinsko razliko ter 63 vratic, Jugoslovan Filip Gartner in Italijan Alfonz Thoma, so bila tudi zveneča imena alpskega »belega cirkusa«. To so bili Japonec Kaiwa, Avstrijca Brunner in Morgenstern, Italijana Senoner ter Am-platz in vsi nas i najboljši s K riža jem na čelu. Petkov slalom je bil povsem v znamenju naših dveh. Bojan Križaj in Miso Magusar sta bila junaka tega tretjega mednarodnega slaloma. Bojanu je uspelo, da je v tretjem zaporednem nastopu — leta 1975 je bil tretji, zmagal je Marko Kavčič, lani je bil drugi za Bolgarom Petrom Popangelovom - bil najhitrejši. Bojan je bil že v prvem nastopu najhitrejši, saj je vodil za sedem stotink sekunde pred Brunnerjem. Na izvrstnem šestem mestu je bil vedno boljii Miio. Magusar je bil nato junak druge vožnje, saj je dosegel najboljši čas, ki ga je nato uvrstil na odlično tretje mesto. Ponovno je prijetno presenetil Tržičan Janez Zibler, medtem ko sta Ločana Boris Strel in Jože Kuralt morala v sneg že v prvi vožnji. Vsi naši tekmovalci so si izdatno popravili svoje FIS točke. Popreček je bil izredno nizek, saj je znašal komaj 6,76 točke. Skoda, da sta odpadla Avstrijec Morgenstern in Japonec Kaiwa. Če bi bila uvričena še ta dva, bi bilo poprečje FIS točk še manjše. Rezultati: 1. Križaj (Jugoslavija) 102,77 (52,01 in 50,76), 2. Senoner (Italija) 103,08 (52,13 in 50,96), 3. Magusar (Jugoslavija) 103,86 (53,01 in 50,67), 4. Brunner 104,14 (52,07 in 51,07), 5. Ortner (oba Avstrija) 104,54 (53,32 in 52,22), 6. Amplatz (Italija) 104,69 (52,95) in 51,77, 7. Kadama 104,83 (52,24 in 52,59), 8. Ichimura (oba Japonska) 106,65 (53,25 in 52,30), 9. Rupitsch (Avstija) 106,12 (64,33 in 51,79), 10. Sawa-guci (Japonska) 106,19 (53,33 in 52,86), 11. Hessenberger (Avstrija) 106,29, 12. A. Koželj 106,56, 13. Zibler (vsi Jugoslavija) 106,72, 14. Winkler (Avstrija) 106,97, 15. Franko 107,68, 16. I. Forte 108,12, 17. Virk 108,13, 18. S. Kavčič 108,26, 19. Valič 108,26, 20. Pašovič (vsi Jugoslavija) 108,55. D. Humer Tržičani bodo prihodnje leto, 28. maja, ponovno organizatorji ene izmed dirk za svetovno prvenstvo v motokrosu v kategoriji motorjev do 250 tem. Da bi bila ta prireditev pripravljena zares odlično, so se dela lotili že pred pol leta, tako da so danes nekje na sredi z Vsemi pripravami. Tako nas je na nedavni novinarski konferenci direktor dirke Jože Jurjevčič seznanil s potekom priprav ter omenil, da so veliko naredili na samem prireditvenem prostoru, kjer bodo popravili progo, uredili sanitarije, tuše za tekmovalce, poskušali pa bodo tudi, če bodo imeli na voljo dovolj denarja, zastekliti sodniški stolp, kar bi omogočalo boljše delo vseh služb, ki so med prireditvijo v njem (sodniki, ča8omerilci, uradni napovedovalec, novinarji). Formiran je že prireditveni odbor, moto kros komite in tudi častni komite, ki ne bo imel kakšne posebne organizacijske vloge, v njem pa bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občine Tržič. Pokrovitelj prireditve bo ponovno tovarna obutve Peko iz Tržiča, ki prihodnje leto praznuje 75-letnico obstoja, na prireditvi pa bo nastopila tudi godba na pihala iz Holic (ČSSR), prav tako pa se bo prireditve udeležila delegacija tega mesta. Predsednik športne komisije in Kdaj odgovor? KRANJ - Vaterpolisti Kranjskega Triglava so že konec avgusta uspešno zaključili letno vaterpolsko sezono. Ta je bila za kranjskega drugoligaša ponovno uspešna, saj jim je po nekaj letih uspelo, da so se ponovno uvrstili v prvo zvezno ligo. Toda o njihovem statusu kot prvoligašu še vedno ni nič znanega. VK Triglav je po končanem tekmovanju o tem seznanil TKS Kranj in njenega predsednika skupščine Milana Križnarja. Izdelali smo okvirni program in do danes še nismo dobili nobenega odgovora, je dejal njihov predsednik Mate Bečič. Priprave, ki jih vodi trener Farčnik, so v polnem teku. Vaterpoliste že v sredi januarja leta 1978 čakajo prvi nastopi v tekmovanju za jugoslovanski pokal. »Kdaj bomo dobili odgovor, saj smo mi naredili vse, da se končno že enkrat reši, ali naj sploh nastopamo v prvi ligi,« pravi predsednik VK Triglav Mate Bečič. »Ta je vsekakor neodgovorna naloga in delo uslužbencev TKS Kranj.« -dh Novice iz TKS Kranj Odbor za tekmovalni šport pri Telesnokul-turni skupnosti se je letos sestal že na 21. redni seji in pregledal devetmesečna poročila nosilcev dogovorjenih prednostnih panog v občini Kranj, sprejel je programe dela s selekcijami ter le-te tudi finančno ovrednotil glede na razpoložljiva sredstva, izvolil delegata za skupščino republiške Zveze Telesnokulturnih organizacij Slovenije, pripravil okvirni program dela za leto 1978 ter obravnaval probleme, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Pri pregledih devetmesečnih poročil je ugotovil, da se nekatere organizacije ne držijo dogovorjenih smernic in sredstva za vrhunski šport trosijo tudi za dejavnost na področju množičnosti, kar ni povsem pravilno. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ho posamezni nosilci premalo zainteresirani za pridobivanje lastnih sredstev, saj nekatere niso ustvarile ali pa prikazale dohodke iz članarine, ki bi morala biti obvezna za vse člane tudi v vrhunskem športu. Glede dejavnosti centrov kot nove organizacije pa je bila dana pripomba, da se porabi vse preveč sredstev, kar je glede na novo usmeritev razumljivo, ni pa smotrno in bi morali stremeti, da so nosilci selekcij ali centrov le Telesno-kulturne organizacije. Pred koncem seje pa so se člani odbora dogovorili, da do prihodnje seje pripravijo problematiko dela odbora. Člani odbora so želeli biti pri svojih odločitvah in sklepih vedno objektivni, vendar so dobili kaj malo podpore od telesnokulturnih delavcev. Odbor za rekreacijo še vedno sprejema prijave za odrasle neplavalce, ki bi se želeli naučiti plavanja. Prijavnina za posameznika je le 200 din. Prijave pošljite na Telesnokulturno skupnost Kranj, C. Staneta Žagarja 27., po telefonu št. 21-176. Komisija za košarko pri TKS je za leto 1978 že pripravila program dela košarke kot prednostne panoge za območje občine Kranj. Gradivo je bilo poslano že vsem nosilcem posameznih selekcij, prav tako pa tudi osnovnim šolam v občini Kranj, ki so v svojem programu sprejele košarko kot prednostno panogo. V programu za leto 1978 so prvič tudi upoštevane vse selekcije od osnovne pa do pet-članske selekcije tako za moške kot ženske ter tudi skupno ovrednotene, črn član prireditvenega odbora Marjan Romih je navzoče seznanil z nekaterimi podatki. Tako bodo na dirki dovolili nastopati 40 do 45 tekmovalcem, progo bodo podaljšali na 2250 metrov, kar bo omogočalo boljši pregled predvsem sodnikom, prav tako pa je poudaril, da je z novim letom mednarodna motociklistična federacija postala izredno stroga pri izdajanju licenc tekmovalnim progam, tako da bodo morali urediti sanitarije, tuše za tekmovalce in podobno. Posebej pa pri vsem tem velja omeniti tudi to, da so večino dela na progi d os eda j opravili tekmovalci in člani komiteja sami na prostovoljnih delovnih akcijah in s tem prihranili precej finančnih sredstev. Vodja tiskovne službe, Nenad Antonič je ob koncu dejal, da bodo že sedaj začeli z izdajanjem uradnega biltena, tako da vas bomo sproti lahko obveščali o poteku priprav na to prireditev, ki bo prav gotovo med največjimi v letu 1978 ne samo na Gorenjskem ampak tudi v Sloveniji. Vsekakor so se Tržičani dela lotili izredno resno in sodeč po dosedanjih izkušnjah bo tudi prihodnje leto, 28. maja v dolini pod Ljubeljem prireditev uspela. J. Kikel Ljubljančan Miio Magusar je v vedno boljši formi. To je že dokazal na Vitrancu, še bolj pa na Soriški planini. Vedno izredno zavzeto posluša navodila trenerja Vogrinca in njegovega pomočnika Vodovnika. — Foto: F. Perdan III. dupljanski maraton bo 22. januarja Še 25 dni do pričetka maratona — Razen maratona na 25 km Se vojaški, pionirski in TRIM smučarski tek na 10 km — Organizatorji pričakujejo blizu 1500 udeležencev maratona — Proge ne bodo prezahtevne — Številne nagrade za udeležence maratona, katerega pokrovitelj je Slovenijales DUPLJE - Do pričetka III. Dupljanskega smučarskega maratona po poteh Kokrškega odreda nas loči še 25. dni. III. Dupljanski maraton so poimenovali po poteh Kokrškega odreda z namenom širiti množični šport v smučarskih tekih, krepiti obrambne sposobnosti, obujati spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenašati borbene tradicije na mladi rod. Ta tekaška smučarska prireditev pa ne bo obujala le spominov, temveč tudi krepi udeležence. Tekaška proga bo speljana iz Dupelj proti jugu ter nato proti Bistrici, kjer so borci Kokrškega odreda 25. julija 1942 leta uničili nemški avto in policiste v njem. Proga nato poteka do spominskega obeležja padlim v jami na Okroglem 21. in 22. aprila 1942 leta. Nato se obrne nazaj proti severu mimo spomenika padlim borcem v Strahinju, kjer je v neenakem boju proti več kot 3000 Nemcem 13. in 14. septembra 1942 padlo 28 borcev, 33 so jih ujeli, šest pa se jih je stežka rešilo. Tekaška proga poteka nato naprej do Dolgih njiv v Duplje kjer bo start in cilj. • Dupljanski smučarski maraton je postal tradicionalno množično tekmovanje v smučarskih tekih in bo v januarju poleg Dražgoš (8. 1.) in Blok (29. 1.) najmnožičnejša prireditev janurja v Sloveniji. Program III. Dupljanskega smučarskega maratona po poteh Kokrškega odreda obsega: maraton, in smučarski tek na 25 km. Tekači obeh spolov morajo dopolniti 15 let. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine — starostna skupina do 35 let, starostna skupina nad 35 let in skupina kmetov, in bodo startali vsi hkrati. • Druga kategorija je vojaški smučarski tek, kjer bodo sodelovali pripadniki JLA, teritorialne obrambe in milice v uniformah na vojaških terenskih smučeh. Tekaška proga bo dolga mi. :., Doteka skupaj s pionirsko in TRIM smučarsko stezo. Pripadniki JLA, TO in milice ne plačajo startnine, za ostale udeležence maratona pa je za odrasle 50 in za pionirje 30 dinarjev. • Tretja kategorija je pionirski smučarski tek, ki je namenjen učenkam in učencem osnovnih šol. Proga je dolga K) km. Kot zadnja kategorija je TRIM smučarski tek, kjer lahko sodelujejo vsi smučarji tekači obeh spolov brez starostne omejitve. Proga bo dolga 10 km. Prijave je treba poslati organizatorju najkasneje do 21. januarja 1978 na naslov Organizacijski odbor tradicionalnega Dupljanskega smučarskega maratona po poteh Kokrškega odreda, 64203 Duplje. Pokrovitelj maratona je Slovenijales iz Ljubljane, sopokrovitelji pa Elan Begunje, ZP Iskra Kranj in Triglav konfekcija Kranj. Skupinske prijave športnih klubov, društev, mladinskih organizacij ter aktivov, sindikalnih organizacij, šol in drugih morajo obvezno vsebovati vse podatke, ki so v prijavnici, udeležence za vojaški smučarski tek pa prijavljajo pristojna poveljstva. Organizator si bo prizadeval, da se udeležence za čas maratona zavaruje pri zavarovalni skupnosti Triglav, poslovna enota Kranj. Dupljanski maraton bo prvi izmed štirih znanih slovenskih maratonov ki jih organizirajo vsako leto. Za vse udeležence maratona je že izdelan Bilten in spominska značka, kmalu pa bo možno kupiti tudi serijo treh spiminskih značk. Organizator bo za udeležence maratona pripravil zdravstveno služI.o in več okrepčevalnic, potrudil pa se bo pridobiti čimveč praktičnih nagrad. J. Kuhar Na lanskem dupljunskem maratonu od koder je posnetek, je sodelovalo 419 smučarskih tekačer * * f r r * r r * V- » f r * r Na tradicionalnem Rožičevem me-morialu je v teku članov na petnajst kilometrov prepričljivo zmagal Vinko Poklukar iz Gorij. — Foto: J. Zaplotnik Vinko Pokljukar najhitrejši Rateče — Na štirinajstem memorialu Rožiča v smučarskih tekih se je zbrala vsa slovenska tekaška elita, saj so se na startu pojavili vsi najboljši. Tako je v vseh kategorijah nastopilo 220 tekmovalcev iz vseh slovenskih tekaških kolektivov, med gosti pa so bili tudi tekači iz Trbiža. Rožičeva lovorika je v rokah Jeseničanov, saj so zmagali v ekipni uvrstitvi. Med člani je bil zanimiv obračun med vsemi reprezentanti in Kalanom. Najhitrejše smuči je imel Vinko Poklukar iz Gorij, saj je premagal vse ostale reprezentante. Pri Članicah je ponovno nastopila le Milena Kordež, pri mlajših članih pa je triglavan Ivo Čarman ponovno dokazal, da tu nima pravega konkurenta, saj je dobil med drugimi tudi vse letošnje prireditve. V ostalih kategorijah pa so zmagovali tisti, od katerih smo tudi največ pričakovali. Rezultati: ml. pionirji (2 km) - 1. Slaba nja 7:15,77, 2. Velepec (oba Dol) 7:24,93. 3. Mrak (Jesenice) 8:05,76; ml. pionirke (2 km) - 1. Mlakar (Kranjska gora) 8:07,09, 2. Smre-kar (Dol) 8:54,62, 3. Raišp (Lovrenc) 9:03,14; st. pionirji (4 km) - 1. Kustec (Kranjska gora) 15.53,17, 2. Pustovrh (Olimpija) 16:22,10, 3. Gracar (Kranjska gora) 16:31,04; st. pionirke (4 km) - 1. B. Martinovič 17:30,38, 2. M Martinovih (obe Kranjska gora) 17:41,18, 3. Karničar (Triglav) 18:15,50; ml. mladinci (5 km) - 1. Klemenčič (Dol) 20:27,09, 2. Lam-prečnik (Kamnik) 21:01,60, 3. Gregorič (Ihan) 21:03,63; ml. mladinke (6 km) - 1. Koder (Dol) 24:23,07, 2. Bešter (Triglav) 25:01,07, 3. Korpnik (Dol) 25:34,28; st. mladinke (5 km) - 1. Munih (Olimpija) 22:04,25, 2. Jelovčan (Triglav) 24:28,87, 3. Kobentar (Jesenice) 28:04,92; članice (10 km): - Kordež (Triglav) 41:48,51, st. mladinci (10 km) - 1. D. Djuri-čič (Jesenice) 36:21.81, 2. Rupil (Trbiž) 36:27,64, 3. Mrak (Jesenice) 37:25.90; ml. člani (15 km): 1. Čarman (Triglav) 58:15,90, 2. Mrak (Jesenice) 1;04:06,78, 3. Soršak (Maribor) 1;06:36.46; člani (15 km) - 1. V. Poklukar (Gorje) 54:47,00. 2. Rupil (Trbiž) 55:08,63. 3. T. Djuričič (Jesenice) 55:55,58, 4. Jelene Triglav) 56:16,71, 5. Tajnikar (Gorje) 56:25.27. 5. Kalan (Gorje) 57:01,97; ekipno: 1 Jesenice 1;56:23,65. 2, Gorje \*hl?Mi$A.*. H»ar1'2:nO:Kupnosta, ki tvorijo skupščinski sistem in bodo voljene na volitvah v prihodnjem letu.« Janko Kavalar, krajevna konferenca SZDL Hrušica: »Na volitve smo se pripravljali od marca letos, priprave pa so potekale v vseh družbenopolitičnih organizacijah in društvih, ki so evidentirana. Tako smo evidentirali okoli 70 kandidatov, ki so že do zdaj opravljali pomembne naloge in okoli 60 novih. Upoštevali smo teritorialno načelo, obenem pa si prizadevali, da smo vključili čimveč žensk in mladine. Po temeljiti presoji poteka priprav pravzaprav z akcijo ne moremo biti povsem zadovoljni. Zavedamo se, da smo vključili .še premalo občanov in delovnih ljudi, kajti naloge krajevnih skupnosti so vse večje in odgovornejše. Potrebno pa bo tudi, da bo pri razreševanju vprašanj in delu v krajevni skupnosti sodelovalo v prihodnje več ljudi in ne vedno eni in isti, ki se pojavljajo v domala vseh organih in organizacijah.« I). S. mm Kr njska gora — Zima letos skopari s snegom in še v Kranjski gori ga je zel malo, le za najbolj vztrajne in navdušene smučarje. Repov pred žič cami ni in le upati je, da bo za novoletne praznike debelejša snežna od* r. — Foto: F. Perdan Planinci v novih prostorih K ranj — Planinsko društvo Kranj bo danes, 27. decembra, ob 18. iri svečano otvorilo nove dru štv. ie prostore v nekdanji Bežkovi hiš. na Koroški cesti 27. Stari prosto«, so bili zaradi razširjajoče se dejavnosti Planinskega društva Kr. oj že pretesni, novi pa bodo om ^očali boljše možnosti za delovanje. C te i priložnosti b ......1 društvo Kranj podelilo priznanja dr. Mihu Potočniku, predsedniku Planinske zveze Slovenije, Črtomiru Zorcu, prvemu povojnemu predsedniku Planinskega društva Kranj, in Karlu Bajtu, dolgoletnemu aktivnemu članu kranjskega društva, ki že leta neguje, vzdržuje in obnavlja planinska pota. Omenjeni planinci Uvi]) 70. obletnico življe-•jk Ismailija — Predsednik Egipta Anvar el Sadat ter izraelski premier Begin sta končala 2-dnevne uradne pogovore. S tem se nadaljujejo prizadevanja za rešitev bližnje-vzhodne krize. Ljubljana - Član predsedstva SFR Jugoslavije Edvard Kardelj je namesto novoletnih čestitk denar nakazal na račun rdečega križa Slovenije in rdečega križa Jugoslavije. Metlika — Predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher je s svojimi sodelavci danes obiskal Belo krajino. Ljubljana — V teh dneh bodo po mnogih krajih Slovenije sestanki z našimi delavci začasno zaposlenimi na tujem. Ljubljana — Na republiški konferenci SZDL so na današnji seji spregovorili o družbenoekonomskem razvoju naše republike v prihodnjem letu. Kranj — S stalne službe UJV v Kranju so nam sporočili, da se je dopoldne v bližini vasi Žeje med Naklom in Dupljami zgodila prometna nesreča. Voznik se je z avtomobilom zaletel v drevo ter se prevrnil na bok. Šofer je bil lažje poškodovan, prepeljali so ga v ZD Kranj, materialne škode pa je za 25.000 din. Kranj — Gasilci so bili danes brez dela, reševalci pa so opravili dva prevoza na Golnik. Ljubelj — Na mejnih prehodih je velike gneče že konec. Brnik — Na ljubljanskem letališču Brnik je v teh dneh pravi živžav. V veliki meri se letališča namreč poslužujejo tudi naši severni sosedje Avstrijci. Danes je letalo s severnimi sosedi poletelo tudi v Tene-rive. Veliko letal pa je letelo tudi na domačih progah. J. Govekar DEŽURNI NOVINAR telefon 21-860 m DARILA BLEJSKI KOMUNALI Bled — A. V. z Bleda: »VKranju je odprt potrošniški sejem, mislim pa, da bi ga lahko odprli na dvorišču stanovanjske hiše Ljubljanska cesta 11 Bled (Union), kjer bi potrošniki lahko izbirali med odsluženimi žimni-cami, »kovtri« in nasploh posteljnino, pa še kakšne hlače ali pižama bi se našla. Če pa uprava kranjskega sejma ni navdušena za te artikle in prostor, predlagam, da bi jih dedek Mraz prinesel blejski komunali. Le sami naj bi prišli ponje ...« Fino darilo, le s tem, da bi sami prišli ponj, ne bo najbrž nič. Ne vem zakaj, ampak komunale na splošno nikakor niso navdušene nad raznoraznimi odpadki in smetmi, kar se jasno vidi in občuti vse leto in niti pomisliti ni, da bi ob koncu leta spremenili svoj izbrani okus . . . KOSARA SE PO CESTI VALJA Naslednje velja za domala vse trgovine in pekarne, za vse trgovce in za vse potrošništvo. Naj bo v ilustracijo vsesplošnega pojava: Zgodnje jutro. Razvaža se mleko, jogurt, kruh. Odpira se trgovina. Mleko in jogurt sfrčita s kombija brez škode in tudi za kruh se zdi, da je vse v najlepšem redu. Visoko naložen v košarah počiva, še ves dehteč in slasten in topel. Prodajalka ga zloži na polico, z lastnimi rokami brez rokavic ali podobne higienske zaščite, higiensko občutljivo stranko pa kar stresa. Ostudno se ji zdi, da ji potem ponudi kruh tudi brez papirja, kar tako, kot da bi bila že skorja sama neužitna, da bi bila embalaža. Vik in krik in sanitarna in vse po vrsti tako naprej, do časopisnega ogorčenja in strahotnih dilem. Prodajalka zmiguje z rameni in pravi, da je vse to malenkost in sitnoba zoprnih žensk. Do zadnje pikice se strinjam z njo, kajti ob njej in vpričo nje mi je videti vse tiste košare za kruh, ki so ostale prazne. Scefrane so, da ne bi mogle biti huje, skorajda brez dna, ki ga vsak dan zapolnijo štruce. Ko zdaj zjutraj odhajam mimo trgovine, mi je venomer pred očmi tista higienska stranka, ki bi jo od studa in groze pobralo, če bi lahko videla: košara gre flk na tla, se potegne preko vseh »pljuncev«, prahu in morebitnega blata do vrat, kjer nekaj časa počaka, da jo temeljito prepiha ves bacilni zrak in doletijo vsi morebitni izpljunki morebitnih mimoidočih. Nato se podrza do skladišča, kjer se jo izprazni in kjer se najbolj zamazane štruce z dna lepo obrišejo in prodajo. Tržičani drsajo — Prizadevnim članom Hokejskega in drsalnega kluba TVD Partizana Tržič je letos že uspelo za Virjem urediti naravno drsališče. Izkoristili so predvsem mrzle noči in usposobili za drsanje in igranje hokeja primerno ledeno ploskev. Že prve dni drsanja se je za Virjem trlo mladih in starejših obiskovalcev, kar kaže, da je zanimanje za drsanje v tržiški občini veliko in da bi kazalo le sčasoma razmišljati o gradnji umetnega drsališča, (jk) - Foto: J. Zaplotnik Babni vrt - Prebivalci vasi Babni vrt v krajevni skupnosti Trstenik, ki ima deset hiš, v vasi pa prebiva okrog petdeset ljudi, so se pred dnevi lotili velike akcije. Odločili so se, da uredijo poldrug kilometer ceste do njihove vasi. Doslej so opravili že 1492 prostovoljnih delovnih ur ter 556 traktorskih ur. V teh dneh so cestišče utrdili, ga razširili, spomladi pa bodo na traso položili še asfaltno prevleko. Cestišče je zdaj široko šest metrov, (jg) - Foto: F. Perdan Takole praznično in veselo je v Murkinem ELGU v Lescah že skoraj cel december. Darila so pripravljena in res ni kupca, ki bi mogel praznih rok iz te tako vabljive in bogato založene hiše. (Foto: D. D.) Živahna javna razprava Radovljica—Po prvih ocenah so bile javne razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v delovnih kolektivih, še bolj pa v krajevnih skupnostih izredno razgibane. V OZD in TOZD so razprave organizirale sindikalne organizacije, v krajevnih skupnostih pa krajevne konference SZDL. Glede na to, da so zaposleni, predvsem mlajši delovni ljudje, sodelovali na razpravah v delovnih organizacijah, je bila pretežna večina udeležencev v KS starejših, predvsem upokojenci in gospodinje. Prav ti pa so sodeč po ugotovitvah vodij razprav — predstavnikov zdravstvene skupnosti dosti bolj prizadeti z novimi določili samoupravnega sporazuma, zato so imeli tudi več kritičnih pripomb. Po pričakovanju so skoraj povsod upokojenci in drugi starejši občani nasprotovali predlagani višini lastnega prispevka za zdravstvene storitve. Ponekod so vztrajali, da bi tudi v prihodnje moral obveljati solidarnostni delež in predlagali, da bi se zvišala dosedanja stopnja prispevka za zdravstveno varstvo, glede na to, da je delež starejših v občini izredno visok. Starejši občani pa so najbolj potrebni pogostih zdravst nih sto-ritev.V razpravi so kljub nesporni ugotovitvi o velikih gmotnih potrebah zdravstva in tudi močno posodobljeni zdravstveni službi v radovljiški občini, izrekli vrsto pripomb na poslovanje nekaterih zdi \ stvenih ustanov. Največ pripomJ bito na neurejeno zobozdravstveno službo predvsem zaradi dolge čakalne dobe, ki pa je značilna tudi za splošne ambulante. Nekateri zbori občanov so dokazovali, da je še veliko neizkoriščenih notranjih rezerv v samem zdravstvu; predvsem neracionalnega predpisovanja zdravil in neredko tudi nerednega obratovalnega časa ambulant. Na splošno je prevladovalo mnenje, da bi zdravstvo moralo posvetiti več pozornosti preventivi, ki je cenejša, kot pa kurativnemu zdravljenju. Čeprav se delovni ljudje in občani zavedajo tudi velikih težav, s katerimi se ubadajo zdravstveni delavci, pa so vseeno prepričani, da bi morala zdravstvena skupnost zelo podrobno preučiti predloge iz javne razprave in prisluhniti številnim koristnim predlogom, ki jih je javna razprava dala. ,JR JL*# <*H& Pismonoše so do danes pridobili že 1029 novih naročnikov!