PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXm. St. 174 (6758) TRST, torek, 25. julija 1967 1- A VGUSTA V KARTUMU SESTANEK ARABSKIH ZUNANJIH^ MINISTROV^ Velik odmev na nedeljski Naserjev govor v katerem je napovedal dolgo in trdo borbo Poudaril je med drugim, da Arabci ne bodo manj odločni od vietnamskega ljudstva, če si bodo morali izbrati oboroženo borbo - Pri tem pa ni izključil možnosti stikov z ZDA - Eban je ponovil, da se izraelske čete ne bodo umaknile KAIRO, 24. — Agencija Srednji vzhod poroča, da se bodo arabski zunanji ministri sestali 1, avgusta v Kartumu, da se sporazumejo o skupni politiki proti Izraelu. Datum sestanka je bil dogovorjen med sestanki sudanskega ministrskega predsednika z arabskimi zunanjimi ministri. Ista agencija poroča, da bodo ministri govorili o možnosti sklicanja arabske konference na vrhu in o določitvi njenega dnev nega reda. Proučili bodo tudi načrt sudanske resolucije pod naslovom «Odprava posledic izraelskega napada in priprava e-notnega arabskega načrta« Sudanska resolucija zahteva poenotenje arabskih vojaških poveljstev, dvig vseh arabskih pologov iz bank sovražnih držav, prepoved dobave petroleja teni državam in likvidacijo tujih o-porišč v arabskih državah. Resolucija predlaga tudi ustanovitev skupnega arabskega sklada za financiranje oboroženih sil. A gencija poroča, da namerava pred sednik sudanske vlade poslati svoje odposlance v Saudovo Arabijo, Maroko in Tunizijo, da povabi te države na konferenco zunanjih ministrov. Velik odmev je imel včerajšnji govor predsednika ZAR Naserja ob 15. obletnici revolucije. Med drugim je Naser poudaril: «Arabci preživljamo najhujšo krizo v svoji zgodovini. Naši napori so bili vedno težavni in morali smo premagati številne politične, gospodarske in vojne nevarnosti. Poudaril je, da so Arabci pred izbiro: ali vdati se brez pogojev ali pa nadaljevati borbo. Naše množice nam nalagajo, da se borimo in borba bo dolga in zelo trda. Toda ne bomo nikoli smeli zapreti vrat pred morebitno politično rešitvijo.* Naser je podal pregled uspehov v 15 letih republike. Pri tem je poudaril agrarno reformo, napredovanje industrializacije, graditev A-suanskega jezu, nacionalizacijo Sueškega prekopa in postopno uvajanje socialističnega sistema v egiptovsko gospodarstvo. V zvezi z vojno z Izraelom je poudaril, da je sedanja kriza najtežavnejša in najnevarnejša, kar so jih preživeli. Dodal je: »Imperializem se ni neposredno razkril kot 1. 1956 in se je zelo trudil, da nam prikrije svojo vlogo ter je zapustil za seboj samo prstne odtise. Ameriška prevara je bila pripravljena in izvedena z namenom, da se uničijo arabski revolucionarni režimi. Jasno mora biti, da nismo mi prvi streljali, nismo mi povzročili krize na Srednjem vzhodu. Kriza se je začela, ko je Izrael grozil Siriji z invazijo pod vplivom sil, ki niso marale gledati arabskega nacionalističnega gibanja. Dobili smo informacije, da je Izrael postavil na mejo 18 divizij Preverili smo informacije in izkazalo se je, da jih je bilo vsaj 13. Naša parlamentarna delegacija je bila obveščena, da je blizu invazija Sirije Nismo mogli ostati pri miru, ker menimo, da je naša dolžnost braniti čast in varnost Arabcev.« V zvezi z ZDA je izjavil: «Bila je velika razlika med vlogo ZDA v letu 1956, ko so bile presenečene in so zavzele odločno stališče proti napadu, ter njihovo vlogo v letu 1967. ko so že prej vedele za izraelski napad na nas.« Naser je nato izjavil, da bo borila trda in dolga, ker Arabci odklanjajo brezpogojno vdajo, ki jo Jzrael zahteva. Pripomnil pa je, da se mu zdi mogoča politična rešitev m ne izključuje stikov tudi z Washingtonom. «To pa vendar, je dodal Naser, ne šibi naše odločenosti boriti se, ker se ne moremo odpovedati vsemu, kar smo zgradili. pa naj bo ameriški pritisk karkšen koli To ni konec, temveč samo začetek. Izjavljam zelo jasno, da ni krajših poti do našega cilja. pot je dolga in težavna, toda tre-l)a Jo je prehoditi, naj bodo teža-Ve kakršne koli. Ce bi morala ZAR izbrati oboroženo borbo, ne bo nianj odločna kakor vietnamsko ljudstvo.« Kairski «A1 Ahbar« objavlja danes obširen komentar o včerajšnjem Naserjevem govoru. Ust poudarja, da odločitev o nadaljevanju dorbe proti napadu ne Izključuje možnosti stikov, da se najde rešitev vPrašanj, ki jih je ustvarila kriza na Srednjem vzhodu. V zvezi z možnostjo stikov omenja list. da Naser povedal, da Je svoj čas dal navodila voditelju egiptovske delegacije OZN Pavziju, naj začne diplomatsko akcijo in da lahko na-fže stike tudi z ameriškimi pred-avniki. Kakor je znano, se je Fav-1 sestal v New Yorku dvakrat z' merlšktm državnim tajnikom Dea-n°m Ruskom. Zahodni opazovalci na različen v« h tolmačljo Naserjev govor, endar pa poudarjajo naslednje: P rJi 61 nl Pnndarjal vojne. 2. žav°fiil ''e Egipčanom dolgo in te-v d° borbo na vseh sektorjih, pred-skem Pa na Političnem, gospodar-n-J*1, mednarodnem in propagand-■nu ®ektorju. 3 Nj govoril o pre-rien, u lzvoza petroleja in o finanč-zv«^Jkotu' 4’ Hval" Je Sovjetsko ter' ’ loda Je izjavil, da ne želi ;n-venoije sovjetske vojske v Egip- tu. 5. Napadal je sicer ZDA. ven dar p& je izrekel pripravljenost stikov z njimi. 6. Ni govoril proti Angliji in jo je celo navedel kot zgled skrajnega odpora proti nacistom po porazu v Dunkerque. 7. Poudaril je, da je treba prenehati z nekaterimi metodami, ki pa jih ni navedel. 8. Poudarjal je utemeljenost pravice palestinskega ljudstva in krivičnosti postavljanja židovskega vprašanja na Srednjem vzhodu. 9. Na koncu pa je izjavil: «Bog nas je hotel preizkušati, da preizkusi našo potrpežljivost in pogum, da nas nauči tega. česar se nismo še naučili, in da popravi nekatere naše napake.« Izraelski zunanji minister Eban j? na tiskovni konferenci v Londonu. kjer se je ustavil med povratkom iz New Yorka, izjavil, da ne Izključujejo možnosti obnovitve dobavljanja francoskega orožja Izraelu. Dejal je, da Izrael želi obnoviti svoje odnose s Francijo,, kakršni so bili pred začetkom vojne. Dejal je, da je Francija zavzela sedanje stališče, ker želi ohraniti ravnotežje med Sovjetsko zvezo In ZDA. «Toda ker ni sporov med nami, ne opuščamo upanja, da se bodo med Francijo in Izraelom obnovili odnosi, kakršni so bili prej.« Zatem je Eban izjavil, da je Sovjetska zveza dobavila ZAR nov vojaški material, tako da je lahko obnovila nad polovico svojih letalskih sil in nekoliko manj opremo svojih kopenskih sil. Pripomnil je, da Je Sovjetska zveza «znova začela oboroževalno tekmo, kar bo prisililo Izrael ,da skuša obnoviti ravnotežje«. Ponovil je nato, da je Izrael pripravljen začeti pogajanja z vsemi arabskimi državami, toda izključuje »premirje«, ki ne bi bilo ne mir ne vojna. Glede Jeruzalema je ponovil, da Izrael ne bo preklical svojih ukrepov o združitvi mesta. Glede Sueškega prekopa je izjavil, da se o črti ustavitve ognja sedaj posvetujejo s predstavniki OZN. Ponovil pa je zahtevo po «vzajem-nosti glede plovbe«. Pripomnil je, da «si ni moč misliti rešitve, k! ne b' dajala Izraelu pravice do svobodne plovbe po Sueškem prekopu In po drugih plovnih poteh«. V Washingtonu Je Eban pred odhodom izjavil, da se Izrael ne bo umaknil z zasedenega ozemlja, če se odnosi med Izraelom in arabskimi državami jasno ne določijo. Moskovska «Pravda» posveča poseben komentar izraelskim zahtevam o Sueškem prekopu. List pravi, da te izraelske vojaške akcije v zvezi s Sueškim prekopom prav gotovo podpirajo nekatere prestolnice, ki so daleč od Tel Aviva. Zamisel o internacionalizaciji prekopa v korist imperializma nl nova In se ni porodila na Srednjem vzhodu. Prav v tej ideji, nadaljuje list, je Washington svoj čas videl sredstvo, ki bi mu omogočilo, da prevzame na tem področju mesto Velike Britanije in Francije, ugodil Kulturno sodelovanje med SFRJ in Italijo BEOGRAD, 24. — Pod predsedstvom dr. Dušana Vojnoviča, predsednika zvezne komisije za kulturne stike z inozemstvom, se je pričelo danes v Beogradu zasedanje jugoslovansko - italijanske mešane komisije, na katerem bodo določili nov program kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. V italijanski delegaciji, ki jo vodi veleposlanik Bartolomeo Migone, so visoki funkcionarji predsednlštva vlade, zunanjega in prosvetnega ministrstva in ministrstva za turizem. V jugoslovanski delegaciji sta med drugim Toma Martelanc, republiški tajnik za prosveto in kulturo Slovenije in Miljenko Parovič, podtajnik za prosveto in kulturo Hrvaške. Zasedanje se je pričelo v zelo prijateljskem in prisrčnem o-zračju, tako da je pričakovati, da bo v novem programu, ki bo podpisan čez dva dni, prišla do izraza obojestranska želja po nadaljnji' razširitvi precej razvitih kulturnih in prosvetnih stikov med Jugosia vijo ln Italijo. Načelnik opazovalcev OZN general Buli ob Sueškem prekopu U Tantov predstavnik v Atenah ATENE, 24. — U Tantov predstavnik na Cipru Osorio Tafallt je prišel danes v Atene na informacijski obisk. V Atenah bo ostal štiri dni in se bo sestal z ministrskim predsednikom in z zunanjim ministrom Ob prihodu v Atene je Ta-failt izjavil, da se OZN noče vmešavati v ciprsko zadevo, s tem da bi priporočila kakršno koli rešitev. Pomagala pa bo, da se doseže rešitev, in U Tant je vedno pripravljen prispevati k temu, če bo na-prošen. V ZVEZI Z ZADNJIMI TERORISTIČNIMI NAPADI Danes se prične v poslanski zbornici obsežna razprava o Južni Tirolski Senat bo danes obravnaval zakon o najemninah ■ Član tajništva CK KP Sovjetske zveze na obisku pri italijanskih komunistih RIM, 24. — Danes se je sestala vlada, ki je razpravljala izključno o položaju v Južni Tirolski, o odnosih z Avstrijo in o italijanski politiki v tej zvezi. Ministrski svet mora namreč odobriti izjavo, ki jo bo podal jutri predsednik vlade Mo ro na zasedanju poslanske zbornice, ki bo posvečeno '/ključno temu vprašanju. Prvotno se je predvidevalo, da bo trajala razprava o Južni Tirol- ski samo en dan, sedaj pa kaže, da se bo zavlekla in bo lahko trajala tudi do tri dni. Samo Morovo poročilo je dolgo okrog 40 strani. Poleg tega pa tudi v vladni koaliciji niso povsem enotna stališča. ker je Moro, ali točneje KD, sama imela v rokah vsa pogajanja z južnimi Tirolci in z Avstrijo ter o vsebini znanega «pa-keta» sploh ni obvestila svojih vladnih socialističnih kolegov. Ministrski svet je posvetil razpravi o Južni Tirolski precej časa V senatu pa se bo jutri pričela razprava o zakonu o najemninah, katerega je pretekli teden odobrila poslanska zbornica. Gre za zakonski odlok, ki je stopil v veljavo 1. julija in ga morata oba dela parlamentarna odobriti v roku tridesetih dni, drugače izgubi veljavo. Zato se sedaj mudi in so tudi v komisiji senata obravnavo zelo naglo končali, tako da bo že jutri prišel zakon na dnevni red v dvorani. Med zasedanjem komisije so predstavniki KPI, MSI in PLI že napovedali, da bodo zahtevali po- in se je kasneje izvedelo, da sta \ pravke, vendar pa je malo verjet-poročala minister za notranje za- i no, da bi to vladna večina dopu-deve Taviani in minister za zima- | stila prav zaradi nevarnosti, da nje zadeve Fanfani. Končno je Moro v splošnih obrisih orisal glavne smernice svojega govora. Po zasedanju je več ministrov izjavilo, da so bili na seji vlade vsi složni in da ni prišlo do nobenih različnih stališč. O tem vprašanju Je bilo v poslanski zbornici postavljenih pet interpelacij m razprava se bo zaključila z glasovanjem o zaupnici na osnovi resolucije, ki jo bodo sestavile vladne stranke. IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIM*IIIIMIIIIIIIII»HIIIIIIIIIIIIHIIII»#*IIIIMMIIllllllllllllllllllllllllJIIIIIIIIII1llllU1HIHH||||n|||||||||n|||||||f||||i|||||im||||||u||||||||n|||n|,| llllllll llllllllll lllllllllllllllllllllllltllllllllllllHIIItltlll III llllllll lili POSLEDICE RASISTIČNE POLITIKE V ZDA Spopadi med črnci in policaji v Detroitu Mesto je zavito v post oblak črnega dima v Štirinajst mrtvih, nad tisoč ranjenih, veliko število trgovin v plamenih ali razdejanih - Johnson je poslal v mesto pet tisoč vojakov zvezne vojske - Sklepi konference v Newarku DETROIT, 24. — V ZDA so bili v zadnjih dneh številni rasni incidenti v raznih mestih. Včeraj so nastali izredno hudi incidenti v Detroitu. Neredi so se začeli zjutraj po krajevnem času v črnskem delu mesta. Ni točno ugotovljeno, kako so se neredi začeli, dejstvo pa je, da se je vnela prava bitka med črnci in policaji. Neredi so se danes ponovili in med njimi je bilo ubitih 14 črncev in en belec. Incidenti so se naglo razširili. Demonstranti so razbili številne trgovine in povzročili mnogo požarov Gasilci, ki so prišli, da bi pogasili požar, so morali svoja prizadevanja opustiti. Policija je popolnoma obkolila črnski del mesta in prepovedala dostop vanj V včerajšnjih prvih popoldnaskih urah se je zdelo, da bodo neredi pojenjali, toda kmalu potem so se znova razvneli. Slišalo se je streljanje, ki Je trajalo vso noč. Guverner države Michigan George Romney je zahteval od predsednika Johnsona, naj pošlje pet tisoč vojakov zvezne vojske v Detroit, da podprejo deset tisoč policajev in članov narodne straže, ki so jih uporabljali proti demonstrantom. Johnson je tej zahtevi Se v zgodnjih jutranjih urah so demonstranti streljali na policaje in vojake s streh. Računajo,, da je do sedaj nastalo 260 požarov ter da je bilo oplenjenih okoli tisoč trgovin. škoda se ceni na okoli sto milijonov dolarjev. Na področje neredov so razmestili več tankov in oklepnih vozil. Nad področjem letijo helikopterji, iz katerih streljajo na demonstrante na strehah. Predsednik Johnson je odredil tudi, naj prideta v Detroit pomočnik pravosodnega ministra in podtajnik za obrambo, da pregledata položaj in mu potem poročata. Včerajšnji in današnji neredi v Detroitu so najhujši v tej ((prestolnici« ameriške avtomobilske industrije od leta 1943 dalje (tedaj je iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiin GOVOR CEAUSESCA V SKUPŠČINI Romunija bo ostala zvesta svojim zavezništvom Ceausesco je poudaril «tople in bratske* odnose s SZ in socialističnimi državami ter obrambni pomen varšavskega pakta BUKAREŠTA, 24. — Za izjave romunskega tajnika komunistične stranke Ceausesca je vladalo splošno zanimanje, ker so pričakovali »senzacionalne« novosti. Verjetno pa je šlo bolj za želje zahodnih krogov, da bi poglobili nekatera nasprotja med Romuni in ostalimi člani vzhodnega bloka zlasti v zvezi z vojaškim zavezništvom. Teh upov pa tajnik ni izpolnil, saj je potrdil sodelovanje Romunije v okviru ostalih socialističnih držav :n obsodil ameriški imperialnem. Zanimivo je, da je še pred govorom moskovska «Pravda» posvetila temu govoru uredniški članek, v katerem se poudarja nujnost, Sp večje stopnitve revolucionarnih vrst predvsem socialistične skupnosti. Generalni tajnik romunske partije je govoril na zasedanju velike skupščine, ki je bilo posvečeno zunanji politiki. Govor je trajal dve uri in pol. Ceausesco Je kritiziral socialistično skupnost zaradi nesloge in pasivnosti, ki jo je pokazala v primerih imperialističnega napada. Poudaril Je, da je Romu- stičnim taborom. Reakcionarne si- nila napadalca V tej zvezi je neka- le in imperialisti pa so lahko v zadnjem razdobju dosegli uspehe zaradi pomanjkanja enotnosti socialističnih držav, kar je preprečilo, da bi odločno nastopile. Tajnik je nato dejal, da so nekatere nove oblike privedle do tega, da so si nekateri delali iluzije o značaju imperializma, pri čemer pa se ni dovolj upoštevala materialna in vojaška moč imperialistič. nih velesil Vse to je povzročilo, aa je bil komunistični blok manj buden Ceausesco je nato omenil «tople, bratske in koristne« odnose med So. vjetsko zvezo in Romunijo ter z vsemi državami varšavskega pakta, kot tudi s socialističnimi državami, ki niso vključene v vzhodni vojaški blok Poudaril je, da različni pogledi ne smejo na noben način zavreti razvoja prijateljskih odnosov in razumevanja med socialističnimi državami. Izjavil je tudi, da se Romunija trudi, da bi okrepila obrambno moč varšavskega zavezništva in da bi lahko tako z dru- nija odločilno povezana s sociali- | ginu socialističnimi državami zavr- ko ponovil stališče, ki ga Je pred govorom objavila «Pravda», da bi razpustili varšavski pakt, če bi se razpustila NATO. Glede položaja na Srednjem vzhodu je ponovil že znano stališče, ki se rahlo razlikuje od stališča SZ. Ponovil je nasvet arabskim državam, da priznajo Izrael. Izrazil je bojazen za svetovni mir zaradi položaja na Srednjem vzhodu in dejal, da je za Romunijo sedaj najvažnejše, da se umaknejo izraelske čete z ozemlja, ki so ga zasedle, na mejo, kjer so bile pred spopadom. Vendar pa je poudaril, da je najresnejše vprašanje vojna v Vietnamu, in Je zahteval takojšnjo prekinitev bombardiranja. Omenil je, da bi konec vojne v Vietnamu pomenil olajšano rešitev za številna druga vprašanja. Končno je poudaril važnost napo. rov manjših držav, ker ni res, da so vse rešitve odvisne izključno od odločitev dveh velikih. bilo med neredi 36 mrtvih in okoli sto ranjenih). Davi je bil nad mestom še gost dim zaradi številnih požarov. Računajo, da je bilo na področju neredov uničenih približno 25 odstotkov trgovin, izložbena okna skoraj vseh drugih pa so bila razbita. Od danes zjutraj so v Detroitu zaprti vsi bari, prodajalne alkoholnih pijač, kinematografi in bencinske črplake. Zaprte so tudi banke. Danes zvečer so v Detroitu še vedno bili v plamenih celi bloki hiš, predvsem v črnskih predelih. Revne družine, ki so zgubile vse, tavajo po ulicah. Gasilci, ki so vsi izmučeni, se zaman trudijo, da bi pogasili plamene. Nad mestom se vali gost oblak črnega dim« tako da je vročina še neznosnejša. število mrtvih je narastlo na 14, ranjenih in potolčenih je bilo nad tisoč, število aretiranih je narastlo na 1100. Avtomobilske tovarne (Ford, Chrysler in General Motors\ so prekinile proizvodnjo, ker so le redki uslužbenci prišli na delo. Zdi se, da so nerede izkoristili tudi številni belci, ki tudi plenijo po trgovinah. Na letališkem oporišču Selfridge, petdeset kilometrov od Detroita je pripravljenih pet tisoč vojakov zvezne vojske, ki so prišli z letalom. Za njih nastop je potreben oseben ukaz predsednika Johnsona. Rasni neredi so bili včeraj tudi v Hochejstru v državi New York. Dva črnca sta bila ranjena s strelnim orožjem in policija je aretirala tri belce zaradi tega. Včeraj in ponoči so bili novi neredi tudi v newyorškem predmestju Harlemu, kjer živijo povečini črnci in Portoričani, črnci so se spopadli s policaji in razbili številne trgovine. Prejšnjo noč so bili v tem predmestju incidenti, potem ko je neki policaj ubil Portoričana. O neredih poročajo tudi iz Birminghama v državi Alabami, iz Englewooda v državi New Jersey in iz Kalamaza v državi Michigan. Guverner države New York Nelson Rockefeller ie izjavil, da mora vlada odločno nastopiti, da zajezi val nasilja v ZDA. Hkrati pa je treba razumeti globoke vzrote obupa črncev in jih izkoreniniti, s tem da se ((izrazito človeški problem človeško reši.« Konferenca črnskih organizacij v Newarku je včeraj zaključila svoje delo, ki se je začelo pred štirimi dnevi. Odobrili so dve resoluciji. Ena zahteva proučevanje možnosti razdelitve ZDA med belce in črnce, druga pa predvideva ustanovitev črnske milice. Dokumenta predvidevata med drugim: 1. Polvojaško vežbanje za vse črnske mladeniče. 2. Ustanovitev izključno črnskih finančnih kreditnih organizmov. 3. Uvedbo prazničnih dni za proslavljanje junakov črnskega prebivalstva, kakor je npr. «Malcolm X«, ki je bil ubit leta 1965 v New Yorku. 4. U- stanovitev črnske univerze in črnskih višjih šolskih zavodov v vseh mestih. 5. širokopotezna gospodarska kampanja pod geslom «kupujte črnsko«. 6. Odklonitev načela načrtovanja rojstev, ker to načeio »dejansko skriva voljo belcev, da uničijo črnce«. 7. Ustanovitev šole za ustvarjanje črnskih političnih kadrov. V soboto je konferenca poudarila številne , Pravico črncev, da se uprejo, če se jim zdi potrebno in v njihovo korist. Odobrili so tudi resolucijo, ki ostro obsoja pobijanje črncev v Neivarku ter zahteva kaznovanje krivcev, izpustitev aretiranih črncev in plačilo odškodnine. Pri tem se poudarja pravica črncev do zakonite obrambe. Odobrili so tudi resolucijo, ki zahteva posredovanje Združenih narodov, da proučijo položaj ameriških črncev. Sporočili so tudi, da so delegati glasovali za ustanovitev mednarodnega črnskega kongresa, ki se bo sestal v osemnajstih mesecih. Kongres bo ustanovljen s sklicanjem regionalnih konferenc v Ameriki in v črnskih državah. ((Demokratični proces, pravi dokument, ni dal pravice črnskemu prebivalstvu v strukturi imperialistične vlade ZDA in v imperiali stični strukturi belih držav sveta Kolonialistično in neokolonialistič no nadzorstvo nad črnskimi skupnostmi Amerike in nad mnogimi črnskimi državami sveta z nadvlado belcev preprečuje, da bi dosegli črnsko oblast.« Delegati so dalje poudarili, da se bodo demonstracije nadaljevale, dokler se ne bo s črnci ravnalo kot s človeškimi bitji. potem ne bi mogli pravočasno ponovno odobriti zakona še v parlamentu. Po volitvah v deželni svet Sicilije so sedaj pričeli glasovanje za izvolitev predsednika deželne uprave. Danes se je prvič sestal novo izvoljeni svet. Ni pa še političnega sporazuma med strankami levega centra, zato so bila vsa glasovanja brezuspešna, ker deset svetovalcev PSU ni glasovalo za predvidenega demokristjanskega kandidata. Vendar pa se pogajanja nadaljujejo med tajništvi strank in gr-) za nekatera sporna vprašanja pri sestavi deželnega odbora. Iz Bukarešte se je vrnila delegacija PSU, ki jo je vodil odgovoren za zunanje zadeve pri stranki Cattani. V Romuniji so se pogovarjali z generalnim tajnikom romunske komunistične stranke Ceausescom in drugimi romunskimi političnimi osebnostmi. Obravnavali so tudi italijansko - romunske odnose. Iz Moskve sta prispela član tajništva CK KP Sovjetske zveze Boris Ponomarov in Juri Pankov. Zvečer se je Ponomarov sestal z Lonbom, Pajetto in Calluzzljem Minister za proračun Pieraccini se je sestal skupno z ministrom za pošte in telefon s sindikalnimi predstavniki uslužbencev državnih telefonov in skušal ublažiti spor. Država namreč namerava predati del telefonskega omrežja zasebnikom, proti čemur pa ostro protestirajo uslužbenci, ki bi hoteli še nadalje uživati ugodnosti1 statusa državnih uslužbencev Zadeva pa je še zlasti zapletena, ker gre za perspektive razvoja celotnega italijanskega telefonskega omrežja. Dogovorili so se, da bodo imeli na ministrstvu za PTT še nekaj tehničnih sestankov, nato pa se bodo ponovno sestali. ((Tribuna Ludu« izjavil, da hanoj-ska vlada meni, da bodo ZDA še zaostrile vojno proti Severnemu Vietnamu. Pripravljeni so tudi na morebitno uničenje Hanoja in na izkrcanje ameriških vojakov Dodal je. da bo Severni Vietnam storil vse mogoče, da brani pristanišče Haifong in nasipe ter namakalne sisteme. Dalje je izjavil, da posvečajo Američani vse napore uničenju prometnih poti in včasih žrtvujejo v ta namen številna letala, da bi uničili kak majhen most,, toda do sedaj niso dosegli postavljenih si smotrov. V pripravljanju na dolgo vojno so v Severnem Vietnamu prenehali graditi velika industrijska središča in gradijo majhne krajevne tovarne, ki proizvajajo predmete za dnevno uporabo. Poleg tega razvijajo kmetijstvo. Na koncu je Fam Van Dong izjavil, da bodo Američani premagani na vietnamskih tleh. General Westmoreland je ob povratku v Sajgon izjavil, da se je vojaško stanje v Vietnamu izboljšalo. Ce sedaj zahtevajo ojačenja, je to na podlagi strateškega načela, da «je pametno okrepiti uspeh«. V Sajgon sta prispela danes tudi Johnsonova svetovalca general Taylor in Clark Cllfford. Obiskala bosta poleg Vietnama tudi Tajsko. Avstralijo, Novo Zelandijo, Filipine in Južno Korejo, ki sodelujejo z ZDA v vojni v Vietnamu. Preteklo noč so ameriški bombniki «B-52» že šesti dan zaporedoma bombardirali dolino šau ob lao-ški meji na severnem delu Južnega Vietnama. V zadnjih dvanajstih urah ni bilo večjah spopadov. V Severnem Vietnamu so ameriška letala nadaljevala bombardiranje raznih objektov. Sovjetski minister za obrambo ja poslal poveljstvu sevemovietnam-ske vojske poslanico, v kateri se poudarja, da bo Sovjetska zveza še dalje učinkovito moralno, politično in vojaško podpirala junaško vietnamsko ljudstvo. Poslanica pra-vi, da SZ in socialistične države na vseh sektorjih podpirajo Vietnam in ta pomoč postaja vsak dan večja. Ta pomoč je povečala borbeno moč vietnamskega ljudstva proti napadalcu. Pred zaostritvijo vojne v Vietnamu HANOJ, 22. — Sevemovietnamski ministrski predsednik Fam Van Dong je dopisniku poljskega lista Izid volitev v Portoriku SAN JUAN. 24. - Pri včerajšnjih volitvah v Portoriku so volivci s 60.5 odst. sklenili, da mora njih otok ostati »svobodna država, pridružena ZDA*. Volivci so namreč glasovali za tri alternative: za svobodno državo, ki naj bo pridružena ZDA, za priključitev k ZDA kot 51. severnoameriška država in za popolno neodvisnost. Tretja alternativa je dobila 0.6 odst. glasov, druga pa 38.9 odstotka. Devizni dotok od turizma v Jugoslaviji BEOGRAD, 24. — Po podatkih Narodne banke je bil v prvem polletju devizni dohodek od turizma 36,4 milijona dolarjev, to je dvakrat več kot v prvem polletju leta 1965, in za 35 odstotkov več kot v prvem polletju lani. Dejanski devizni dohodek je še večji, ker še niso bili obračunani vsi turistični čeki, za obračun katerih je potrebno malo več časa. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak je brzovajno izrekel sožalje, predsedniku turške vlade Solejmanu Domirelu ob katastrofalnem potresu, ki je doletel Turčijo. Sožalno brzojavko je poslal tudi državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič turškemu zunanjemu ministru Cajangilu. PARIZ, 24. — Predsednik francoske vlade Pompidou bo uradno obiskal Avstrijo od 13. do 16. septembra. Spremljal ga bo zunanji minister de Murville. iiiiiimiiiuuiiiiiiiiimuiumiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiuiiiuiiiimmiimiiiniiiimiiiiimmimiiirnii* De Gaulle v Kanadi v," .. 4>t» General de Gaulle ob prihodu v Quebec QUEBEC, 24. — Francoski predsednik de Gaulle, ki je na ooisku v Kanadi, je odpotoval danes s svojim spremstvom iz Quebeca v Montreal, kjer bo jutri prisostvoval dnevu Francije na tamkajšnjem mednarodnem sejmu. Potoval je ob reki Sv. Lovrenca skoz' številna francoska mesta. Pred odho dom je de Gaulle sprejel na ladji «Colbert» predsednika deželne vlade Quebec Daniela Johnsona. Na vsej poti iz Quebeca do Mon-Gaulla in mahalo s franooskimi jezika navdušeno pozdravljalo de Gaulla in mahalo s francfoskimi zastavami. Med potjo se je de Gaulle ustavil v starem francoskem mestu Donnacona. kjer je govoril tamkajšnjemu prebivalstvu. Med drugim je izjavil: »Ste kos ti odvisni samo od samih sebe.* Včeraj je de Gaulle govoril na večerji, ki mu jo je priredil ministrski predsednik quebeške deželne vlade Johnson. Pozval je Francoze v Kanadi, naj bodo gospodarji lastne usode ter naj branijo svojo neodvisnost pred dominacijo svojega »bližnjega velikana*, ZDA. De Gaulle je hkrati pozval kanadske Francoze, ki predstavljajo tretjino kanadskega prebivalstva, naj delujejo sporazumno s Kanadčani angleškega jezika. «Namesto da bi dovolili tujim podjetjem, da bi razvijala velika bogastva vašega o-zemlja, je dejal de Gaulle, morate to bogastvo vi sami odkrivati, organizirati in ga izkoriščati.* Večino industrije v Quebecu financirajo namreč z ameriškim in francoskega ljudstva in morale bi- 1 britanskim kapitalom. Primerjalna študija o dveh jedrskih velikanih Poročilo, ki so ga podpisali bovši najvišji ameriški vojaški funkcionarji, pravi, da bodo ZDA izgubile svojo premoč nad Sovjetsko zvezo na področju »sistema za dobavo jedrskega orožja«. To naj bi se zgodilo še letos, medtem ko bo do leta 1971 po vseh znamenjih sodeč podlo do velikih razlik v megatonažl. Megatonaža je oznaka, ki jo u-porabljajo za opis atomske moči strateškega orožja. Ena megatona Je enaka enemu milijonu ton tri-nitrotoluola (TNT). I uporabila v orbiti. Obtožili so civilne voditelje, da so dovoli Sovjetski zvezi, da je onemogočila ameriško vodstvo na področju o-fenzivnih raket velike dosegljivosti. Med tistimi, ki so odobrili to analizo in ki oporekajo določeni politiki državnega sekretarja za obrambo Roberta McNamare, je letalski general Bernard A. Schri-ver, ki je bil šef programa ZDA za razvoj medcelinskih balističnih projektilov (ICBM). Schriver je bil na tem položaju dvanajst let, dokler ga lani niso upokojili. Bil je predsednik posebnega pododbora ameriškega sveta za varnost, Poleg Schriverja so poročilo podpisali upokojeni general Cur-tis E. Limey, bivši šef letalskega štaba, general Paul D. Adams iz ameriških kopenskih sil, ki je prav tako upokojen, bivši glavni poveljnik ameriškega udarnega poveljstva general Thomas S. Po-wer, admiral Robert L. Denison, bivši poveljnik atlantskega ladjevja, ki je prav tako v pokoju in Jedrski fizik dr. Edvvard Teller. Ob strahu, da se bo še povečala razlika v megatonaži, so ti funkcionarji v poročilu pojasnili tudi razmestitev ameriškega protiraketnega sistema in navedli dokaze. da Sovjetska zveza gradi morda jedrske bombe, ki bi jih Znane osebnosti se zavzemajo za preklic prepovedi hašiša ZDA imajo zdaj po podatkih Pentagona vodstvo nad Sovjetsko zvezo pri določenem številu raket v razmerju 3:1. Toda ko razpravlja o megatonaži teh projektilov, opozarja pododbor sveta za varnost na izjavo samega obrambnega ministra McNamare v kongresu: «Ne smemo pozabiti, da število projektilov ni važno, pač pa narava tovora, ki ga ti projektili prenašajo. Projektil je samo sredstvo za dobavo.« Poročilo generalov, ki ima sto strani, pravi: «Največje število dokazov vsiljuje ugotovitev, da Sovjetska zveza uspeva v svoji veliki kampanji, da bi dosegla strateško vojaško nadmoč in da ji ZDA celo pomagajo pri tem, ko zmanjšujejo tempo svojega deleža v oboroževalni tekmi.« Poročilo pravi tudi, da bo Sovjetska zveza imela letos od 16 do 37 tisoč megaton atomske materije za uničenje, ki jo je mogoče «dobaviti» s pomočjo projektilov, in bo podrla sedanje razmerje, kajti ZDA imajo na voljo samo od 8 do 29 tisoč megaton takšnega orožja. V štirih letih bo Sovjetska zveza imela od 30 do 50 tisoč megaton takšne materije, ki jo more uporabiti s pomočjo projektilov, medtem ko bodo ZDA v tem času povečale svojo jedrsko moč samo za 6 do 15 tisoč megaton. To poročilo izvedencev dodaja, da bodo ZDA in Sovjetska zveza v prihodnjem desetletnem razdobju zamenjale svoje vloge. obrambe LONDON, 24. — »Zakon, ki prepoveduje uporabo marijuane, je nemoralen v načelu in neučinkovit v praksi,« piše danes «Times»; celo stran je zato priložnost plačala neka organizacija, ki se imenuje «Soma». Organizacija ima namen brez predsodkov preštudirati znan stvene, zakonske, medicinske, moralne, socialne in filozofke aspekte problema. Poziv, ki zavzema celo stran »Ti mesa«, se pričenja z dolgim citatom filozofa Spinozze, nakar se obrača na notranjega ministra, ter zatrjuje: 1. Vlada K .rtibtala dovoliti in pospeševati preiskave o vseh aspektih uporabe marijuane in njene morebitne uporabe v medicini 2. Dovoliti bi morala uporabo marijuane zasebno. 3. črtati bi morali marijuano iz seznama nevarnih mamil ter uporabo raje kontrolirati kakor jo prepovedati. 4. Dovoljena bi morala biti posest marijuane. 5. Vse osebe, ki so zaprte zaradi uporabe marijuane ali pa zaradi tega, ker so dovolile, da se marijuana kadi v zasebnih hišah, bi morale biti oproščene. Ta poziv so podpisali vsi štirje člani ansambla «Beatles», George Harrison, John Lennon, Paul Mc Cartney in Richard Starkey ter njihov vodja Brian Epstein, dva laburistična poslanca, Tom Driberg in Brian Valden, ter osebe iz kulturnega sveta kot Graham Greene, Peter Brook, Francis Huxley in Kenneth Tynan. Med podpisniki, ki Jih Je vsega 55, je tudi več zdravnikov in psihiatrov. Nadalje zatrjuje poziv, da se upo. raba marijuane (ali kanabisa ali hašiša) širi v vedno hitrejšem ritmu v vseh krogih, na univerzah, v poslovnih in tudi v cerkvenih krogih. Po mnenju avtorjev tega poziva je glavno opravičilo za prepoved uživanja marijuane zatrjevanje, da privede to uživanje do heroina. Ta trditev pa nima nikake znanstvene ali statistične podlage. Ugotovljeno je namreč, da pri ma-rijuani ne pride do navade pri alkoholu. Glede protiraketne pravi poročilo: «Zaradi pomanjkanja protibali-stičnega raketnega sistema (AMB) in z ofenzivnim orožjem, ki je omejeno na popolno obrambno vlogo, se močno povečuje nevarnost splošne jedrske vojne. S tem avtorji poročila namigujejo na odločitev administracije, da preloži razmestitev raketnega sistema, ki naj bi perstregel prihajajoče sovražnikove bojne glave-. Toda zdaj že upokojeni ameriški generali v strahu pred nara-opirajo zgolj na zastrašujočo silo dodajajo tudi nekaj drugega. Pravilo namreč, da so ZDA, ki se opirajo zgolj na zastračujočo silo v ofenzivnih projektilih in na svojo bombniško moč, ki postopoma upaaa,‘zašle'v nevaren pc*o-žaj in imajo samo eno izbiro, če se znajdejo pred sovjetsko zahtevo po predaji. V tem primeru morajo po mnenju avtorjev poročila bodisi izstreliti svoje ofenzivno jedrsko orožje ali pa se odpovedati svoji suverenosti. Pro-tibalistični sistem (ABM) bi vsa] okrepil vlogo predsednika ZDA. če bi se le-ta znašel pred takšno usodno odločitvijo in bi v kriti*,- Preglejte svoje 1000-lirske bankovce! V Zgornjih Gorjah pri Bledu, kjer je v počitniški koloniji precejšnje število otrok s Tržaškega in Goriškega, je bil v nedeljo zelo razgiban dan. Ta nedelja je bila namreč določena za obisk staršev. Po nestrpnem pričakovanju so mnogi otroci odšli (pravzaprav so se večinoma odpeljali) že dopoldne s starši kam v okolico. Potem so se vrnili na kosilo, nakar so spet odšli: nekateri na kopanje v Blejskem jezeru, drugi do Bohinja ali kam drugam. Nekaj smo jih po kosilu s starši vred uspeli pridržati, da so se fotografirali, toda samo majhen del RIM, 24. -— Objavljamo številke serij in bankovcev, veljavnih za četrto oddajo radijske rubrike «Le mille lire«, ter imena krajev, kjer so jih dali v obtok: L. 23-179709 Numana (Ancona) V. 10-848636 Cisternino (Brindisi) X. 02-770999 Vignola (Modena) G. 03-303116 Appiano (Bočen) F. 23-558276 Macomer (Nuoro) R. 12-764023 San Marco Argenta-no (Cosenza) S. 12-892866 Poggibonsi (Siena) A. 16-181100 Busalla (Genova) A. 20-462470 Monreale (Palermo) N. 21-504262 Orvieto (Terni) P. 03-349536 Popoli (Pescara) M. 21-984464 (Rotondella (Matera) X. 03-324639 Čedad (Videm) N. 01-840303 Portogruaro (Benetke) A. 17-138037 Cassano D’Adda (Milan) N. 10-201732 Parabiago (Milan) O. 21-430771 Sessa Aurunca (Ca-serta) T. 22-971896 Santa Marinella (Rim) R. 08-414741 Vetralla (Viterbo) R. 24-844548 Beinasco (Turin) h ni! g e ^ gl er! rt l!S če » V glabčti Rita Pavone in Equipe 84 blUui'ihivt* \A/N/J IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllltHIIIIIIIIIIlllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIllllllltMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHmill* PAPEŽEVO POTOVANJE V TURČIJO Pavel VI. danes pri turškem V vetru, ki je grozil, da prinese pravi orkan, se je včeraj zvečer pričela na gradu predstava, katere osrednja privlačnost je bil nastop pevke lahke glasbe Rite Pavone. Iz vsega tistega grozečega vremena potem ni bilo nič (na žalost vseh, ki si žele nekoliko osvežitve) in spored se je nadaljeval brez posebnih motenj. Od nastopajočih so morda še najbolj zadovoljili dolgolasci od E-guipe 84. čeprav so peli same pesmi, ki jih je vedno in vsepovsod slišati. Rita seveda tudi ni več nikako odkritje. To pa nikakor ne pomeni, da ni navdušenja zanjo med mladimi in najmlajšimi, ki so bili povabljeni tudi na oder, da so plesali. (Mogoče je neumestno, da na prireditvi take narave nastopa neki pevec z «Granado» in «0 sole mio» — zlasti če to petje ni prav nič nevsakdanjega.) Ljudi je bilo na gradu mnogo in prav gotovo se jih bo nabralo nič manj tudi danes. predsedniku in pri Atenagori Jutri obisk Efeza in povratek v Rim RIM, 24. — Letalo, s katerim 1 ti Pavel VI. odpotoval v Turčijo, se imenuje «Clipper Saint Paul«. Gre za normalen «Boeing 770/300», ki se navadno uporablja za inter-kontinentalne polete, ki so ga za to priložnost nekoliko prenaredili. Na trup so naslikali papeški grb, v notranjosti pa so pripravili poseben prostor za papeža. Vsega skupaj bo na letalu prostora za 109 potnikov in 10 članov posadke. Na potovanju v Turčijo bo papeža spremljalo nekaj njegovih najbližjih sodelavcev in drugih oseb. Prostori na letalu so bili razdeljeni tako: med pilotsko in papeževo kabino se bodo v majhni kabini namestili msgr. Mačehi, papežev tajnik, papežev fotograf Felici, komornik Ghezzi; v naslednjih kabinah bodo kardinal Tisserant s prelatom Brinijem; državni tajnik kardinal' Cicognani z msgr. De Nico-. lojem; nadškof Casaroli, tajnik za 'izredne cerkvene zadeve; msgr. Nasalli Rocca; msgr. Willebrands, tajnik za enotnost kristjanov; kard. Dell’Acqua; prof. Alessandrini, podravnatelj glasila »Osservatore Romano«; p. Stefanizzi, tehnič ravnatelj/ vatikanskega radia; papežev zdravnik Fontana; polk. Angelini, poveljnik papeževe garde. Papeževo letalo bo odletelo z letališča Fiumicino ob 7.30 in prispelo v Istanbul ob 10. uri. Po srečanju z oblastmi bo papež odšel nem zgodovinskem trenutku mogel zaustaviti sovražnikovo roko.« ..............................minuli...nnuiimii.... Doslej čez 80 žrtev potresa v Turčiji kot ANKARA, 24. — Popoldne so iz vladnih virov izjavili, da so doslej ugotovili 83 smrtnih žrtev potresa, ki je v soboto prizadel obširno področje sevemo-zahodne Anatoli-je; ranjenih je 156. število smrtnih žrtev sicer še ni dokončno, vendar menijo, da nikakor ne bi smelo prekoračiti stotine. V Adapazariju, kjer je bil epicenter potresa, se je zrušilo več kot polovica hiš ali pa so hudo poškodovane. Minareti in številne mošeje so do tal porušene. Kot se zdi, je bilo največ smrtnih žrtev med občinstvom v ne- kem kinu. Zaradi svoje silovitosti bi lahko ta potres pozročil še do sti več žrtev, toda zaradi tradicionalne »promenade« v sobote zvečer si je na tisoče oseb rešilo življenje. Mesto Adapazari je že utrpelo hud potres leta 1943, ko je bilo 258 mrtvih. Najhujši potres pa je bil leta 1939 v Erzinkanu v vzhodnem delu Anatolije, ko je bilo 30 000 smrtnih žrtev. Leta 1944 je zahteval potres v Boluju življenje 381 oseb in leta 1953 vzdolž egejske o-bale 265. na sedež apostolske delegacije, kjer bo stanoval. Opoldne bo šel v palačo predsednika republike na o-bisk k poglavarju države. Popoldne približno ob 15.30 bo papež obiskal mesto Istanbul, ob 17.30 pa ekumenskega patriarha A-tenagoro v njegovi rezidenci «Pha-nar». Nato pa bo papež v svoji rezidenci sprejel v avdienci razne o-sebnosti. Dne 26. julija bo imel papež ob 7.30 mašo v cerkvi sv. Antona. Ob 10. uri odhod na letališče in poslovilna slovesnost. Ob 11.30 odhod v Izmir (Smirno), kamor bi moralo letalo prispeti ob 12.30. Po pozdravu bo papež odpotoval v E-fez; za razne obiske je določen čas od 14.30 do 17.30. Odhod za Rim bo ob 18.30 in prihod na letališče Fiumicino ob 20.35. * * * ATENE, 24. — V starosti 91 let je umrl bivši patriarh Aleksandrije Krizostomos v Kifisiji, atenskem predmestju. stopinjami, ki so jih v času najhujše vročine namerili v sredi mesta. Italijanski odpravi v Afganistanu in Afriki TURIN, 24. — Iz Turina je odpotovala v Kabul v Afganistanu odprava »Afghan 67», ki jo vodita inž. Franco Giraud in Riccardo Varveri, ki sta se že udeležila ekspedicije «Afghan 65» na Band-i-Koh (6843 m) in na goro Torino (6200 m) v vzhodnem Hindokušu. Ekspedicija, . kateri je 13 alpinistov in znanstvenikov iz Turina, ima za cilj Noshaq, največji hrib v Afganistanu (7500 m). V odpravi, ki se bo vrnila proti koncu avgusta, je alpinistična skupina, ki jo vodi ing. Luciano Ratto, ter znanstvena skupina, ki jo vodi prof. Giuseppe Ratti. Organizacijsko je pripravljena alpinsko - znanstvena odprava iz Tortone, ki bo odšla v vzhodno Afriko. VESTI S KOPRSKEGA Umrl je prvi azijski kardinal TAJPEJ, 24. — Kardinal Thomas Tien, ki je bil prvi azijski kardinal katoliške cerkve, je danes v starosti 77 let umrl zaradi pljučnice. Tien, ki je postal kardinal leta 1954, je bil že dve leti v neki bolnišnici na jugu Formoze; bolehal je za sladkorno boleznijo, pa tudi srce je imel slabo. Še vedno vročina RIM, 24. — Meteorološka služba letalstva javlja, da je bilo ob 13. uri v Veroni 30 stopinj, v Benetkah 31, v Bologni 33, v Firen-cah 35, v Piši 33, v Anconi 31, v Perugi 35, v Pescari 34, v Rimu (sev.) 38, v Rimu (Fiumicino) 31, v Campobasso 34, v Bariju 32, v Neaplju 30, v Potenci 32, v S. Maria di Leuca 33, R. Calabria 33, v Messini 38, v Cataniji 34, v Alghe-ru 35 in v Cagliariju 30 stopinj. Od mest, ki jih ta služba upošteva, so imela pod 30 stopinj samo mesta Bočen 25, Trst 28, Milan 27, Turin 29, Genova 27, Aquila 28, Catanzaro 29 in Palermo 28. V Temiju se najvišja temperatura giblje med 38 stopinjami v senci, ki so jo namerili v observatoriju inštituta Cesi, ter med 40 Prenapolnjena kopališča v preteklih dneh Folklorni festival v Zagrebu Čez soboto in nedeljo so bile na li grobnico 66 Primorskem številne proslave dne-1 krajev, va vstaje slovenskega naroda. V Dekanih so ob veliki udeležbi prebivalstva koprskega področja odkrili sjpomenik padlim borcem. Ob tej priložnosti je govoril predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. Poudaril je velik prispevek tega področja v narodnoosvobodilni borbi in tudi odpor prebivalstva proti fašizmu vse od prvih začetkov. V nadaljevanju svojega govora je omenil velik razvoj Koprskega v zadnjih letih ter nadaljnje perspektive, ki se kažejo z razvojem luke in z izgradnjo velike industrijske cone. Prisrčna proslava je bila v Kubedu ob sodelovanju domačega kulturno prosvetnega društva. Na Goriškem je bila osrednja proslava v Novi Gorici, kjer je govoril o pomenu praznika predsednik občinske skupščine Milan Vižintin, medtem ko so v kulturnem delu sporeda nastopili pevci gori-škega okteta in godba na pihala. Slovesnost je bila tudi na nekdanji partizanski karavli Rafut, ki se bo odslej imenovala Karavla 22. julija. Proslave ob dnevu vstaje so bile tudi na drugih področjih Goriške ter na Postojnskem, Sežanskem in Ilirskobistriškem. V Idriji so odkri- padlim borcem teh iiiiiiiiiiiiii>inniiimiiiiniiiiimiiiiiniiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniminmnnniuniii|iii ....................................................................................................""""".... Ali bodo neonacisti prišli tudi v Bundestag? BONN. aprila. — Zgodovina se Je do neke mere ponovila, ln to ne po naključju, v pokrajinah, ki ju je nekdo Imenoval pastorki nemškega gospodarskega čudeža: od nedelje, 23. aprila Ima desničarska naclonalnodemokratska stranka — NDP — svoje predstavnike v štirih od enajstih zahodno-nemšklh deželnih parlamentov. Hessenu in Bavarski, kjer je NDP 6. oziroma 20. novembra 1966 dobila 8 oziroma 15 mandatov v lokalnem parlamentu, je zdaj pridružila še pokrajini Rheinland-Pfalz in Schleswig-Holstein; v zvezi je dobila štiri poslanska mesta. Stranka s 40.000 vpisanimi člani ali po cenitvah z okrog 2,5 milijona potenciala volivcev se je tako, vsaj teoretično, približala še za dve stopnici vratom, skozi katera bi njeni šefi, kot pričakujejo, leta 1969 utegnili vstopiti tudi v zvezni parlament, Bundestag. Praktično pa je zdaj nekakšna organizacija «rjava nevarnost« za Zvezno republiko še vedno bolj izjema kot pravilo, še bolj, kakor pa sta Izjemi, kot upravno-gospodarski celoti pokrajini Rheinland-Pfalz in Sch 1 eswig-Hol steln. Obe pokrajini namreč nadpovprečno bremeni tako preteklost kot sedanjost. V preteklosti je v Schleswig-Holsteinu na primer ln v Pfalzu glasovalo leta 1932 za Adolfa Hitlerja več volivcev kot v kateremkoli drugem delu Nemčije. V sedanjosti sta obe pokrajini o- stali v senci splošnega gospodarskega napredka — sta »ubožnici Zvezne republike, socialna problema zahodnonemškega federalizma«. To sta razmeroma zaostali pokrajini, revni z industrijo in denarjem, njun proračun Je potreben obilne pomoči iz zvezne blagajne. ' Na takšnih tleh pa je v Nemčiji vselej najhitreje in najbolj klilo seme idej, kakršne danes oznanja NPD. Ena izmed njih je: «Dobro nam je šlo, dokler Je bil rajh močan.« Dandanes Nemcem v teh dveh pokrajinah vsekakor ne gre tako dobro kot njihovim rojakom v drugih pokrajinah. Od 1950. do 1967. leta so sistematično zaostajali za splošno gospodarsko rastjo Zvezne republike. Z izenačenjem cen kmetijskih pridelkov s cenami v skupnem trgu pa se bo njihov položaj še poslabšal. V Schlesvvig-Holsteinu na primer, kjer dela 12 odstotkov vseh zaposlenih v kmetijstvu, bo imelo 116.000 kmetov od srede tega leta 12 do 18 odstotkov manj dohodkov, tretjina od 50.000 posesti, pretežno majhnih ln šibkih, pa le obsojena na smrt. V Rheinland-Pfalzu, kjer je več brezposelnih kot v drugih pokrajinah, se rodi tudi trikrat več otrok, kot znaša povprečje v Zvezni republiki. Bruto proizvod na prebivalca je v tej pokrajini leta 1964 zaostajal za zahodnonemšklm za 1180 mark na leto. V takšnih okoliščinah seveda najdejo velikonemške parole in obljube posebno hvaležne poslušalce. Tokrat morda še toliko bolj zato, ker je bila za velike stranke, krščansko demokratske in socialno demokratske — od katerih si je prva okrepila vodilni položaj v obeh pokrajinah — volilna kampanja »nujno zlo«. Nihče ni želel, da bi volilni izid omajal ravnotežje in skalil harmonijo bonske velike koalicije, ki je v nedeljo dopolnila 144 dni. V nastalo vrzel pa se je skušala po svoje vriniti NPD. Položaj pa dopušča tudi obratne domneve: možnosti NPD kot resne politične sile v vsej Zahodni Nemčiji so razmeroma slabe tako dolgo, dokler sta Schleswig-Holstein in Rheinland-Pfalz izjemi, ne pa pravilo. Večina razvajenih otrok nemškega gospodarskega čudeža ne bo, dokler njihova blaginja ne bo huje ogrožena, poiskala političnega zavetja pri tako imenovanih ekstremnih strankah, bodisi tistih na «desnlci» ali na «levicl». Nemški nacionalizem se Je doslej vselej krepčal z razočaranjem, nikoli pa ne z napredkom. Državljan, ki je v nedeljo glasoval za socialne demokrate, je rekel: »Nemčiji danes ni potreben Hitler, ki bi ji gradil avtomobilske ceste.« Morda skuša tudi zato NPD pomiriti nekatere svoje ekstremiste, javne razgrajače, zaradi katerih utegne biti nemara samo I prepovedana — kot v svojem času DRP. Ljudje, ki Jo volijo, so sicer pretežno bivši nacisti (76 odstotkov), toda v stranki sami le manjšina (35 odst.) neguje spomin na članstvo v Hitlerjevi stranki, čeprav jo Je večina doživela. Mladih Je v NPD čedalje manj. čedalje več pa je kmetov: trikrat več kot leta 1965. S 13 odstotki so daleč nad povprečno udeležbo kmečkega prebivalstva v Zvezni republiki (7 odstotkov). Medtem ko se ji kmetje pridružujejo, pa jo zapuščajo delavci, ki jih je za sedaj še največ (50 odstotkov). Večina Nemcev je nima za resno politično silo. Ali jo podcenjujejo? Vsekakor: v nedeljo Je dobila manj poslancev, kakor so napovedovali njeni šefi, in razmeroma manj kot v Hessenu in na Bavarskem. NPD je bila ustanovljena 24. novembra 1964 in Je doslej zapustila razmeroma malo sledu v zahodno-nemški politiki. Za zdaj nacionalizem, strnjen v NPD, zbuja zaskrbljenost — povsem upravičeno — vsekakor bolj kot posledica kakor vzrok, bolj zato, ker je NPD sploh nastala — kot rezultat in recidiv nerazčiščene preteklosti In dodatni proizvod nekaterih veliko-nemških aspiracij ln hallstelnov-ske prakse v sedanjosti — kot pa zaradi vpliva, ki bi ga danes sama utegnila imeti na zahodno-nemško politiko, gospodarstvo ln družbo. Prava nevarnost bi nastala šele, ko bi se ujeli cilji in interesi celote in tega njenega dela. Preprosto povedano, nevarni so nacionalisti na oblasti, ne pa tisti v opoziciji. V gospodarsko stabilizirani Zahodni Nemčiji, ki bi pri tem imela pred očmi tudi stvarnost v Evropi in bi se za vselej odpovedala vsem pretenzijam do sprememb v Nemčiji in sosednih državah, bi NPD ostala nenevarna izjema in bi verjetno ugasnila skupaj s svojim jedrom — ki ga dandanes že tako in tako sestavljajo ljudje v starosti od 40 do 55 let. Nekateri trdijo, da že zdaj izginja, ne samo zato, ker se je kompromitirala politično, ampak tudi zaradi prepiranja za položaje na vrhu. Bržčas zveni to preveč optimistično, pa vendar nedeljske volitve niso bile zmagoslavje za ljudi, ki so po začetnih in morda nenadejanih uspehih v Hessenu in na Bavarskem pričakovali še več glasov v «ubožnlcah» in že začeli dvigati zastave za juriš na Bonn. Zastav vsekakor niti zdaj niso povesili. «Lahko tudi čakamo,« pravijo šefi NPD. Na kaj? Ali na koga? Te dni Je neki bivši razočarani član NPD dejal, da, če Jih čaka najhujše, so tu vsekakor ameriške čete. «Včasih mislim«, citirajo njegove besede, «da je dobro, da smo še okupirani.« Dva prosta dneva in izredno lepo vreme sta privabila v soboto in v nedeljo na Koprsko številne izletnike iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske, precej pa je bilo tudi tujih turistov, zlasti s Tržaškega. Kopališča so bila prenapolnje na in treba se je bilo boriti za vsak kotiček. Gostinstvo je predvidevalo tak naval in v glavnem mu je bilo tudi kos. Nekaj težav je le s kislo vodo in v izbiri piva. To pa so objektivni vzroki, kajti zmog ljivost naravnih vrelcev s kislo vodo in pa pivovarn kljub nočnim izmenam ne more biti kos nadpov prečni piorabi pijač v tednih najhujše vročine. V večernih urah so spet nastopile težave v prometu. Lahko rečemo, da je cestna milica izvrstno opravila svoje delo in da ni prišlo na obalni cesti do večjih zastojev, čeprav kažejo podatki, da je v treh večernih urah vozila mimo Slavnikovega semafora okrog 15 tisoč motornih vozil. Tudi Postojnsko jamo je čez soboto in nedeljo obiskalo rekordno število domačih in tujih turistov. Ko je v jamo stopil sedemmilijonti obiskovalec, je bila majhna svečanost. To je bila angleška turistka Jean Muriel Kellet iz Prestona. Razen nje so nagradili tudi turista, ki sta stopila v jamo pred njo in za njo. V Postojni je bila v nedeljo nadalje slovesnost ob proslavi 150-letnice tamkajšnje godbe na pihala. Ob tej priložnosti so priredili velik koncert najboljših godb iz Slovenije in iz zamejstva. Za tiste, ki bi se še odločili za ogled prireditev v okviru II. mednarodnega festivala folklore v Zagrebu (članek je bil objavljen v nedeljo), ponavljamo spored prireditev do konca tedna: TOREK: Ob 9., 17. in cb 20.30 bodo nastopi folklornih skupini v Varšavski ulici. Ob 11.30 bo v Gunduličevi 12 sestanek folkloristov in etnologov. Ob 17. uri nastopijo folklorne skupine v Jaški, ob 18. v parku Maksimir, ob 19.30 v Gornjem gradu in na Trgu republike. Ob 20.30 bo v Študentovskem centru večer etnografskih filmov. SREDA, Ob 18. uri bo na Kata-rinskem trgu v Gornjem gradu nastopil neki profesionalni ansambel, medtem ko bodo ob isti uri na Zrinjevcu nastopili instrumentalni ansambli, v Maksimiru pa folklorne skupine. Ob 20.30 bo v letnem gledališču «Centar» v Varšavski ulici (v primeru slabega vremena pa v Študentovskem centru) nastopil profesionalni folklorni ansambel Kolo iz Beograda. ČETRTEK: V maksimirskem parku se bo že ob 9. uri pričelo Ijtidslco rajanje, ki bo trajalo ves dan; vmes bodo nastopali a-materski folklorni ansambli, ki bodo potem nastopili ob 18. uri tudi v Varšavski ulici. V Zrinjevcu bodo ob 18. uri nastopili in štrumentalni ansambli. Ob 19.30 v Gornjem gradu in na Trgu republike nastopi folklornih ansamblov in ob 20.30 na Varšavski ulici. PETEK: Ob 18. uri bo na Ka-tarinskem trgu v Gornjem gradu nastopil neki profesionalni folklorni ansambel, na Zrinjevcu pa ob istem času inštrumentalni ansambli. Ob 20.30 bo na Varšavski ulici nastopil profesionalni folklorni ansambel Taneč iz Skopja. SOBOTA: Ob 18. uri na Kata-rinskem trgu v Gornjem gradu nastop nekega profesionalnega ansambla, na Zrinjevcu pa ob istem času nastop inštrumental-nih ansamblov, ob 20.30 na Varšavski ulici nastop nekega profesionalnega folklornega ansambla. NEDELJA: Ob 11. uri bodo na Zrinjevcu nastopili inštrumentalni ansambli, v Gornjem gradu pa folklorne skupine. Ob 18. uri bodo na Katarinskem trgu nastopili profesionalni ansambli, v Maksimiru pa že ob 17. uri amaterske folklorne skupine. Ob 20.30 bo na Trgu Republike nastopil profesionalni folklorni ansambel Lado iz Zagreba in obenem bodo objavili konec folklornega festivala. Ves čas festivala bodo v Gornjem gradu razkazovali in prodajali predmete ljudskega blaga. V Maksimiru bo sejem folklornega festivala. V Veliki Gorici bo razstava Tekstil Turopolja v prostorih muzeja Turopolje; odprta bo vsak dan od 9. do 13. in od iiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimimiiuniimmiiH Hude nesreče in mnogo mrtvih 16. do 19. ure. Razstave narodnih noš in drugega ljudskega blaga bodo tudi v Kameniti ulici 15 v Gornjem gradu. CASERTA, 24. —• V Pastoranu so štiri osebe umrle zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Pa-storano je kmečki kraj (3000 prebivalcev) kakih 30 km od Caserte. Anno Barbato, krepko 35-letno žensko, je njena tašča naprosila, da bi šla v vodnjak in pogledala, kaj se je pokvarilo pri motorju črpalke. Anna se je spustila po lestvi v vodnjak, toda sredi poti je omahnila, ker so jo omamili hlapi ogljikovega oksida. Ko je tašča o-pazila, da se je nekaj zgodilo, je začela klicati pomoč. Pritekle so nekatere osebe in 25-letna Marghe-rlta Formicola se je tudi spustila v vodnjak, da bi pomagala Anni, pa ji je tudi postalo slabo. Lsta u soda je doletela 60-letno Mariange-lo Cafaro in 54-letnega Domenica Scialdoneja. BATTIPAGLIA (Salerno), 24. Blizu Ebolija sta se dva moška, stara 27 in 35 let, ki sta se vozila z motorjem, zaletela v tovornjak, ki Knjige in plošče ki so šle najbolj v prodajo rejši, ki je sedel zadaj, je bil takoj ubit, mlajši pa je umrl v bolnišnici. MELFI (Potenza), 24. — Iz neznanega razloga, je avto, ki ga je vozil 47-letni Antonio La To-raaca, zavozil s ceste. Pri nesreči sta se takoj ubila vozač in njegov 16-letni sin. FERRARA, 24. — Eligio Morelli (40 let) iz Milana, ki se je vozil iz Benetk, je hotel v bližini kraja Mollinara zaviti na levo. Ko se je sredi ceste ustavil, je zadel vanj neki tovornjak in potem je trčil vanj še drugi tovornjak, Poleg vozača je bil- takoj mrtva še njegova žena in svakinja. MAGLIE (Lecce), 24. — Na cesti Maglie-Scorano sta se zaletela drug v drugega neki «1100» in »sim-ca». Pri tem trčenju so bili takoj ubiti trije zidarji v (1100), sta-di 27, 19 in 18 let, medtem ko je 24-letna ženska, ki je vozila »simco«, v bolnišnici s pridržavano RIM, 24. — Navajamo knjige in gramofonske plošče, ki so v preteklem tednu šle najbolj v prodajo (številke v oklepaju pomenijo mesto, ki ga je imela knjiga na lestvici prejšnjega tedna): 1. Brignetti: dl gabbiano az-zurro* (Einaudi, 2) 2. Ortese: «Poveri e semplici» (Vallecchi, 1) 3. Giotto: «Scacco alla regina» (Rizzoli, 4) 4. Palazzeschi: dl Doge» (Mon-dadori, 5) 5. Santucci: «Orfeo in paradi-so» (Mondadori, 3). Esejistika in poezija: 1. Shirer: «Diario di Berlina* (Garzanti, 2) 2. Dayan: «La campagna del Sinah (Mondadori) 3. Pasternak: «Lettere agli tirnici georgianh (Einaudi) 4. — Gurion: dsraele e la gran-de sfida* (Mondadori) 5. Malcom X: «Autobiografia» (Einaudi, 1) Plošče: 1. La coppia piu bella del mon-do — Adriano Celentano — Član (3) 2. A chi — Fausto Leali — Rili (D 3. La mia serenata — Jimrng Fontana — RCA (5) 4. Stasera mi butto — Rockg Roberts — Durium (2) 5. La rosa nera — Gigliola Cinquetti — CGD (6) 6. Nel sole — Al Bano — Vo-ce del padrone (N. P.) 7. 29. seltembre — Eguipe 84 — Ricordi (4) 8. La banda — Mtno — Rifi (10) 9. Quando ero bambino — The Rokes — RCA (9) 10. Se stasera sono qui — lVil* ma Goich — (Ricordi (8). Zbrano delo Jožeta Kerenčiča je prihajal z nasprotne strani, bta-j prognoso Jože Kerenčič, doma iz Ja-strebcev na Kogu v bližini Ljutomera, je eden tistih slovenskih intelektualcev, ki se je že od vsega začetka svoje zrelosti ves predal revolucionarnemu delu in ki je svojo predanost naprednim idejam že v prvem letu okupacije plačal z življenjem. *Pisa-telj Jože Kerenčič,» tako je zapisal Ivan Potrč, arabski enotnosti Obisk sovjetskega vojnega ladjevja v egiptovskih lukah KAIRO, julija. — Prestolnica žar je bila zadnji čas prizorišče izredno živahne diplomatske dejavnosti domala deset dni. Poglavarji Posameznih arabskih dežel so prihajali, odhajali pa se spet vračali. Sestajali so se ter razgovarjali s Predsednikom Naserjem in med sabo. V pričakovanju tako imenovanega «velikega arabskega sestanka na vrhu*, je v Kairu prišlo do več »malih sestankov*, dvojnih, bojnih, četvernih in končno še do najvažnejšega peternega sestanka nied poglavarji ZAR, Alžirije, Sirile. Iraka 'in Sudana. Kaj se je dogajalo na teh sestankih, ki so se vodili na »štiri*, *šest» ali »deset oči?* Informacije 80 zelo skope, vendar se glede na Položaj na Srednjem vzhodu z dokajšnjo gotovostjo lahko potegnejo nekateri zaključki. Vsi ti razgovori so vsekakor pomenili natančnejšo analizo stanja in okoliščin v tem predelu sveta, pri čemer se je stremelo za nadaljnjo utrditvijo stališča arabskih dežel. Arabski voditelji so se — tako verujejo v Kairu — razšli čvrsto odločeni nadaljevati borbo, ki jim je bila vsi-Jena, do končne zmage. Kakšne oblike pa bo ta borba imela? In s kakšnimi sredstvi se bo vodila? To ~~ pravijo — ni odvisno samo od Arabcev. Sestanki so se vrstili s filmsko naglico in časnikarji nasploh niso ntegnili registrirati vseh dogodkov. Načelo se je z dvojnima sestankoma Naser Bumedien in Naser Hu-!?'n ter trojnim Naser-Bumedien-ttusein. Med potekom trojnega se-■>nka pa je po liniji KairoDa-Jask odbrzelo telefonsko sporočilo, da vodi pot predsednika Bumedie-d? v Alžirijo preko sirske prestol-d’Ce- Komaj se je njegovo letalo Potrgalo od tal, je že na kairskem ftališču pristalo ono s predsednici Arefom, ki je z Naserjem verjetno obravnaval ista vprašanja kot JeSovi predhodniki. Alžirski predsednik se iz Damama ni vrnil v svojo deželo, mar-i je ponovno pristal na kairskem ^tališču. Prišlo je še do enega n]nega sestanka med Naserjem, . efom in Bumedienom. Naslednji j^n je na kairsko letališče prispelo j.. . 'etalo sirskega predsednika Ata-Ja' Tako so se našli zbrani po-7?varji štirih arabskih držav: _AK, Alžirije, Sirije in Iraka. Pro-njihovih razgovorov za zaprli vrati je bil zelo obsežen in r0lednj je povsem iznenada v Kai- Prispel še sudanski predsednik AThk r’, kmalu za njim pa premier -. , ndžub. In čeprav o razgovorih .erice arabskih voditeljev ni bilo sm .sP°r°čenega, vlada vendarle st^no prepričanje, da je ta se-dadnek bil izredno pomemben za Hjd~jnji razvoj situacije na Sred-1 ort Vzb°du, zlasti pa še v zvezi vitn' ravo Posledic napada. Pogla-st m Predmet razgovorov je predli Jal°' kot menijo, vprašanje od-Ske>ti vsake posamezne arab-di dežele v času krize, kakor tu-trg^tode, s pomočjo katerih se je ja a boriti proti napadu. Poudar-s j ® vloga Sudana, kateri bi — vSe m, da bi odposlal delegacije v rjtj arebske dežele — imel preve-stjnif^nosti za organiziranje se-Ka na vrhu v Kartumu, in k° je moč presojati po vzdušju Srčn,nant*h znamenjih — n.pr. pripri J1? objemanju in pozdravljanju Pohodu in odhodu — bi arab- ski voditelji morali biti zelo zadovoljni z intenzivno dejavnostjo v Kairu. S tem so najpoprej demantirani tudi glasovi o določenih motnjah glede enotnih stališč in akcij naprednih arabskih dežel. Še en dogodek je, ki je zadnje dni pritegoval pozornost opazovalcev v Kairu in ostalih arabskih prestolnicah. V dveh egiptovskih lukah Aleksandriji in Port Saidu so odvrgle sidra enote sovjetske vojne mornarice. Ta enotedenski prijateljski obisk bi v drugačnih okoliščinah ostal verjetno neopažen. Spričo krize na Srednjem vzhodu pa se na vsak dogodek tu gleda, kakor se ga tudi ocenjuje in tehta, popolnoma drugače, kot bi bil primer v normalnejših razmerah. Prihod sovjetske flote, ki jo sestavlja kakih deset plovnih objektov — med temi dva nosilca raket — je v arabskem svetu bil sprejet z določenim olajšanjem, kot otipljiv dokaz, da ta svet v borbi ni sam. V Izraelu so isti dogodek označili za grožnjo in demonstriranje sile. Sicer pa po Sredozemlju pluje — kot govore nekateri podatki — še ena eskadra sovjetske vojne mornarice, ki z največjo pozornostjo opazuje premike šeste ameriške flote, njene ladje pa svoje premce usmerjajo proti arabskim lukam. In končno še en dogodek, ki je zelo neprijetno odjeknil v arabskem svetu. Saudski kralj Fejsal je javno izjavil, da njegova dežela odstopa od nadaljnjega izpolnjevanja sklepov arabske konference o nafti. To pomeni, da se je Fejsal odločil ponovno odpreti vrata Britaniji in ZDA k naftnim izvirkom, kolikor se je baje prepričal, da obe deželi nista v napadu sodelovali na strani Izraela. V arabski jati gre v tem primeru za odločitev «bele vrane* — kot imenujejo Saudsko Arabijo — ki je v množicah povzročila veliko nezadovoljstvo. Alžir je ta sklep označil za «udarec z nožem v hrbet* arabski enotnosti, vtem ko je kairski «A1 Ahram» z velikimi rdečimi naslovnimi črkami zapisal: «Fejsal igra nevarno igro*. Saudski kralj se je očitno znašel osamljen v arabskem svetu, ki se je odločil — poudarja tisk tako v Bejrutu kot v Bagdadu in Damasku — da tudi nafto izkoristi kot učinkovito orožje v nadaljnji borbi proti imperialističnim načrtom. In tako se v tem napetem času križe vsak dan kaj zgodi, kar vznemirja, razburja ali hrabri. Zaradi tega se tudi sleherni dan pričakuje z neko nestrpnostjo, ki je niti znana arabska potrpežljivost ne more prikriti. Ali se tej potrpežljivosti spričo vse pogostejših provokacij od izraelske strani bliža konec? Ujetniki, ki so pobegnili iz taborišča Gazi ter v drugih predelih zasedenih ozemelj, so svetu odkrili strahote, ki se tamkaj dogajajo. Morda je to bil povod, da se je v damaščanskem časopisu »Esevra* pojavil zelo zanimiv komentar o sedanjih dogodkih.^ Nadaljevanje borbe arabskih dežel — je rečeno v njem — je neogibno, vendar ta borba ne sme biti težnja po maščevanju, temveč borba za osvoboditev arabskih ozemelj, ki jih je okupiral napadalec. Komentator ne uporablja besed, kot n.pr. »izbrisati Izrael*, zavzema pa se za odločno borbo. a. BuniMLie V boju za pravico do razporoke r ■ rc TOREK, 25. JULIJA 1967 Radio Trst A PQrr15.:, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — 9.10 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -rQl, -— 13.37 Pisan spored - 14.40 Ital. po- • li S a • 11.35 Šopek slovenskih pevke - 16.00 Program za mladi-Iz IV0 Motivi preteklih dni - 12.00 no - 17.00 Roman v nadaljevanjih venske folklore - 12.30 Za . 18.15 Glasba za mladino - 19.30 želiaugar nekaj - 13.30 Glasba po Luna park - 20.20 Opera «Norma*. PsiJ?. 17.00 Igra ansambel Carla sisff^nrija - 17.20 Glasba za tran-vSemk ' 17-50 Ne vse, toda 0 Petri "T ,18-00 Zborovske skladbe kniiii, L*Parja - 18.15 Umetnost, Ko&st In prireditve - 18.30 <0tnt.6r*-lsli naše dežele - 19.00 ši u<.n zakladov» - 19.45 Najnovej-chiSfifu - 20.00 Šport - 20.35 Pon-• «La Gioconda*. 13 ' l3An festival «Pradamano 1967» stanV.L- jem mulo* - 14.00 Se-K z opero. San , K°Per NoV12-30' !4.00. 14.30, 20.15 -;JOo pf ■ 8.15 Jutranja glasba -S - ?J?e,yke - 10.00 Pod senčni-našp„ , , Celentanov klan - 11.15 pevci ,Pist°n - 11.30 Današnji željah . ij30 in 18-05 Glasba po č 14. s \ M-10 Glasbeni intermezzo ?06rna Ju§oslavija v svetu - 14.40 % i‘a Panorama - 16.00 Za od-• p Rn: vedr’l° • 16.45 Aleksan-C!tr>išhiJ pri klavirju - 17.00 Po-st|-an ! n^iliak - 17.30 Tretja 18.00 j.:Pevci lahke glasbe SamiS R-V 0 Prenos RL - 20.00 a nova ,?!,1' Doggett - 23.15 Bos-zd.55 Glasba za lahko noč. 7.00 aa°na,n> program Voči,,8'00- 13.00, 15-00. 20.00 -'a - 8.30 Jutranja glasba - , etA iTAL! ANA «.-* i ... Bitka za uveljavitev pravice državljanov do zakonske razveze se nadaljuje z nezmanjšano močjo. Zanjo se potegujejo vse laične stranke, pripadniki LID (Lega italiana istituzione divorzio), kakor tudi, seveda, vsi, ki v tem pogledu niso v skladu z zakonom. Na drugi strani pa so katoliška cerkev, KD, razne katoliške organizacije itd. Zakon, ki ga je predložil poslanec Fortuna, naj bi šel najprej v pretres pred ustrezno parlamentarno komisijo. Takšen je bil namen KD. Toda s tem bi se odobritev zakona zavlekla. Laične stranke (razen misovcev in monarhistov) vztrajajo, da se o zakonu takoj razpravlja v poslanski zbornici. Po vsej državi pa je po drugi strani velika akcija zbiranja podpisov v prid uzakonitve pravice do zakonske razveze. Na sliki vidimo skupino žena, ki s svojimi podpisi zahtevajo, da se o vprašanju nemudoma začne razprava v parlamentu. PRED VELIKIM PARTIZANSKIM SHODOM V BAZOVICI O liku Ferda Kravanje Petra Skalarja Naj bo v nas večno živ spomin na naše najbolj svetle zglede! Po dolgi odsotnosti se je Ferdo Kravanja vrnil med svoje rojake na Tolminsko, da bi na primorskih tleh nadaljeval boj v ognju oborožene vstaje proti zakletim tlačiteljem zasužnjenega naroda. Kako se je povezal z domačimi aktivisti in borci NOB, pričajo njihova pripovedovanja. Marija Šavli pravi: «V avgustu 1942. leta je tovariš Tone Krivec iz Prapotnega pri Tolminu pripeljal k nam v Zatolmin tovariša, ki ga poprej še nisem nikoli videla. Prišla sta, ko je bil že mrak in, če se ne motim, s kolesi. Takoj sem vedela, da je to aktivist — ilegalec in da bo treba zanj poskrbeti. Tovariš Tone je bil namreč vključen v OF (v letu 1943 je padel kot partizan). Novi prišlec je bil za naše razmere nenavadno oblečen. Nosil je hlače — pumparice in živo karirasto srajco. Bil je visoke suhe postave in, kar sem takoj opazila, imel je zelo lene. dobre sinje oči. Pri nas smo imeli tedaj številno skupino čevljarjev, ki so delali pri mojem možu in se pri nas tudi hranili. Tovariš Tone je predstavil obiskovalca kot kupca, ki bi rad v Zatolminu kupil dobro kravo. Vsi ilegalci, ki so takrat prihajali k nam, so zaradi konspiracije kupovali krave ali bike. Mož mi je rekel, da je tega fanta izredno vesel, pa ga vendarle mora še malo preizkusiti. Da je proti italijanskim okupatorjem, to je dokazano, ugotoviti pa je treba, ali je tudi na liniji OF in KP. Dal mu je. naj preštudira komunistični manifest in komunistični koledar. Videl bom, je rekel, kako bo komentiral to literaturo. Mož mi je tedaj povedal, da je ta tovariš novi ilegalec, ki ga pošilja OF na naše področje in da mu je sedaj ime Peter, piše pa se Skalar. Pri nas je ostal nekaj časa. Čez dan se je skrival v našem čebelnjaku. Zvečer je prišel v kuhinjo na razgovor z mojim možem in drugimi organizatorji ter domačimi aktivisti. Skalar je bil kmalu poslan, da organizira OF na Bovškem. Tam je ostal le malo časa .Delo je si- OB STOPETDESETLETNICI POSTOJNSKE GODBE NA PIHALA Danes je prav tako mlada kot ob svojem rojstvu Luč sveta je zagledala leta 1817 - Njena pot ni bila postlana z rožicami: spopadati se je morala tako z germansko kot s fašistično nasilnostjo - Kdo so bili njeni kapelniki in voditelji - Pot njenih članov v osvobodilni boj - Kako je danes Postojnska godba na pihala je pred kratkim slav'la redek jubilej: 150-letnico življenja. Rodila se je v po svoji jami tako slovitem mestecu takrat, ko je na Slovenskem že .bilo čutiti pritisk osva-jaškega in nadutega germanstva povsod, tudi na področju kulture. Postojnska godba ga je občutila in preživela. Videla* je dve ^>ve-tnvrii vojni, osumila ffcizem in njegovo nasilnost, a je vse »prenesla in dočakala 150 let. In morda, kot pravijo, je danes celo bolj mlada in živahna kot ob svojem rojstvu. Ustanovili so jo leta 1817 jamarji, ki so prav takrat začeli drzno odkrivati in raziskovati kra-ški podzemeljski svet. Sodeč po razpoložljivih podatkih, so se jamarji dobro zavedali, kako bi koristila turističnemu razvoju. Marljivo so vadili ter ob slavnostni otvoritvi Postojnske jame tako domače kot tuje goste presenetili s samostojnim koncertom pred vhodom v jamo. Prvi njen kapelnik je bil Josip Piano, doma iz Senožeč. Razumljiv je potemtakem tudi arhivski zapisek, da se je godba leta 1820 udeležila slavnostne otvoritve pivovarne v Senožečah. Potlej je njena življenjska pot bila nenadoma pretrgana kar za celih 60 let. Brez zapiskov in arhiva je nemogoče dognati, kakšna je bila usoda te godbe v dobi najhujšega nemškega pritiska. Nič ni vedeti, kje so se godbeniki shajali, kaj je bilo z inštrumenti in z notami, navzlic temu, da je godba po ustnem izročilu živela. Toda, kako in kje? Pisane zapiske zasledimo šele enkrat okrog leta 1885, ko je dirigentsko palico vzel II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.15 Plošče za poletje - 10.35 Kvartet Cetra -11.45 Pesmi desetletja - 13.00 Glas-beno-govorni spored - 14.04 Juke-box - 14.15 Glasbeni cocktail -15.15 Dirigent H. Scherchen - 16.00 Popevke XV. neapeljskega festivala - 16.38 S transistorjem na peščini - 18.50 Glasbeni aperitiv -20.00 Vaš prijatelj Rascel - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Plesna glasba - 22.00 Jazz. III. program 10.00 Klavičembalo - 10.20 Sibeliusova simfonija št. 4 - 10.55 Beethoven in Spohr - 12.20 Baletne suite - 13.00 Pianist Aldo Cicco-lini - 14.30 Iz Rossinijeve opere »La Cenerentola* - 15.30 Nove plošče - 15.50 Beethoven in Ko-daly - 16.25 Sodobni ital. skladatelji - 17.10 Skladbe ruskih skladateljev - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Arheologija v Italiji - 19.15 Vsa-kovečerni koncert - 20.30 Filozofska misel - 21.00 Liszt - 22.40 Revija revij. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.15 - Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Počitniško popotovanje 10.15 Počitniški pozdravi - 10.30 Iz mladostnih del Giuseppa Verdija - 11.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe 12.20 Slovenske narodne in umetne - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Pisana paleta melodij -13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkester - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Od melodije do melodije 16.20 Glasbeni intermezzo - 16.45 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Iz naših koncertnih dvoran - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Iz studia 13 - 21.30 Radijska igra 22.35 Iz fonoteke radia Koper - 23.10 Glasbena medigra - 23.15 Glasbena tribuna - 24.05 Jazz v noči. Ital. televizijo 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Verga: «Cavalleria ru-sticana*, enodejanka - 22.35 »Un incontro nel deserto*, film - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Tedenski pogovor s publiko - 22.15 Oddaja za avtomobiliste. Jug. televizija 22.40 Poročila 19.45 Drejček in trije marsovčki - 20.00 Turisti in relikvije — film 20.40 Obzornik - 21.00 Winchester 73 — film - 22.30 Ivo Andrič: V letu nad morjem. v roke glasbeno nadarjeni in navdušeni Čeh Prohaska, s katerim je tesno sodeloval tudi rojak Emeršič. Ko je ta leta 1897 umrl, je vodstvo prevzel dirigent Kubiček, takisto Čeh po narodnosti. Pod njegovo taktirsko je godba vadila in nastopala do leta 1908. Tudi sestava njenega odbora pred 60. -leti nart rharsikaj pove. Načelnik godbe je bil takrat sam okrajni glavar Štefan Lapajne, podnačelnik, upravnik pošte Dietz, vodja godbe, postojnski mestni župan Gregor Pikel, tajnik odbora, sodnik Anton Mladič, blagajnik, višji okrajni uradnik Ivan Lavrič. Očitno je tedaj godba imela tudi pomembno kulturno in narodnostno vlogo. Leta 1908 je godba prešla pod vodstvo kapelnika Maceja, ki je to svojo nalogo uspešno opravljal vse do prve svetovne vojne. Potem je utihnila, ker so zagrmeli topovi. Godbeniki so godbeniške uniforme zamenjali z vojaškimi suknjiči. Ko pa je nato po štirih letih vojna vihra potihnila, je njeno vodstvo prevzel Alojz Polič. Ta pa se ni omejil samo na godbo, ampak je začel oživljati še druge prosvetne dejavnosti, med drugim pevski zbor ter orkester. Skušal je pritegniti k delu predvsem mladino. Kmalu pa so se nad vsem začeli zgrinjati temni oblaki. Italijanski šovinizem je začel surovo pritiskati na ljudi, v napoto mu je bila sleherna slovenska dejavnost. Svobodoljubnost in naprednost godbenikov, pevcev in prosvetnih delavcev sta bili čedalje hujši trn v peti novim oblastem. Izbira skladb, ki jih je godba igrala, ni bila več svobodna. Incidenti in spopadi so se vrstili in postajali tako hudi, da je kapelnik Polič leta 1925 zapustil Postojno. Za njim je zazijala huda vrzel. Leta 1926 je bilo sleherno slovensko kulturno-prosvetno delo prepovedano, kmalu nato pa do konca zadušeno. Godbo so priključili k «Dopolavoro». Dirigenti in kapelniki so se zapovrstjo menjavali. Nekaj časa sta celo delovali dve godbi. Ob izbruhu vojne med Italijo in Abesinijo se je položaj zaostril do skrajnosti. Fašisti so na godbenike nasilno pritiskali, da bi trobentali ob vsaki afriški zmagi. Kdnr tega ni hotel, so mu dali recinusovega o-lja. Leta 1939 je godba dokončno utihnila. Druga svetovna vojna pa je njene bivše pripadnike razkropila na vse konce in kraje. Mnogi so našli pot v osvobodilni borbi, kjer so jo častno zastopali. Po zmagi in doseženi svobodi, so se godbeniki spet začeli zbirati. Ni bilo pa več na razpolago inštrumentov, ker so se porazgubili. Z vnemo so stikali za njimi, jih popravljali, čistili. Toda, žal, od vsega je ostalo samo zelo malo. Predsednik društva, Elo Garzarol-li, je leta 1946 organiziral nabiralno akcijo, ki je vrgla nad 200 tisoč lir. S temi je bilo v Trstu kupljenih nad 30 inštrumentov. Vodstvo obnovljene godbe je prevzel kapelnik Štefan Likan. 30. aprila istega leta je že sodelovala na prvomajski proslavi v Trstu. Prvo leto po končani vojni je nasploh bilo zelo uspešno in plodno, saj je godba v tem času nastopila kar na 64 prireditvah in proslavah. Leta 1948 je dirigentsko palico vzel v roke Peter Bernardi, kmalu za njim pa .kapelnik Gruden. Ta pa ni imel preveč srečne roke, pač pa se je izraziteje po- svetil orkestru. Leta 1950 je na njegovo mesto prišel kapelnik Vilko Klede, godba sama pa je delovala v okviru gasilskega društva. Pod njegovim vodstvom, ki je trajalo do leta 1955, ko mu je bolezen iztrgala iz rok dirigentsko palico, je godba izvrstno napredovala ter požela mnogo lepih u-spehov. Za njim je na to mesto prišel kapelnik Samsa, ki se je dela lotil z velikim upanjem na mladino. Žal, se njegovi upi in nameni niso uresničili. Odložil je vodstvo ter odšel iz Postojne. V življenje godbe je nato posegel Seme, kmalu za njim Alojz Matičič, učitelj na postojnski glasbeni šoli. V letih 1957-1960 je godba sicer živeia, a ni dosegla posebnih uspehov. Živahno in prizadevno pa je sodelovala s člani vojaške godbe. Potem se je leta 1960 spet vrnil dirigent Vilko Klede, s čimer je godba na novo oživela. Sprva je Klede samo učil in učil. Ogromno časa je posvetil pouku in vzgoji mladih glasbenikov. Šele po dveh letih trdega dela je godba priredila prvi koncert, na katerem je sodelovalo 46 godbenikov. Med mladimi ljudmi je začelo naraščati zanimanje. Neutrudni Klede jih je nenehoma vabil, jim skušal zbuditi v njih ljubezen in zaupanje v glasbo. Leta so tekla, nastop je sledil nastopu, z njimi vred so se vrstili usnehi. Obnavljali so se stari inštrumenti in nakupili nekateri novi. Občasno so godbo pretresale tudi krize, toda vendarle sta v njej, ki zdaj že nekaj let deluje v okviru DPD »Svoboda*, sproti zmagovali in še zmagujeta trdna volja in predanost, ki sta močnejši od vseh težav in kriz. ■dNEUE RfVllE* « TURIZMU V SFRJ Sonce Jugoslavije je najbolj poceni Velika zahodnonemška revija «Neue Revue* je na svoje stroške odposlala posebne ekipe sodelavcev v razne evropske turistične dežele, da bi tu proučile pogoje letovanja. Pod naslovom »Sonce Jugoslavije je najbolj poceni* je pred nedavnim bil objavljen tudi članek o sosedni republiki Jugoslaviji. Na treh straneh teksta, dopolnjenega s številnimi fotografskimi posnetki turističnih zanimivosti in lepot, so reporterji in fotoreporterji omenjene revije objektivno in obširno prikazali podobo o stanju jugoslovanskega turizma. Posebno je v reviji oziroma članku podčrtana ugotovitev, da je Jugoslavija še vedno najcenej-' ša turistična dežela, navzlic temu, da so cene poskočile in «že davno na Jadranu ni več vse zlato, kar se leskeče*. Da pa je Jugoslavija vendarle najcenejša, je moč dokazati na osnovi podatkov ugledne nemške Commerzbank, pravi revija. «Niti v eni turistični deželi — piše — nima marka tolikšne kupne moči: 13,8 odstotka več kot v Zvezni republiki. V Španiji je n.pr. kupna moč marke samo za 14,9, a v Avstriji za 20,1 odstotka večja kot pri nas.* Vrhu tega je revija še zapisala: «Reporterji ’Ncue Revue' so na osnovi svojega turističnega testa lahko tudi sami ugotovili, da se med Alpami in Albanijo, med Jadranom in Beogradom lahko potuje in spi zares dobro ter — izjemno poceni.* Posebno laskavo se izražajo o jadranski magistrali: «Jadranska magistrala od Reke do Bara je izredno dobro grajena, to je najboljša obmorska cesta na Sredozemlju. Z novim mostom pri Šibeniku, kjer so avtomobilisti še lani čakali tudi pet ur, preden so prišli na drugo stran, je zdaj prihranjeno na času in denarju. A tudi v notranjosti Jugoslovani grade boljše ceste.* V reportaži se nadalje omenjajc tudi penzionske cene, ki se vrte od 31 do 58 mark v hotelu »Am basador*, okrog 34 mark za bui. galov za dve osebi v Poreču, od 3 do 6 mark pa za prenočevanje pri privatniku. Še prav posebej se v reviji govori oziroma poudarja, kako poceni je hrana, začenši pri ribah do najrazličnejših vrst mesa na žaru itd., vse tako I poceni, da je za reporterje »Neue Revue* predstavljalo atrakcijo, ki jo je bilo treba posebej omeniti. Reportaža se končuje z vrsto praktičnih nasvetov turistom, s pripombo, da pogoji letovanja v Jugoslaviji zaslužijo oceno plus štiri, t.j. malo manj kot odlično Avtomatična naprava za opazovanje vulkanov Vulkani so od nekdaj pritegovali pozornost znanosti. Njihova dejavnost je postala predmet proučevanja vse odtlej, ko so izginili Pompeji. Kljub temu so mnogi njihovi pojavi ostali nepojasnjeni. Kako se pojavijo vulkani? V čem re razlikujejo drug od drugega? Bi se lahko njihova energija uporabila za potrebe človeka? S takimi ir podobnimi vprašanji se ukvarjajo sodelavci inštituta za vulkanologijo na Kamčatki. Toda, ali bi ne bilo mogoče prepustit1 vsaj tista dela. ki so tvegana in nevarna, ustreznim instrumentom? člani zgoraj omenjenega inštituta so nedolgo tega predlagali, naj bi se avtomatične naprave za nadzorovanje in registriranje namestile v vulkanskem žrelu samem. Ena teh naprav je bila zamišljena, izdelana in nameščena v kraterju Avačinskaje v teku treh let. Instrumenti v notranjosti kraterja merijo temperaturo vulkanovega »dihanja*. Zbrani podatki se zatem posredujejo s pomočjo posebnih anten. V samem inštitutu za vulkanologijo pa je oil postavljen poseben sprejemni aparat, ki stopi v pogon v presledkih dveh ur, obveščajoč znanstvenike o stanju vulkana. Po potrebi lahko »avtomatični vulkanolog* stopi v akcijo tudi na ukaz iz inštituta. (Po «Novostih») Sedanja godba na pihala DPD Svoboda, ki jo vodi Vilko Klede iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiimiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes boste zelo dobro razpoloženi za vsako delo. Odločite se za način življenja, ki bo bolj preprost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Spričo provokacij, do katerih bo prišlo, skušajte za vsako ceno ohraniti svojo hladnokrvnost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-skladite čimprej svoje dohodke in izdatke. Navdušeni boste nad nekim novim prijateljstvom. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne rešujte svojih vprašanj s silo. Odlično se boste zabavali. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite, da bi ne ponovili napake, ki ste jo pred kratkim storili. Upoštevajte nasvet, ki vam ga bo dala neka starejša oseba. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obnovite stike z nekim svojim poštenim tekmecem. Prišlo bo do pomirjenja med vami in drago osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Trenutno se bodo vsi vaši posli dobro razvijali, vendar mislite tudi na bodočnost. Nespremenjeni čustveni odnosi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Glejte stvarnosti v obraz in ukrepajte tako, kot vam narekuje poštenje. Ostro nastopite proti osebi, ki vas stalno obrekuje. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dobre vesti v finančnem pogledu vam bodo povrnile samozaupanje. Pokažite več razumevanja za tež-koče drugih. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pripravljeni boste za veliko delo, ki zahteva močno koncentracijo. Na čustvenem področju bo prišlo do nekaterih novosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zaradi nekega neporavnanega računa, bo prišlo do nekaterih administrativnih zapletljajev. Ne dramatizirajte manjših družinskih nesporazumov. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Končno vam bo uspelo izdelati ustrezen delovni program. Glejte, da bi draga oseba o vas ne spremenila svojega mnenja. cer dobro zastavil, toda slučajno ga je videla neka nezanesljiva ženska, ki bi ga lahko izdala. Moral se je sicer umakniti s tistega področja, s seboj pa je pripeljal novega partizana iz Čezsoče (Kenda). Ta je bil na dopustu kot italijanski vojak in namesto nazaj k vojakom, je odšel v partizane. To je bil za Skalarja lep uspeh. Na Bovško pa se tedaj ni vrnil, temveč je bil poslan na Kobariško. To je bilo septembra istega leta. V oktobru 1942. leta je tudi moj mož odšel v ilegalo. Do decembra tega leta sem se mnogokrat srečala s Skalarjem. Doslej je bil š* vedno poverjen za kobariški sektor. Tedaj je pri nas že operirala I. tolminska partizanska četa. Meni ni znano, kdaj je Skalar postal sekretar okrajnega komiteja KP za Tolminsko, vedno pa sem slišala, da je to funkcijo prevzel takoj po smrti mojega moža (Franc Šavli-Medved, sekretar OK KP za Tolminsko, op. pisca), v marcu 1943. leta*. Iz vasi v vas je Skalar pletel niti odporniškega gibanja, tako da je v nekaj mesecih dosegel edinstvene uspehe. Marija Dejan se takole spominja njegovega delovanja: »Bilo je nekega večera novembra 194jU, leta, ko me je skupaj z mojo mamo sovaščan Franc Melan obvestil, da se vodi borba proti fašizmu. Na skrivnem prostoru nama je ponoči predstavil Petra Skalarja kot ilegalnega aktivista OF na tem delu Primorske. Globoko nas je prevzel njegov glas. Bil je iskren prisrčen in tovariški, znal je pritegniti človeka. Postavil je odbore OF po vseh vaseh. Celo v Kobarid se je odpravil, čeprav je bilo tam fašistično gnezdo in mnogo italijanske vojske. Odhajali so prvi fantje v partizane. Pozneje so se vračali v naše kraje. Prišli so k nam v januarju 1943. leta. Bila je huda zima, skoraj en meter snega. Med njimi so bili Stjenka, Marolt, Metod in Borotin. VID VREMEC (Nadaljevanje sledi) lliiliiii ■ im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnniiiiiminiiHMii1 m n IM IZ UMETNOSTNIH GALERIJ «Spacialisti» v Občinski Istočasno s V. festivalom, znanstveno fantastičnih filmov so otvo-rili tri razstave neobičajne vsebine, ki trajajo do konca julija. Ena teh je v občinski galeriji kjer nam nekateri mojstri italijanskega sodobnega slikarstva skušajo ponazoriti v svojih delih likovno predstavo prostora v najširšem smislu. V dobi vesoljskih poletov je pač to privlačna tematika, ki dopušča najčudovitejšo sprostitev domišljije. Ali so tu res uspeli pričarati t) slikah videz neskončnosti prepada, ki se nad nami odpira v zvezdnatih nočeh? To bo občutil vsak obiskovalec pač po svoje. Moramo pa verjeti v poštenost prizadevanja pri tako cenjenih slikarjih, da so se resno potrudili prenesti o sliko občutke svojega duhovnega srečanja z vesoljem. V tem, menimo, da je najbolje uspel ustanovitelj *specializma», slikarskega gibanja, ki se bavi s problemi prostora, znani Lucio Fontana. Gledaš v črno platno, v noč, in noč ima luknje temnejše od nje same. Je to sinteza resignacije spoznanja. Nasprotno pa se skuša Crippa besno zagnati v vrtince vesoljske snovi, ki je divje krožeč iztisnil cele tube žarečih barv na platno. Grafičen prikaz poti milijard nebesnih teles je gotovo lahko Deluigijev način prepleta tisočerih tankih črt. Dova pa prikazuje čisto realistično sliko dela vsemirja z znano tajin-stveno črno meglo, medtem ko je Morandisu prostor barvna eksplozija, nesrečno umrlemu Tancredi-ju pa morje raznobarnih pik. Sca-navino ga dojema kot hladno širino načeto s črnimi ogrebotinami. Poverelli pa kot iskrečo povezavo ozvezdij v nadnaraven lik. Doneti občuti prostor zelo snovno kot otipljivo žametno črnino noči, ki prehaja v srebrno sivino spočetja jutra. Dojemanje tako abstraktnega pojma kot je pojem prostora, ki je v stanju kljubovati relativnostni teoriji Einsteina je pač zelo subjektivno, različno od človeka do človeka. Zato naj sam obiskovalec presodi, do kake mere so v tem uspeli Capogrossi s svojimi povsod pričujočimi znaki. Guidi s črno rešetko, Milani z metuljem, Bergolli z nekakšno jamo, pa še Joppolo, Bacci, Vinicio in Detoffoli. K temu jim bo mogoče pomagal posnetek manifesta iz leta 1947, ki so ga sestavili početniki tspacializma» Fontana, Kaisserlian, Joppolo in Milena Milani, v katerem trde. da hočejo «rešith umetnost snovnosti, rešiti občutek njene večnosti od zaskrbljujoče nesmrtnosti. MILKO BAMBIČ O Vukotičevem «Madežu» Dušan Vukotič je posnel nov ig ni film z naslovom s Madež na i sti*. Sam pravi, da gre za ko binacijo žive igre in risanih prv Realistične prizore je prepletel risanimi odlomki. Glavno vlo igra Slavko Simič. *Vsebina film< pravi Vukotič, nje človek v b( s svojo vestjn.t Film ni dolg. t\ jal bo vsega največ 45 minut. Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.5, i ajmžja 24.2, ob 19. uri 28.8 stopinje. zračni tlak 1017.2 nestanoviten, vlaga 72 odst., veter 5 km na uro severozahodnik, nebo 5 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 26 2 stopinje. Tržaški dnev Danes, TOREK, 25. julija Jakob Sonee vzide ob 5 40 in zatone ob 20.43, Dolžina dneva 15.03. Luna vzide ob 22.55 in zatone ob 9.30. Jutri, SREDA, 26. julija Ana VČERAJ NA SEDEŽU DEŽELNE UPRA VE Izročitev osnutka gospodarskega načrta deželnemu posvetovalnemu odboru za načrtovanje Odbornik Stopper je podal obširno poročilo o osnutku, ki ga bo začel sedaj posvetovalni odbor proučevati, da pripravi o njem poročilo za deželni odbor Včeraj popoldne Je deželni odbornik za načrtovanje Stopper izročil vsem članom stalnega deželnega posvetovalnega odbora za načrtovanje osnutek programa za gospodarski in socialni razvoj, ki so ga pripravili uradi za načrtovanje predsedstva deželnega odbora pod vodstvom odbornika Stopperja. Dokument je prvi organski osnutek, sestavljen na podlagi študij in raziskav, ki jih je začela dežela pred dvema letoma in ki jih je usklajeval prof. Archibugi, ravnatelj centra za študije in gospodarske načrte v Rimu. Kot je znano, so v posvetovalnem odboru za načrtovanje zastopana krajevne ustanove, trgovinske zbornice, gospodarske kategorije, predstavniki sindikatov in de odajalcev. Z včerajšnjim sestankom se je torej končala faza izdelovanja osnutka in se je začela faza posvetovanj s predstavniki vseh panog lavnega življenja, preden bodo dokončno odobrili osnutek v dežel- nem odboru in zatem v deželnem svetu. Septembra meseca bo odbor izrekel svoje mnerjje o osnutku, sestavil o tem poročilo ter ga izročil deželnemu odboru. V začetku sestanka je odbornik Stopper predvsem naglasil politični pomen osnutka razvojnega načrta. Odbornik je dejal, da je kljub re-mu, da je preteklo komaj tri leta, odkar je začela dežela delovati, uspelo pripraviti stvarno osnovo načrtovanja. Tako je odbor leve sredine izpolnil važno zadolžitev svojega programa Po mnenju deželnega odbora je namreč načrt,> vanje osnoven element, ki ozna*u je dejavnost, avtonomne dežele. Osnutek načrta opredeljuje namreč splošne smotre razvoja v Furlaniji. Julijski krajini, da bi s tem spravili v pogon mehanizem rasti, ki bi odstranil notranja neravnovesja ter pospešil težnje napredovanja naše dežele, tako da bi dosegla področja, ki so doslej v državi oolj napredovala. Doslej gre samo za predlog, ki ga bodo morali natančno proučiti na vseh ravneh, da pride do njegove odobritve v deželnem svetu Za njegovo uresničenje pa bosta morala dati država in dežela na razpolago finančna sredstva. Na koncu je odbornik Stopper izrekel željo, da bi o osnutku obširno in konstruktivno razprav- tako ijali v vseh krogih v deželi, da bi prišlo do res široke in demokratične udeležbe pri izbirah v zvezi z gospodarskim in socialnim razvojem v naši deželi. Po teh uvodnih besedah je podal odbornik Stopper izčrpno poročilo o samem osnutku, ki je razdeljen na pet delov. Ti deli se tičejo: splošne sheme (smotri, prebivalstvo in delovna sila, zaposlitev, dohodek in gospodarska bilancaj; teritorialne ureditve: socialne politike (stanovanja, urbanistični centri, zdravstvo, šolstvo, promet in prevozi, infrastrukture in javna dela); ■politike proizvodnih panog (kmetijstvo, industrija, turizem, uporaba prostega časa, trgovinska služba) ter finančnih plati programa. Odbornik je dejal, da te dežela že od vsega začetka sklenila, da bo usmerila svojo dejavnost v okviru načrtovanja. Seveda mora biti načrtovanje predvsem enotno. r,ar je naloga države. Po drugi strani pa Je treba pritegniti k načrtovanju tudi dežele, zlasti tiste s posebnim statutom. V ta namen je deželni svet odobril pred dvema ietoma zakon o postopkih pri načrtovanju ter je dežela začela z nabiranjem in s proučevanjem podatkov za sestavo načrta. Načrt vsebuje predvsem predvidevanja o demografskem razvoju in o razpoložljivi delovni sili v pet-letju 1966-70. Po teh predvidevanjih naj bi se prebivalstvo zvišalo od 1.228.000 na 1.247.000 v letu 1970, to je za 19.000. Načrt predvideva, da se bo stalno izseljevanje ustavilo in da se bo celo vrnilo 16 tisoč stalnih izseljencev. Začasnih izseljencev pa naj bi se vrnilo 15 tisoč. Po načrtu naj bi dosegli polno zaposlitev s 486.000 delovnimi enotami, število zaposlenih v kmetijstvu naj bi se znižalo od 90.000 na 72.000, zaradi česar bi morali najti 18.000 novih mest v izven-kmetijskih dejavnostih. Seveda le za dosego teh smotrov potrebno, da se poveča proizvodnost dela: 7 odstotkov na leto v kmetijstvu, 6,50 odst. v industriji, 4 odst. v tercial-nih dejavnostih. 3,10 odst. v javni upravi. Povprečno za vse panoge naj bi se torej proizvodnost oeia zvišala za 5,63 odst. Skupno naj bi finančni viri v deželi znašali za omenjeno petletje 5.245 milijard, od katerih naj bi šlo 672,6 milijarde v proizvodne naložbe, kar pomeni 12,8 odst. od skupnih sredstev. Zatem je odbornik orisal teritorialno ureditev, ki jo predvideva načrt, ter razne smeri razvoja s teritorialnega stališča in glavna industrijska središča. Nato je omenil turistična središča ter glavne ceste, po katerih se bodo usmerjali turistični tokovi. Kar se trgovinske dejavnosti tiče, smatra načrt za glavno trgovinsko središče Trst, iti bo imel vlogo velikega mednarodnega tržišča, medtem ko bo Videm deželno tržišče. Program se ukvarja tudi z vprašanjem železniških zvez, industrijskih pristanišč, letališča v Ronkah itd. Obravnava tudi stanovanjsko vprašanje in predvideva, da bo treba sezidati od 400 do 500 tisoč sob, tako da pride ena soba na prebivalca in se izločijo nehigienska stanovanja. Načrt predlaga tudi u-stanovitev deželne zdravstvene sluz be, ki bi bila razčlenjena po pokrajinah in občinah v okviru vsedržavne zdravstvene reforme, tako da bi bili vsi prebivalci deležni zdravstvenih storitev preventivnega, zdravilnega (kurativnega) in rehabilitativnega značaja. V ta namen se deli dežela v dve zdravstveni področji s središčem v Trstu in Vidmu. Ti dve središči pa bi se razdelili na 27 krajevnih zdravstvenih enot. V petih letih naj bi porabila dežela za zdravstvo nad 19 milijard lir. Zatem Je Stopper orisal četrti del načrta, ki se tiče proizvodnih dejavnosti. Predvsem je omenil kmetijstvo in valorizacijo gorskih področij. Pri tem je glavni smoter povečanje posestev in izboljšanje strokovne usposobljenosti kmetov. Industriji pripisuje načrt vlogo spodbujevalca vsega gospodarskega razvoja. V celoti naj bi poskrbel no vlogo ima pri tem tudi izvoz industrijskih izdelkov, ki Jih že sedaj izvažajo 25 odstotkov. Načrt govori tudi o razvoju turizma, zadnji pa je posvečen finančni plati. Začetek izpitov za učiteljski natečaj V prostorih osnovne šole v Ulici Sv. Frančiška so se včeraj ob 8. uri začeli izpiti za izredni natečaj za stalna mesta na slovenskih osnovnih šolah. Skupno se je prijavilo 79 kandidatov za 65 razpisanih stalnih mest. Predsednik izpitne komisije je prof. Mihael Rožič, člani pa prof. Janko Jež, prof. Oton Berce, šolski nadzornik iz Gorice Leban in šolski nadzornik v Trstu Bole. Včeraj je opravilo izpite 6 kandidatov, ki so vsi dosegli zadostno število točk, toda šele po zaključku izpitov se bo vedelo, kdo bo imel največ točk in bo dobil stalno mesto. Izidi so objavljeni kmalu po zaključenem izpraševanju, že prvi dan smo slišali pritožbe glede načina izpraševanja. Prva avtoemoteka predana svojemu namenu Včeraj ob 18.30 so na dvorišču nasproti vhoda v glavno bolnišnico v Ul. Stuparich 1 slavnostno predali svojemu namenu prvo av-loemoteko Združenja tržaških krvodajalcev. Pri slovesnosti je vladni komisariat zastopal dr. Molina-ri, prisotni pa so bili tudi drugi predstavniki oblasti in sanitarnih organov. 7. novo letečo emoteko bo olajšano zbiranje krvi za potrebe tržaških bolnišnic in sanatorijev, ker krvodajalcem ne bo treba več izgubljati časa z odhajanjem na se dež krvne banke v Ul. Pieta », pač pa bo lahko avtoemoteka prihitela 1 v primeru potrebe do njih oziroma v njihovo bližino. Od 10. do 16. julija so zaznamovali naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 1, ošpice 7, norice 9, oslovski kašelj 4, priušes-na slinavka 8, nalezljivo obolenje jeter 8, sklepni revmatizem 1 primer. Spored mednarodnega partizanskega tabora v Bazovici 29. in 30. t. m. SOBOTA, 29. Ob 18. uri: v hiši Vinka Križmančlča, Bazovica 71 (na začetku vasi na razcepu ceste proti obmejnemu bloku pri Pesku) otvoritev partizanske razstave s sodelovanjem godb na pihala iz Trebč, s Proseka in iz Nabrežine. Ot-voritve se bodo udeležili predstavniki častnega odbora in političnih ter kulturnih osebnosti. Ob 20. uri: na prireditvenem prostoru nastop domačih godb, partizanskega pevskega zbora iz Reggio Emilie in ba-zovskega moškega zbora. Nato srečanje med bivšimi borci. NEDELJA, 30. Ob 10. uri: promenadni koncert godbe ljudske milice ljane. iz Ljub- Ob 18. uri: uradni del programa: Vinko štrucelj: «Fanfare na temo partizanskih pesmi narodov Jugoslavije in Italije«. Izvaja godba ljudske milice iz Ljubljane. Dirigent Jože Hribršek. Rado Simoniti: «Bratje, le k soncu, svobodi«, pojejo združeni moški zbori: «Vasilij Mirk« s Proseka-Konto-vela (dir. Ignacij Ota), partizanski zbor iz Reggio Emilie, zbor p. d. «Primorec« iz Trebč in Invalidski zbor iz Ljubljane (dir. Franc Milek) ob spremljavi godbe ljudske milice iz Ljubljane. Dirigent Oskar Kjuder. Nato govori v slovenščini in italijanščini ter pozdravi predstavnikov delegacij. Sledil bo koncert godbe ljudske milice, nastop partizanskega zbore iz Reggio E-milie, partizanskega invalidskega zbora iz Ljubljane in moškega pevskega zbora ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela. Za zaključek prosta zabava ob zvokih orkestra «Lo-vec« iz Ljubljane. V NEDELJO NA REPENTABRU Narodno-pros ve tni tabor Slovenske prosvete V nedeljo popoldne je bil na dvorišču pred cerkvijo na Repen-I tabru ob precejšnji udeležbi na-' rodno-prosvetni tabor, ki ga je priredila Slovenska prosveta s pou-; darkom na 1200-letnici pokristja-j njenja Slovencev. Med gosti je bil tudi zastopnik Slovenske prosvetne zveze, in sicer njen predsednik dr. Robert Hlavaty. Prireditev se je začela po za-| hvalnem obredu v cerkvi. Repenta-I borski župan Mihael Guštin je v I kratkem nagovoru pozdravil goste | in poudaril važnost takih shodov I za utrjevanje narodne zavesti. Na-I to je nastopil cerkveni pevski zbor I iz štoblanka, ki je zapel nekaj na-I rodnih. Zbor, ki je kot prvi iz ! Beneške Slovenije nastopil na Tr-j žaškem, je predstavil župnik iz ! štoblanka. g. Mario Lovrenčič, ki je pripomnil, da v Beneški Slove-[ niji ni še zamrla slovenska beseda [ in pesem, čeprav tamkajšnji Slovenci nimajo slovenskih šol. I v imenu gostov z Goriške je I spregovoril kaplan v goriškem si-rotišču, g. Jože Jurak, ki je poudaril, da smo Slovenci, čeprav nas ločijo meje, vsi ena družina, da moramo ohraniti svojo vezo, jezik in pesem, na katero smo lahko ponosni. Drago Stoka je imel govor o I pomenu jubileja ter na kratko opisal grenko zgodovino našega naroda, ki pa je skozi stoletja, kljub težavam ohranil svojo bitnost, jezik in kulturo. Pevski zbor «Fant-ie izpod Grmade« je pod vodstvom Iva Kralja zapel nekaj narodnih, med raznimi točkami pa je igral kvintet «Pleiades» Po odmoru so združeni pevski zbori pod vodstvom prof. Humberta Mamola zapeli nekaj narodnih, nato pa je skupina dijakov višjih srednjih šol uprizorila osrednji del drame Zorka Simčiča «Krst pri Savici«. EQ053SE^SG3IIHimHB Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. t.m. dalje, od 10 do 12. ure na vpogled na sedežu drž. srednje šole v Trstu, Ul. Frausin 14, dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim Jezikom tržaške pokrajine, za šolsko leto 1967-1968 Državna srednja šola Fran Levstik na Proseku obvešča, da zapade danes, 25. t.m. rok vpisovanja v prvi razred. Vpisovanje v 1. razred državne srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini je samo še danes 25. julija od 9. do 12. ure Havnateljstvo državne srednje Sole v Trstu, Rojan, Ul. Montorsino 8 obvešča, da je vpisovanje dnevno od 10. do 12. ure. Vpisovanje v 1. razred državne srednje šole «Srečko Kosovel« na Opčinah je samo še danes od 10. do 12. Poletne prireditve KLJUB POVEČANI ZMOGLJIVOSTI VODOVODOV Acegat poziva prebivalstvo naj omeji porabo vode na najnujnejše potrebe Omejitve so za sedaj omejene na čas od 10. do 18. ure in na nočne ure od 21. do 6.30 zjutraj - Uničujoča suša na Krasu Vročina že dlje časa neusmiljeno pritiska. Dežja noče biti od nikoder, čeprav so nam vremenoslovci v preteklih dneh napovedovali «a-tlantske frontalne motnje, ki da se pomikajo skozi Francijo proti severovzhodu, in ki da bodo vplivale na spremembo vremena tudi pri nas«. Na žalost pa smo imeli včeraj le nekaj oblačkov in tudi kakih deset kapljic, kar je povzročilo sicer padec pritiska, hkrati pa še bolj dušljivo vlažno vročino. «Frontalne motnje« pa so zajele le nekatere alpske predele, kjer so povzročile nekaj neviht. S sončno pripeko in brez dežja se zlasti kraška zemlja suši kot da bi pod njo neprenehoma kurili. Suša je že močno prizadela Kras in sedaj že pritiska tudi na vinograde in vrtove v bregu, kjer la-pornata zemlja dlje Časa zadržuje vlago kot kraška rdeča zemlja. Vročina pa seveda povzroča tudi znatno večjo porabo vode doma In za kmetijstvo, že nekaj let zaporedoma je v mestu In okolici tačelo primanjkovati vode s prvim) vruči-mi dnevi. Ko je podjetje Acegat videlo, da poraba vode presega za 28 000 novih delovnih mest. Važ- • zmogljivost dobav štivanskega in ....................um.....Hm......................mm..............................nmmmmm................................... SKLEPI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Novi strogi ukrepi zaklane perutnine Zaklano perutnino in zajce smejo prodajati samo pooblaščene prodajalne ločeno od ostalega mesa o prodaji in zajcev Tržaški občinski svet Je na zadnjih sejah pred poletnimi počitnicami sprejel nekaj važnih sklepov, ki jih Je predložil odbornik za zdravstvo in higieno dr. Blasina. Tako je občinski svet odobril nov pravilnik občinskega zdravstvenega osebja, potem ko je pokrajinski nadzorni odbor na priporočilo pokrajinskega sveta za zdravstvo izločil iz tega sklepa živinozdravni-ško službo. Občinski odbor pričakuje, da bo nadzorni organ čim- prej potrdil omenjeni sklep, da bo la.......... lahko občinska uprava normalizirala položaj zdravnikov občinskega higienskega urada. Nato Je občinski svet razpravljal in odobril sklep o novi konvenciji z lekarnarji o dobavi zdravil občini za reveže. Ob tej priložnosti je svetovalec dr. Plncherle (PSIUPj ponovno načel vprašanje ustanovitve občinskih lekarn. Odbornik dr. Blasina Je Izjavil, da se popolnoma strinja s predlogom deželnih In pokrajinskih zdravstvenih oblasti o skrčenju staleža lekarn v tržaški pokrajini, kar bo omogočalo zasebnikom ali občinski upravi, da lahko ustanovijo lekarno v naselju S. Sergio in po možnosti tudi v drugih krajih. Poleg tega je občinski svet odobril popravek člena 160 občinskega higienskega pravilnika, da se omogoči mlečnim restavracijam (bar bianchl) tudi prodaja mlečnih izdelkov, se pravi proizvodov visoke biološke vrednosti. Zelo važen Je tudi sklep, k) ga Je sprejel občinski svet, s katerim je bil vnešen v higienski pravilnik nov člen «116 bis«, ki urejuje prodajo perutnine In kuncev (zajcev) na osnovi navodil ministrstva za zdravstvo in pokrajinskega živlno-zdravnika. Po novih predpisih lahko proda Jajo zaklano perutnino samo pooblaščene prodajalne. Perutnina mora biti najprej popolnoma o-skubljena, odstranjeno mora biti tudi vse črevesje, notranjost dobro oprana, glava in tace pa morajo Mesnice morajo Imeti poseben čok za sekanje perutnine. Poleg tega mora biti meso perutnine ločeno od ostalega mesa, tako v kraju, kjer je izobešeno, kakor tudi v hladilniku. Zaklano perutnino in kunce, ki pride izven občine, mora najprej pregledati zdravstvena oblast po Dredplsih občinske živinozdravniške je, naj poskrbi, da ne pride več do nevšečnosti. Kar se tiče varnosti, so opozorili na stvar gasilce. Enosmerni promet po Drevoredu R. Gessi nabrežinskega vodovoda, je opozorilo potrošnike, naj štedijo z vodo in je v določenih dnevnih urah ce.o zaprlo dobavo vode nekaterim mest-nim področjem, da se rezervoarji niso docela izpraznili. Za letos pa se je zdelo, da bomo. Imeli dovolj vode tudi za naj večje potrebe ob poletni vročini Ul suši. Podjetje Acegat Je zgradilo novo vodovodno potisno postajo pri železniškem nadvozu v Barkovljan. Nova naprava je zagotovila mestu 20.000 kub. metrov več vode, se pravi, da je povečala zmogljivost vodovodov od lanskih 125.000 na 145.000 kub. metrov vode dnevno. Zato so tudi predstavniki podjetja letos spomladi z zadovoljstvom izjavlja:!, da za letos in za nekaj let naprej mesto ne bo več občutilo pomanjkanja vode v vročih dneh. Zadovoljni z uspešnim delovanjem nove naprave še pomislili niso, da bodo lahko vreme ln potrošniki prekrižali njihove račune. In prav v teh dneh se je zgodilo to, kar niso pričakovali. Sicer pa bi bili mora,! postati pozorni na 3. julij, ko (je poraba vode v mestu prvegia urad ne zmogljivosti vodovodov ln se povzpela na 148.000 kub. metrov. Ker se tedaj nihče ni pritožil, da ni imel vode v stanovanju, so bili prepričani, da bodo s pomočjo nove naprave lahko kljubovali letošnjemu poletju. Toda že 10. julija je poraba vode znašala kar 152.500 kub. metrov, se pravi skoraj 8.000 kub. metrov več kot zmoreta uradno štivanski in nabrežinskl vodovod ter ustrezne potisne naprave v mestu. Kot torej vidimo, so se optimistična I predvidevanja v najkrajšem času | ponovno spremenila v zaskrbljenost. Zaradi tega podjetje Acegat sporoča, da Je prisiljeno omejiti dobavo vode, da prepreči izpraznitev rezervoarjev. Podjetje pravi, da bodo te omejitve sedaj zelo skrčene In da ne bodo tako stroge, kot v preteklih letih. Zato bo dobava vode potrošnikom od 6.30 do 10. ure in od 18. do 21. ure normalna, v ostalih urah in zlasti ponoči pa so predvidene omejitve, ki bodo prizadele predvsem stanovanja v višjih nadstropjih ter nekatere višje predele v mestu in okolici. Ob tej priložnosti podjetje Ace- tualni temi ((Telekomunikacije s pomočjo umetnih satelitov« Prof. Carassa sodeluje pri izdelovanju satelitov v okviru državnega sveta za raziskave ter je priznana osebnost na tem področju v svetovnem merilu. Govornika bo pred stavil ravnatelj inštituta Francesco Barozzi. prof. Tri naše godbe nastopile v Postojni V nedeljo je postojnska godba na pihala slavila 150-letnico svojega obstoja To pomembno obletnico so počastili s koncertom, na katerem so nastopile poleg domače qodbe še tiste iz Anhovega, Ajdovščine. Divače. Loža pri Starem trgu, I-drije, železničarska godba iz Celja ter tri naše godbe, s Proseka iz Trebč in iz Nabrežine, ki so se prav lepo uveljavile. Slovenska prosvetna zveza iz Trsta je postojnski godbi ob njenem jubVeju poslala brzojavko, v kateri želi godbi uspehov tudi v bodoče, saj so uspehi najlepše plačilo za ves prostovoljno vložen trud. V SOBOTO ZVEČER Odličen koncert v sugestivnem okolju miramarskega portiča Orkester gledališča Verdi je dirigiral Armando La Rosa Pa-rodi - Solista Franeo Gnili (violina) in Bruno Giuranna (viola) V prijetnem okolju miramarskega portiča je bil v soboto zvečer prvi od štirih simfoničnih koncertov, ki jih prirejata skupno gledališče Verdi in Avtonomna letovi-ščarska ustanova. Izbira tega prostora je bila glede na njegovo sugestivnost, zlasti še ob mojstrski razsvetljavi gradu in pomola, vsekakor posrečena, manj posrečena pa se je izkazala za orkestralno izvajanje. Akustika prostora bi sama po sebi sicer ne bila še tako slaba, čeprav ob straneh solistov in celo pianistimov orkestra skoraj ni bilo slišati, pač pa je motil šum valovanja morja ter drdranje vlakov v neposredni bližini, tako da se je izgubila marsikatera finesa v izvajanju in so do polnega učinka prihajali le fortis-simi. Mimo teh pripomb pa je bilo muziciranje orkestra gledališča Verči pod vodstvom izkušenega dirigenta Armanda La Rose Parodija kot vedno na visoki kvalitetni ravni, čeprav bi mogoče prišlo še boljše do izraza, predvsem za občinstvo, če bi bil podij postavljen bolj v širino, ne pa v globino. V prvem delu programa je orkester izvajal najprej Haendlovo suito «Water music» (Glasba na vo-I di) v Hardgjevi priredbi. Skladba iiiiiiiiiiiiiinimimiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiimMimniiimmiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VPRAŠANJE SVETOVALKE GERBČEVE ODBORNIKU CESCHII Zaradi nevarnega cestišča je tr žaški župan odredil, da bo odslej dovoljen po Drevoredu Romolo Ges: si le enosmeren promet nasproti Ulici Murat. Enosmerni promet se uvede tudi po Ulici Tagliapietra. Prekliče pa se prepoved parkira: nja vozil v Drevoredu R. Gessi biti prav tako dobro očiščene Kdor prodaja kunce Jih mora najprej odreti, jim odstraniti vso drobovino in zadnji del tac službe, ki bo izdala za vsako količino omenjenega uvoženega blaga zadevno potrdilo. Občinski svet je tudi odobril včla-njenje občine v Italijansko združenje za javno zdravstvo in higieno in v Italijanski odbor za zdravstveno vzgojo, ter prispevek 300.000 lir „ v rafsft.eS1'*.'""odWru "»>>"*< Odbornik dr. Blasina Je na vprašanje komunističnega svetovalca Gombača o protltuberkuloznem cepljenju sporočil, da je sedaj v teku pripravljalno delo za kampanjo cepljenja, ki naj bi se začela jeseni. Odbornik je poudaril, da občina računa pri tem na sodelovanje prebivalstva in še posebno tržaških zdravnikov. Glede tega vprašanja je bil na pobudo pediatričnega društva prvi sestanek v otroški bolnišnici, ki mu Je predsedoval prof. Tecilazich. V načrtu 'majo še druge specializirane sestanke. Odgovor dr. Klasinc {lede zaloge goriva v lil. Baiamonti Odbornik za higieno dr. Blasina je v odgovoru na vprašanje občinskega svetovalca Cesara glede dejavnosti zaloge tekočih goriv v poslopju št. 69 v Ul. Baiamonti, zaradi česar je prišlo do pritožb pre bivalcev, povedal, da je njegovo odborništvo opravilo na kraju vrsto raziskav. Pri tem niso ugotovili nevšečnosti, zaradi katerih bi moral poseči vmes pristojni od de lek, čeprav so nekajkrat ugotovili močan smrad po nafti. Na vsak način pa je oddelek pozval podjet- Zaprta mavhinjska cesta Od včeraj je zaradi cestnih del zaprta za promet pokrajinska ce sta proti Mavhinjam na odseku med križiščem pri Slivnem do Prečnika. V tem času bo promet v smeri od Mavhinj usmerjen preko Slivnega, promet v smeri od šempolaja pa preko Prečnika. Ko se je včeraj zjutraj 45-letni uradnik Mario Aiassa iz Bočna, Trg Vittoria 13 na vespetti peljal po Trgu San Giovanni proti Ul. Carducci, ga je z avtom TS 73539 podrla 60-letna Maria Cocco iz Ul. Bonomea 87, ki Je privozila z leve. Pri nesreči se je Aiassa ranil po desnem stegnu in si verjetno poškodoval koleno. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti 8 dni. gat poziva potrošnike, naj ne uporabljajo vode brez potrebe m naj se v glavnem omejijo na najnujnejšo porabo, da se omililo težave vsega prebivalstva. Ta poziv velja predvsem za tiste potrošnike. Ki r.e bodo občutili posledic napovedanih omejitev. Predavanje o zvezah z umetnimi sateliti Danes ob 18.30 bo v dvorani inštituta za elektrotehniko in elektroniko na tržaški univerzi profesor Francesco Carassa, profesor za električne zveze politehnika v Milanu, predaval o zanimivi in ak- Imena delavskih voditeljev so v toponomastiki prezrta Svetovalka predlaga za poimenovanje mestnih ulic imena delavskih in socialističnih voditeljev Ucekarja, Gerina, Pittonija, Olive in drugih Komunistična svetovalka Jelka Gerbečeva je naslovila na občinskega odbornika Ceschio vprašanje v zvezi s poimenovanjem nekaterih mestnih ulic po imenih uglednih voditeljev iz vrst tržaškega delavskega gibanja. Svetovalka pravi v svojem vprašanju, da je v zadnjih desetletjih preteklega stoletja in v prvih desetletjih sedanjega stoletja tržaško delavsko gibanje imelo zelo važno vlogo v političnem in gospodarskem življenju mesta, da je dale ogromen prispevek v najbolj mračnih in težkih trenutkih naše zgodovine in da so iz njegovih vrst izšli voditelji, ki so s svojo mislijo in borbeno sposobnostjo znali voditi z vztrajnostjo in doslednostjo delavsko gibanje in s tem ustvariti pogoje za dosego svobode in demokracije. Svetovalka ugotavlja, da so v mestni toponomastiki imena teh ljudi po krivici prezrta in zato vprašuje svetovalca, če občinski od. bor namerava poimenovati ulice po nekaterih od teh osebnosti. V svojem vprašanju navaja naslednje: Carlo Ucekar — tiskar, delavski voditelj in veliki navduševalec de- PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V INOZEMSTVO' V KATERI KOLI KRAJ, TUDI 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 Telefonirajte na štev. 37-338 lavskih množic, ustanovitelj Socialistične stranke in njen glavni organizator, ustanovitelj ((Delavske konfederacije« leta 1889, ((Socialne demokratske zveze«, katere organ je bil v letu 1849 «Lavoratore» in «Zveze delavcev in delavk« leta 1897; Antonio Gerin — tiskar, skupno z Ucekarjem ustanovitelj ((Mednarodne delavske konfederacije«, voditelj Socialistične stranke in sindikatov ; Lajos Domokos — sodelavec «La. voratora«, urednik lista «Popolo» Cesareja Battistija v Tridentu, socialistični voditelj, ki je bil zaprt v Pazinu zaradi svojega nastopa proti avstrijski vladi; Valentino Pittoni — socialistični voditelj, ki je dal močan impulz sindikalnemu In političnemu giba nju, ustanovitelj Delavskih zadrug, občinski svetovalec in poslanec: Giovanni Oliva — socialistični voditelj in odgovorni urednik «Lavo-ratore«; Giuseppina Martinuzzi — učiteljica, ustanoviteljica literarne revije «Pro Patria«, socialistična voditeljica, tajnica ((Delavskega združenja«, pesnica, pisateljica in vzgojiteljica, ki je razširjala napredne ideje zlasti med ženami in mladino, po letu 1921 voditeljica KPI; Francesco Pittoni — socialistični voditelj in med drugim ustanovitelj ((Krožka za socialna proučevanja«; Rodolfo Cerniutz — uradnik, socialistični voditelj in občinski svetovalec leta 1909. Svetovalka pravi v svojem pismenem vprašanju, da bo predložila za poimenovanje ulic še druga imena borcev in mučenikov iz obdobja od nastopa fašizma do osvobodilne borbe. je bila kot nalašč izbrana za ta otvoritveni koncert, saj je avtor dobil zanjo navdih prav med plovbo po Temzi, torej na vodi, podobno kot jo je orkester gledališča Verdi izvajal takorekoč na vodi miramarskega zaliva. Suito sestavljalo ločeni deli v obliki plesov in koračnic. Vodilni motiv izvajajo godala v pripevu pa izbor lahkih trobil in pihal. Sledila je Mozartova Koncertantna si■ jonija za violino, violo in orkester. Solistični part sta izvajala tržaški violinski virtuoz Franco Gulli in violinist Bruno Giuranna. Izvedba je bila vzorna, vsaj za tiste, ki so jo mogli dovolj jasno spremljati v njenih pianissimih. Solista sta tako vsak zase kot skupno izpričala visoko umetniško interpretativnost in se vseskozi zlila v svojem izmenjajo-čem se dialogu z orkestrom. V drugem delu smo najprej po slušali Prokofjevo «Poletni dam, ki je sestavljena iz sedmih kratkih stavkov, izbranih iz dvanajstih stavkov klavirske suite z naslovom «Musique d’Enfants». Posamezni stavki ponazorujejo otrokov dan. jutro, porednost, ples (valček), za grenjenost in kes, sončni zaton, sa njavo občudovanje mesečine. Or Icester je vsakemu stavku dal pri merno interpretacijo, ki je valovi la med lahkotnostjo in sugestiv nostjo Prokofjevih genialnih izraznih sredstev. Za zaključek je orkester izvajal še De Fallovo baletno suito «El amor brujou, grajeno na folklornih elementih in vso prepojeno z avtorjevo prekipevajočo občutljivostjo za ritem in barvitost. Orkester je pod zanesljivim dirigentovim vodstvom vdahnil vanjo vso toplino vroče španske zemlje in vročega temperamenta njenih ljudi. Številno občinstvo, ki je popolnoma zasedlo razpoložljive prostore, je nagradilo dirigenta in izvajalce z močnim aplavzom, ki je bil očitno namenjen tudi ideatorjem teh poletnih koncertov. Drugi koncert je na vrsti jutri zvečer ob 21.30, na programu pa bodo skladbe Haydna, Castelnuo va-Tedesca, Schuberta (Nedokonča na) in Rossinija. Orkester gledali šča Verdi bo dirigiral Rober Wag ner, kot solist pa bo nastopil kita rist Alirio Diaz. j. k. •••h;;; ::::::: OBIŠČITE XVII. TRADICIONALNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU A NA TREH RAZSTAVIŠČIH :::::::::::: .........iii OD 4 DO 15 AVGUSTA 1967 • SODELUJEJO DOMAČA IN TUJA PODJETJA — PESTRA IZBIRA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE — KETJISKI STROJI, ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI — MODNA REVIJA DVAKRAT DNEVNO NA R—II V POPOLDANSKEM ČASU — PESTER ZABAVNI PROGRAM VSAK VEČER OD 20. DO 24. URE V SOBOTO IN NEDELJO PA DO 2. URE ZJUTRAJ, ......................................... :::::::::::::: 2. simfonični koncert v Mlramaru Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi koncert na prostem v miramarskem parku, ki bo jutri ob 21.30. Istočasno se nadaljuje prodaja vstopnic tudi za naslednja dva koncerta, ki bosta 29. Julija in 2. avgusta. Koncert v sredo bo dirigiral Robert VVagner, kot solist pa bo nastopil kitarist Alurijo Diaz. Program obsega: Ha.vdn — simfonija op. 92 (Oxford), Castelnuovo " Tedesco — Koncert za kitaro in orkester (novo za Trst), Schubert " simfonija št. 8 (Nedokončana), R°s' sini — «Le gazza ladra«, simfonija 'l opere. ... Miramarski park. Danes tedenski P0-čitek. Cirkus Iz Madrida. Nogometno ig1* šče San Giovanni. Telefon 762705- oD 21.15. V sobotah In nedeljah P° dve predstavi, ob 16.30 in ob Ul.15- Nazionale Počitek. Excelsior Počitek. Femce 16.30 «11 figlio di Django« " Technicolor. Guy Madison, Gabr'e’ le Tlnti, Ingrid Schoeller. PrepoV*' dano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Sfida Interpol« Crnob* H ameriški film. Maria Canny. Grattacielo 16.00 «11 gruppo e le sU passioni« Technicolor. Film Sid«e' ya Lumeta. Candice Bergen, J°a Hackett, Ellsabeth Hartman. Pr' povedano mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco St. Počitek. . i Alabarda 16 00 «L’occhio caldo a cielo« K. Douglas, Rock Hudson. Filodrammatico 17.00 «L’amore dl" oile« Ornobeli film. Vittorio Ua50 man, Nino Manfredi,. Prepovedal mladimi pod 18. letom. Moderno Danes in jutri počitek. Cristallo Počitek od 24. 7. do 4. »• Capitol Počitek. . Aurora 16.00 «La tunga estate cald Technicolor. Cinemascope. P* Neverna«, Joan VVooavvard. Garibaldi Počitek. lmpero Počitek. ... Vittorio Veneto 17.00 «Lo stran**;’ tore di Baltimora« Technicolor. J-šare Danova, VVilfrid Hyde. Pf*^ vedano mladini pod 14. letom. , Ideale 16,30 «Una pištola per l'etoe Technicolor. Fred McMurray. Astra 16.30 Počitek. - Abbazia 16,00 «Oni>baba» Technicb* l.LIIMI mimo Satelltte (Borgo S. Sergio, avt. fil 19. 20) Blagajna ob 20 15 tek ob 21.00 «ln ginocchio da . Crnobeli italijanski film. Giat MoratlčH, Laura Efrikian, Gino J*' mieri, Raffaele Pišu, Margaret h Ljudska prosvet? Prosvetno društvo Prešeren fS šča člane odbora, da odpade 25. t.m. redna seja zaradi seS}?e bivših partizanov ln aktivistov O1' Razna obvestila t V Boljuncu sestanek bivših zanov in aktivistov OF. Danes. £«*uuv iu dnuvisiuv ur. t.m. ob 21. uri bo v srenjski hiS' L stanek bivših partizanov in aktivi*1,, OF. Vabljeni k številni udeležbi radi bližnjega partizanskega taB' ki bo 29. in 30. t.m. v Bazovici- Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE V dneh 23. in 24. julija 1967 se je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa Je 19 oseb. UMRLI SO: 684etna Pierina Vec-chlet por. Klumpester, 78-letna Ida Comar vd. Tassan, 45-letna Germana Caucci por. Franco, 81-letna Joslpina Klun vd. Pečar, 69-letni Michele Re-staino, 75-letni Giuseppe Bellini, 32-letni Giuliano Clarot, 79-letna Emi-lia Bratina, 72-letni Giacomo Giorgi, 71-letna Giuseppina Isottt, 54-letni Antonio Leva, 79-letnl Antonio Sabadin, 69-letnl Salvatore Corrao, 84-letni A-lessandro Smilovich, 76-letni Lulgi Corossez, 61-letni Egidio Franco, 80-letna Libera Ruzzier vd. Corsi, 82-letnl Govann Llubiclch, 62-letni Pie-tro Rasman. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Erta di S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Davanzo, Ul. Bernlni 4; Godina, AllTGEA, Ul. Ginnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6-U1. Diaz 2; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). SPDT priredi 30. 7. 1967 l2'®1 ob Bovec ln na Mangart. Vpisovati)* 4 22. do 27. t.m. v Tržaški knji«’ vsak dan od 18.30 do 19.30. Prosvetno društvo Prosek-Koo*0 v priredi v nedeljo 30. julija 12' Verono ln v Padovo. Vpisovaru* sedežu društva na Proseku. TRŽAŠKA KNJIGARN* a« Trst - Ul. »r. t r»nči*l(» lelelon «1-7»» M. Zadnikar: ROTUNDA V SELU Mali oglasi SLOVENSKO gospodarsko v Trstu, Ul. Filzi 8 priporoča ' rantom trgovske akademije i'1* - f glh šol, da se javijo na tajnih radi možnosti zaposlitve Prl v združenja. Darovi in prispevki p|Crv V počastitev spomina pok. * Jri Vecebiet por. Klumpester darnlj^i lita vd. Pregare 1000 lir za vAriJ' matico. V isti namen daruje Kette 1000 lir. Sporočamo žalostno vest, da nas Je nenadoma za zapustil naš dragi GUIDO FORAUS Pogreh nepozabnega pokojnika bo danes ob 18.45 od W mače hiše na pokopališče. Dolina, 25. julija 1967 Žalujoči mati ln brata z družin^^ PRED OSMIMI LETI JE PRIPLULA PRVA LADJA IZ BRAZILIJE V 8 letih 2.270.000 stotov kave za stalno brazilsko zalogo v Trstu Rekorden letni dovoz je bil zabeležen lani z 860.330 stoli kave - Trenutno je v zalogi 270.000 vreč tega blaga Natanko pred osmimi leti, 25. julija 1959, je priplula v tržaško pristanišče tovorna ladja «Vegaland» s prvo pošiljko 32.000 vreč surove kave za stalno «rotacijsko» zalogo brazilskega blaga v našem mestu. S tem se je pričel izvajati načrt, s katerim je Brazilija nameravala ponovno «/.avzeti» nekatera evropska tržišča, predvsem pa italijansko, na katerem so jo čedalje močneje ogrožale druge dobaviteljice surove kave, zlasti iz afriškega območja. Brazilski inštitut za kavo, držav-pa organizacija, ki se ukvarja z izvozom tega najvažnejšega brazilskega pridelka, je v prizadevanju za svojo ponovno uveljavitev na italijanskem tržišču sklenil postaviti stalno zalogo kave nekje na italijanskem državnem ozemlju, v neposredni bližini velikih potrošnih središč. Zalogo je najprej ponudil Genovi, nato pa Neaplju in Trstu. Medtem ko sta Genova in Neapelj postavila za to razne zahteve in zavlačevala s pogajanji, so tržaški poslovni krogi hitro sprejeli ponudbo Inštituta Brazileira do Cafe: tako je 12. avgusta 1959 zaloga v novem Pristanišču uradno pričela obratovati. Trgovina s kavo skozi Trst, ki je po prvi svetovni vojni padla na zelo nizko raven, je zdaj začela Ponovno naraščati: leta 1913 je dovoz kave znašal 801.510 stotov, leta 1938, tik pred drugo svetovno vojno, Pa le še 117.710 stotov in dvajset lot pozneje, leta 1958, 141.880 stotov. Naslednje leto, ko je začela obratovati zaloga IBC, je dovoz poskočil Pa 240.110 stotov, leta 1960 pa je dosegel že 378.620 stotov. V naslednjih letih je dovoz kave še naraščal, čeprav skokoma, in lansko lato smo zabeležili rekordno višino "60.330 stotov. Vpliv dobav brazilske kave na razvoj tržaške trgovine s tem blagom je jasno razviden z grafikona, glede skokovitosti v dobavah pa je treba pripomniti, da P' i tem ne gre toliko za morebitne trgovinske zastoje, kolikor za neskladja med dovozom in odkupova-Pfom kave s strani tržaških in italijanskih operaterjev. V razdobju osmih let so na stalno halogo pripeljali iz Brazilije 3 milijone 785.440 vreč kave po 60 kg, to Je nekaj čez 2,270.000 stotov visoko jjednega blaga. Danes je na zalogi 270,000 vreč blaga, ki še čaka kupna. ali ki ga naročniki še niso dvignili, medtem ko so na poti že Pave pošiljke kave iz Južne Amerike. Italija je lansko leto uvozila po P>orju 1,234.755 stotov kave, od te-ga 860.330 stotov skozi Trst; od *adnje količine je Brazilija prispevala 559.330 stotov, to je 65 odst., ’n sicer 404.700 stotov prek stalne taioge, ostalo pa mimo nje. Uvoz-JPai in pražilci, ki želijo nabaviti *®vo iz tržaške zaloge (gre za kavo vrste «arabica» dobre kakovosti, po Pgodni ceni 29 dolarjev za vrečo), •Parajo dokazati, da so neposredno ^vozili iz Brazilije enako ali višjo ■'aličino kave (minimum 125 vreč) Ra tržni ceni, ki je različna za raz-'epe vrste kave, a ki se v povprečja suče nekako na višini 45 dolar-J®Y za vrečo. Pogosto se dogaja, da Prizadeti operaterji uredijo svoje r?sle tako, da prejmejo obe pošilj- *■ Pošiljko blaga naročenega nevredno v Braziliji, in enako ko- Bit-j 900' *• 800— ■ «*U ! ponovno veljavno besedo na evropskem tržišču s tem kolonialnim blagom; prisotnost zaloge prinaša nedvomne koristi številnim uvoznikom, pražilcem, trgovcem, špediterjem, Javnim skladiščem, carinarnici, bankam, zavarovalnicam, železnici, avto prevoznikom, potrošnikom in celo ladjedelnicam. Lloide Brasileiro je namreč pred časom uvedel redno mesečno progo za Trst, pri čemer ima glavno težo prav rotacijska zaloga kave, njegove ladje pa se Ustavljajo v Trstu tudi, da opravijo potrebna popravila in občasne preglede, ki jih zahteva pravilnik American Bureau of Shipping: od decembra 1966 do danes so v Trstu opravili takšna dela in preglede na treh ladjah, in sicer na cLloide Haiti«, na «Lloide Panama« in na «Lloide Equator». POMEMBNO JAVNO DELO V TRŽIČU Z deželnim prispevkom povečana zmogljivost civilne bolnišnice Dežela prispevala 240 milijonov lir - 110 novih postelj - Večja funkcionalnost Z zadovoljstvom so v Tržiču sprejeli na znanje vest, da je na predlog deželnega odbornika za zdravstvo dr. Nardlnlja deželni odbor med svojim poslednjim razdeljevanjem prispevkov ustregel upravi ci-Vilne bolnišnice ter ji dodelil 240 milijonov lir; deželni prispevek to znašal za odplačevanje ineteresov po 5 odstotkov za dobo 20 let. S tem denarjem bodo opravili vrsto pomebnih del. ki so zanje že pred časom izdelali načrt. Predvsem bodo na eno nadstropje nadzidal! tri poslopja v Ul. Rossini, ni sicer oddelek za medicino in kirurgijo ter zgradbo, ki oba oddelka povezuje. Za to delo bodo potrošili 150 milijonov lir. Okrejplli bodo dvigala (4 milijone) ter napravo za ogrevanje (14 milijonov). Z deželnim prispevkom 55.000.000 lir bodo uredili ortopedski oddelek in oddelek za izolacijo bolnikov, ki bolehajo za nalezljivimi boleznimi. V vmesni zgradbi med oddelkoma za medicino in kirurgijo bodo namestili vse operacijske sobe, da llllllllllllliMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllliiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimilllllllllllllllllliiiii VČERAJ POPOLDNE V SESLJANSKI «PINETI» Trije Avstrijci kot Adam v raju pijani razgrajali v campingu Goli so vdrli v toaletne prostore za ženske m v pretepu lažje ranili štiri od osmih agentov, preden so jih ti ukrotili '-■uio po posebni ceni z zaloge IBC Irstu, hkrati in po isti poti, tako I® .Uvozijo skozi Trst tudi kavo, ki j1 Jo sicer lahko prejeli skozi kako r u6o italijansko pristanišče. V okvi-lavnega tržaškega velesejma temdan Brazilije, je kljub vsemu net . Pr*šlo ponovno do izraza, da .Kateri poslovni ljudje iz Trsta in St) Notranjosti Italije še vedno na-kav Uie) ’ Poslovanju' stalne zaloge teri V na3em pristanišču in neka-j0 1 celo ogrevajo za to, da bi P° možnosti kar odpravili, češ škorif - gospodarsko neupravičena in bife Va' ker omejuje možnost iz-a med kavo iz različnih virov. l0(?a zasleduje Brazilija tudi z za-lajtn“G v našem pristanišču svoje tj. ne gospodarske koristi, je seve-Prern?-S’ *-udi, da Brazilci od-zaln aJ° kavo, namenjeno na to te,,.80' le s svojimi ladjami. Mimo na , Ra ni dvoma, da prinaša stalil ,°8a IBC našemu pristanišču ovnemu svetu velike koristi: trie J sk* zalogi se moramo v veliki zahvaliti, če ima Trst danes ....... 5ESREČI V campingu «Pinet.a» v Sesljanu so predvčerajšnjim popoldne trije pijani Avstrijci povzročili pravi direndaj. štirje policisti in štirje karabinjerji so jih le s težavo ukrotili in spravili v policijski avto. Pri tem sta bila dva policista in dva karabinjerja laže ranjena. Štiriindvajsetletni Erich Wenz, 21-letni Josef Walter in 22-letni Hein-rich Haubet so se nastanili v omenjenem campingu pred nekaj dnevi in prebivali v svojem šotoru. Predvčerajšnjim popoldne pa so se pošteno opili, se potem do golega slekli in vdrli v toaletne prostore, ki so namenjeni ženskam. Nastal je vik in krik, ki je priklical čuvaje campinga Ti so bili nemočni pred razgrajanjem treh Avstrijcev, zato so poklicali agente s komisariata v Devinu Policisti so hitro prihiteli in skušali najprej pomiriti razgrajače ter jih povabiti na komisariat Potrebna je bila pomoč še štirih karabinjerjev s postaje v Na. brežini in vseh osem predstavnikov reda se je spustilo v pravi boj s tremi golimi Avstrijci, ki se niso hoteli spametovati in so napadli policaje, komaj so jih ugledali. Wenz je celo zagrabil za nož na sklopko, ki ga je prej zasadil v drevesno deblo, da so ga ne brez truda razorožili. Sledilo je boksarsko srečanje ih policajem je trda predla. Končno jim je uspelo, da so Avstrijce enega za drugim onesposobili in spravili v policijski avto. Med tepežem so štirje predstavniki reda zadobili lažje poškodbe. Policista Lucio Ma-ran m Agostino Lugnan s komisariata v Devinu sta zadobila poškodbe in rane po prstih rok, Maran celo verjetni zlom levega palca, in se bosta morala zdraviti od 6 do 20 dni. Karabinjerja Giovanni Fer-ruzzi in Elio Guini sta tudi zadobila rane in udarce po obrazu, rokah, ustnicah in hrbtu ter bosta okrevala v največ 8 dneh. Nasilneže so policisti najprej odpeljali na zaslišanje, potem pa aretirali in pospremili v zapor. Prijavili so jih sodišču zaradi nemoralnih dejanj na javnem prostoru, pijanosti, upiranja, žaljenja in povzročitve poškodb javnim funkcionarjem. Wenz se bo poleg tega moral tudi zagovarjati zaradi nedovoljene nošnje orožja. ""MitiimiiiiiiiiiiinmtiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiimimiMiiiiiiiiiiiiiiuHlilliiillillliitllHHtHiliiiiiiiiiiiii NA CESTAH ZARADI HITROSTI Nova mesta za taksiste Tržaški župan bo izdal odlok o ustanovitvi s 1. avgustom treh novih mest za avtomobilske izvoščke v predmestju, in sicer v Ul. del Lloyd pri hišni št. 17 (Elizejske poljane), v Ul. Montorsino pred podružnico Tržaške hranilnice (Rojan) in na Senenem trgu na vogalu z Drevoredom d-Annunzio. Poleg tega sta bili že ustanovljeni dve novi mesti za avtomobilske izvoščke v Drevoredu R. Sanzio ža področje Sv. Ivana in na Trfeu 'Valmaura za področje Skednja. Vsa ta mesta so stalnega in obveznega značaja ter delujejo odnosno bodo delovala v treh izmenah od 8. do 20. ure. Vsa omenjena mesta izvoščkov imajo odnosno bodo imela lastni telefon, in sicer: Drevored R. Sanzio 41-964, Trg Valmaura 810-265, Ul. del Lloyd 763-143, Ul. Montorsino 27735, Seneni trg 763-144. no. Tatovi so odnesli žensko zapestno uro, tri verižice, zapestnico in belega zlata z osmimi smaragdi, zapestnico s ploščico, prstane, obeske, zlat denar in še več predmetov v skupni vrednosti 300.000 lir. Tatovi so nato zapustili prizorišče tatvine po isti poti po kateri so prišli. Z avtom trčil v ustavljeni avto Na pljučno kirurški oddelek bolnišnice so včeraj ponoči sprejeli na zdravljenje 29-letnega šoferja Ser-gia Virgolinija iz Vidma, predmestje Baanaria, ki je malo prej na Miramarskem drevoredu blizu kopališča Cedas postal žrtev prometne nesreče. Virgolini je proti središču vozil svoj avto UD 106538, nenadoma pa je iz nepojasnjenih raz. logov zavozil na desno in treščil v ustavljen avto TS 89682. Pri trčenju se je Virgolini v notranjosti svojega avta pobil in ranil po prsih in nosu in je ob sprejemu v bolnišnico bil že ves posinel, ker ni mogel dihati. Ce ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral Virgolini zdraviti mesec dni. Vlom v kopališki bar Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči vdrli v majhen bar v osmem kopališču «Topolino» v Bar-kovljah, s silo odprli rebračo in iz notranjosti odnesli transistor, 13.000 lir in steklenico likerja. Plen ni bil bogve kako bogat, kljub temu so tatovi 34-let.nemu upravitelju bara Lucianu Santichu iz Ul. Rossettd 23 povzročili približno 120.000 lir škode. Santich je tatvino prijavil na komisariatu v Barkovljah in agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane tatove. bo celotni kompleks čimbolj funkcionalen. Z vsemi temi dodatnimi deli bo kapaciteta civilne bolnišnice na moč povečala; od sedanjih 540 se bo število postelj povečalo na 650, se pravi za 20 odst. Tako bodo preprečili preveliko nasičenost z bolniki zlasti v nekaterih letnih obdobjih. Hud naliv sinoči v Gorici Po hudi vročini, ki je pritiskala skoraj dva tedna, je včeraj zvečer zajel Gorico hud vihar. Okoli 20. ure se je povsem nepričakovano stemnilo, da so morala vozila prižgati luči. Zapihal je močan veter, potem pa se je med bliskanjem in grmenjem ulilo kot iz škafa. Dež je neslo od vseh vetrov in hipoma so se ulice izpraznile. Zaradi močne burje so se polomila številna drevesa ali pa so se odlomile velike veje ter ovirale promet. Gasilce so poklicali na več krajev, da so odstranili drevesa s cest. V Ulici Paolo Diacono je vihar izrul dve drevesi, po eno pa v ulicah Orzoni, Alviano, Manzoni in v Ul. sv. Gabrijela. V Ul. Mb relli so gasilci odstranili nevaren žleb. Okoli 21. ure se je zatekel v bolnišnico šofer mestnega avtobusa 36-letni Giuseppe Fiorelli iz Ulice Faiti, ki je pred nevihto skušal zapreti šipo v avtobusu, vendar se mu je zdrobila ter ga porezala po levi roki; v bolnišnici so mu rano obvezali in ga poslali domov. Po nevihti se je kmalu razjasnilo, temperatura pa se je dokaj znižala, tako da se bodo meščani, ki so prejšnje dni bolj malo spali, končno lahko odpočili. Dežja sicer ni bilo ravno veliko, toda za silo je zalil vrtove in polja. Luciano Stccchina novi krminski župan Novi župan občine Krmin je svetovalec krščanske demokracije Luciano Stecchina. Izvolili so ga na seji občinskega sveta v petek zvečer. S tem se Je zaključila skoraj dva meseca trajajoče obdobje, med katerim je bila občina Krmin brez župana in tudi brez upravnega vodstva. Stecchina je nasledil Paola Benettija, ki je bil izvoljen med zadnjo upravno dobo ter je podal ostavko na svoj položaj zavoljo resnih sporov v vodstvu administrativne politike, nastalih predvsem zaradi negibnosti občinske politike ter premajhne občutljivosti za vrsto vprašanj. Med glasovanjem za župana so bili oddani naslednji glasovi: Stecchina 11 glasov, geometer Giovanni Zar (PSU) 8, geometer Paolo So-netti 1 glas. Potek volitev za občinske odbornike: polnopravni odborniki: Zar 12, Luciano Marangon 11, Ivan Prinčič 11, Aldo Braida 11, ra-mestnika: Antonio Caramel 12 in Giuseppe Boemo 12. Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici obvešča prizadete starše in dijake, da se vrši vpisovanje v to šolo vsak delavnik od 9. do 12. ure. Za prvi razred bo vpisovanje zaključeno že danes. NA PRIREDITVI V KL0DIČU V BENEŠKI SLOVENIJI Uspel nastop folklorne skupine «Posoeje» iz Tolmina Poleg folklornih plesov je bilo na sporedu tudi več pevskih točk V okviru praznovanj sv. Jakoba, vaškega patrona, so imeli v nedeljo popoldne v Klodiču v Beneški Sloveniji zabavno prireditev, na kateri je nastopila folklorna skupina «Posočje» iz Tolmina. Občinstvu, k; se je zbralo na zabavišču, je program folklorne skupine ter pevcev in instrumentalistov napovedoval tajnik Lipič, v Italijanščino pa je prevajal Predan. Folkloristi so plesali istrske, makedonske, rezijanske, vipavske p'e-se in plese madžarske narodne manjšine v Sloveniji. Nastopali so ženski kvartet, duet in solist ob spremljavi zabavnega orkestra. Občinstvo pri nobeni točki ni štedllo z aplavzi, ki so bili vseskozi iskreni ter spodbujajoči Sledil je ples na «brjarju», naokoli pa so domačini prodajali pijačo in domače gubanice. Avtomobil je v Rupl zapeljal s ceste Pri Rupi je včeraj dopoldne zapeljal s ceste avtomobil z dvema mladima Tražačanoma. Kakih 20 metrov se je kotalil po škarpi ter se ustavil sredi njive. Ponesrečenca sta jo pravzaprav zelo poceni odnesla. Guido Fakin, star 19 let, doma iz Trsta, Scala dei Lauri 1, je s fiatom 500 peljal 19-letno Brigido Nussdorfer iz Trsta, Ul. della Cal-cara 5 v Gorico; on Je po pokiicu hotelski vratar, ona pa bolniška sestra. Ko sta se pripeljala v Ru-po, sta skušala naravnati tranzistor. ki sta ga imela v avtu. Fa kin Je pozabil, da sedi v avtomobilu; pogledal je proti tranzistorju, in ker je na tistem delu ceste (skoraj nasproti gostilne Ožbot) ovinek. Je zapeljal na levo. Trčil Je ob cestni kamen, kjer se Je vozilo prevrnilo in se začelo kotaliti po travniku. Fakin se je opraskal po ievl roki ter se bo doma zdravil 5 dni, Nussdorferjeva pa se je udarila v v glavo ter se bo v bolnišnici zdravila 7 dni. Avtomobil je razbit. Pri rezanju blaga v tovarni za izdelovanje dežnikov Poletti se je s škarjami urezala v levi prst 21-letna Vilores Gregorut iz Villess; v bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju, ker ji je odneslo del členka. UllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllMIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllHIIIIIHIIMIIIIIIIIN PRIHODNJI TEDEN NA ŠPORTNEM IGRIŠČU Bogat spored poletnih kulturnih in športnih prireditev v Štandreiu Prireditve spadajo v okvir proslave 20-letnice «Juventine» - Sodelovali bodo pevski zbor «Oton Zupančič* iz Standreža in godba na pihala iz Doberdoba S celotedenskim praznovanjem bo športno društvo «Juventina» v Standrežu praznovalo dvajsetletnico obstoja in hkrati nudilo domačinom in tudi drugim gostom skoro vsak večer možnost zabave na nogometnem igrišču v Standrežu. Naši rojaki, zlasti še štandrežci, prav dobro poznajo Juventino, ki dolgo vrsto let visoko drži športno čast Standreža s sodelovanjem v deželnem nogometnem prvenstvu. Že več let to društvo prireja na svojem nogometnem igrišču poletne šagre, da si na tak način prisluži denar, ki Je zelo potreben za Sjportno aktivnost čez zimo. Letos je odbor društva, ki niti načeljuje aktivni predsednik Dino Roner, pripravil obširnejši program kot prejšnja leta ter dodal običajni zabavi tudi kulturne in športne prireditve, ki bodo prav gotovo pri. vabile v teh vročih dneh naše ro- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VSE POLETNE MESECE V GRADEŽU, PANZANU IN TRŽIČU Specializirani agenti PS skrbijo v kopališčih za varnost kopalcev Služba deluje že več let - Agente je mogoče spoznali po po-sebnih oblekah z napisom «Pubblica Sicurezza - Salvamento» Pridržana prognoza za mladeniča 1 aradi trčenja z vespo v skale *alivii. a sta prehitro vozila na ovinkasti cesti proti Sesljanskemu Avstrijska turista ponesrečena pri mitnici proti Bazovici UV*n raJšnii m*adeniča sta se predvče- j trebne formalnosti opravili agenti testi i?1 Ponoči hudo ponesrečila na I cestne policije. skega Pelje iz Sesljana do Sesljanje dh„Z?. va- Prometna nesreča se hližf^^rila v bližini cerkvice, pri-h) zaij a P°1 poti med obalno cesto njena V?«1- kamor sta bila name-lil j. J" letni Domenico Vitrani iz salt ;,0!jo,ta 2 in 18-letni Livio Nov-nav*doi ’ del Veltro 79. Vitrano je Po, n'‘.Po vijugasti cesti vozil veseli, v Kateri se je peljal tudi Nov-cerirVji0 Je privozil na ovinek blizu ?blast Ca' je zaradi hitrosti izgubil 'P s „0 a. vozilom, zavozil na levo q no treščil v skale. ^itran,- VesPista sta se prevrnila in Po i,].. Je pri nesreči hudo pobil jja:njo Vl. *;er si verjetno prebil lo-> val’ tfl z‘omil levo ramo, poskoku tnr>-,V0 ključnico in zadobil mo-Se je nnUMnskt pretres. Novsak pa v®th se«'1 P° Slavi, se ranil po le- hogj. ncu jn p0kji po [evi ro|ij jn p© PrePebMf^en?a 30 z rešilnim avtom Janiji ‘ V bolnišnico, kjer so Vi-farški nria i°i sPreJ?b ,na nevroki- ‘tfi................ ........ ni')ddelek s pridržano progno-P6delekg0vega Prijatelja pa na isti VPnHar o c\ Un i _ •n dniVMdar se b" zdravil le *• Na kraju nesreče so po Hitrost na ovinku je bila kriva tudi prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo popoldne na državni cesti med Bazovico in Trstom. O-krog 16. ure je 20-letna Anneliese Froschl iz Celovca proti mestu vozila avto «volkswagen» W 591-097, v katerem se je peljal tudi 23-letni Hans Leitner iz Celovca. Ko je Froschlova privozila do ozkega ovinka nekaj stotin metrov nad mitnico, je zaradi hitrosti izgubila nadzorstvo nad vozilom, zapeljala na levo in treščila v železno ograjo. Pri nesreči sta oba potnika z obrazi udarila v vetrobran in Froschlova si je tudi prebila nosno kost. Policijski podčastnik žrtev svojega poklica , Sedeminštiridesetletni podčastnik I prometnega oddelka policije Giulio Scherli je predvčerajšnjim zjutraj pri izvrševanju službe postal žrtev prometne nesreče. Na vogalu Ul. Rossetti in Ginnastica je v nedeljo dopoldne prišlo do trčenja dveh avtov zaradi izsiljevanja prednosti. Redar Je poklical policijo in nekaj trenutkov zatem je na omenjeni vogal pripeljal policijski avto. Podčastnik Scherli se je takoj lotil dela, se sklonil in s kredo zaznamoval točna mesta stoječih avtov. Ko je to delal, Je navzdol po Ul. Rossetti s taksijem TS 59038 privozil 33-letni Giordano Bastianutti iz Ul. Petronio 28. Ta je imel prosto pot, toda ker verjetno ni dobro preračunal razdr,-lje, ali ni opazil podčastnika, je zavozil tako blizu ustavljenih avtov, da Je z levim prednjim kolesom zavozil po levi Scherlijevi nogi ter mu povzročil poškodbe. Scherli se je v policijskem avtu odpeljal v bolnišnico in zaprosil za zdravniško pomoč. Dali so mu jo, nakar je šepajoč zapustil bolnišnico. Okreval bo v 7 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Bogat plen drznih tatov v stanovanju Drzni tatovi so predvčerajšnjim ponoči splezali na nadstrešek nad vežnimi vrati stavbe v Ul. Tibul-lo 22, ki je visok približno dva metra in skozi odprto okno prišli v spalnico 64-letnega upokojenca San. ta Trevisana. Lastnik stanovanja je pustil odprto okno da bi shladil spalnico. Drzneži so potihoma prebrskali po vseh kotih in v nekem predalu našli skrinjico, v kateri Je I Trevisani hranil dragulje in zlatni KINO «1K1S» PROSEK predvaja danes, 25. t. m. ob 19.30 film: Squadra (Temergenza (ZASILNO MOŠTVO) Igrajo: MIHAEL CAI.LAN - DEAN JONES in BARBARA EDEN Za reševanje utopljencev usposobljeni agenti javne varnosti, ki opravljajo svojo službo na plažah v Gradežu, Panzanu in Tržiču. Naši obmorski turistični kraji so vsak dan, še prav posebej pa ob nedeljah in praznikih, dobro zasedeni ter je ta služba nadvse dragocena Od 1. julija deluje tudi v obmorskih kopališčih go riške pokrajine reševalna služba, ki jo vršijo agenti javne varnosti. Ce bodo vremenske prilike ugodne in se bodo turisti zadrževali v obmorskih počitniških krajih tudi v septembru, to ta delovala tudi v tem mesecu. A-genti javne varnosti, ki opravljajo to službo, so se zanjo Izurili v posebnih središčih. Opravljali so jo že prejšnja leta ter so jo kopalci toplo pozdravili. Spada v okvir pri-prlzadevanj notranjega ministrstva, da bi se turisti varno počutili v morju med svojim letnim odmorom. Varnostna služba na plažah spada med redno delo Javne varnosti. Opravlja Jo osebje, ki je fizično in praktično usposobljeno za pomoč utopljencem. Izpopolnjevalo se je v raznih središčih, ki delujejo v policijskih šolah. TI napori so rešili stotine človeških življenj. Poleg tega Je delovanje reševalcev dragoceno tudi zavoljo tega, ker svetujejo kopalcem, Jih opozarjajo na nevarnosti, zlasti v morjih z neenakomernim dnom in morskimi tokovi. Obenem skrbijo za spoštovanje odredb uprave javne varnosti in pristaniških poveljstev, ki težijo k uveljavljanju reda in mirnega poteka življenja na plažah. V goriški pokrajini deluje služba v Gradežu (Costa Azzura) ter v Panzanu In Tržiču, kjer je največ kopalcev. Na vsaki Izmed omenjenih plaž deluje ena patrulja agentov PS, kt rešuje morebitne utopljence s plavanjem ter umetnim dihanjem. Agenti imajo posebno obleko čokoladne barve z napisom «PubbUca Sicurezza — Salvamen-to». Ti ljudje so svojo službo v ko- pališčih opravljali tudi prejšnja leta ter so si pridobili dragocene izkušnje. Njihova prisotnost bo prav gotovo napravila prijetnejše bivanje kopalcev v naših obmorskih po čitniških krajih. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, telefon 28-79. RONKE Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «All'Angelo» dr. Olivetti, Ul Roma 22, tel. 72393. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore», last dr. Ennerija in de Nor-disa, Ul. Fratelli Rosselli 21, telefon 72340. jake iz Standreža, iz Gorice in iz «Miss Juventina 19674. Bifč, ki smo vseh okoliških vasi. Otvoritev bo v soboto 29. Julija. Ta večer bo ples od 20.30 dalje. Deloval bo dobro založen bife z domačimi vini, piščanci na žaru, dunajskimi klobasami na žaru in s cvetjem na beneški način. V nedeljo 30. julija ob 17.30 bo tekmovanje v briškoli. Prvonagra-jenca bosta dobila vsak po eno pet-desetlitrsko pletenko vino in en surov pršut. Drugonagrajenca bosta dobila vsak po eno kolo sira. Sledijo manjše nagrade; od 20. ure dalje bo pl«r. r 8I' V ponedeljek 31. Julija bo. od 20.30 dalje ples. V odmorih bo nastopil pevski zbor štandreškega prosvetnega društva «Oton Zupančič«, ki ga sestavljajo mladi fantje pod vodstvom dirigenta Franca Lupina. Naj pripomnimo, da bo ob tej priliki ta zbor, ki je nastopil na več prireditvah v drugih krajih, prvič nastopil v Standrežu. Zaradi tega smo prepričani, da bodo prišli Štandrežci v velikem številu na ta koncert. Sodeloval bo tudi troben-tač-solist Aleksander Corva. V sredo 2. avgusta ob 20.30 bodo nočne tekme v rokometu, v katerih bodo nastopila štiri jugoslovanska društva. Sodelovali bosta moški e-kipi RK «Nova Gorica« (član conske lige) in RK «Gostol» iz Nove Gorice (medobčinski prvak), ter ženski ekipi RK «Nova Gorica« (conski prvak) in RK »Ajdovščina« (član conske lige). Po dolgih letih bo to prva rokometna prireditev v Gorici. V četrtek 3. avgusta imajo na sporedu «beat večer« z nastopom ansambla «The Lovers« iz Manza-na. Pričetek ob 20.30. V soboto 5. avgusta pa bodo na prireditvenem prostoru kot gostje doberdobski rojaki. Ob 20.30 bo na štandreški trg prikorakala godba na pihala «Kras» iz Doberdoba. Domačini je bodo pričakovali na začetku vasi, na Pilošču, tu bo uraden sprejem, nato bo šla godba korakoma čez celo vas, najprej na glavni trg, kjer se bo za nekaj trenutkov ustavila, nato pa na športno igrišče, kjer bo godba v plesnih odmorih imela svoj koncert. Zaključek prireditev bo v nedeljo 6. avgusta. Ta večer bo plesna prireditev, na kateri bodo izvolili ga že zgoraj omenili, bo deloval vse večere. V zvezi s to veliko prireditvijo na prostem smo se pogovarjali s predsednikom «Juventine» Dinom Roner jem, ki nam Je dejal, da so letos hoteli dati tudi kultumo-pro-svetni značaj njihovi «šagri», ker s« štandreški športniki prav dobro zavedajo kakšno važnost ima slovenska prosvetna dejavnost v štandre-žu, kjer ni danes1, na žalost, več tiste bogate aktivnosti, ki je bilo nekoč. Predsednik Roner nam je tudi dejal, da bo treba poiskati pozitivno obliko sodelovanja med »Juventino« in prosvetnim društvom «Oton Župančič«, tako da bo slovenska mladina v tej vasi aktivna na vseh področjih. Omenil nam j« nedavni skupni izlet v Domžale, kjer so sodelovali nogometaši in pevci ter koncert domačega pevskega zbora, ki bo prihodnji teden. Predsednik športnega društva je izrazil upanje, da bo ta politika sodelovanja, ki se je pravkar pričela, rodila pozitivne uspehe. Gorica VERIM. - Zaprto zaradi počitnic. CORSO. 17—22: »Agente Logan mis-slone Ipotron«, L. De Will in G. Germani, italijanski kinemaskop-ski barvni film. MODERNISSIMO. 17—22: »La Cio-ciara«, Sophia Loren, italijanski film, prepovedan mladini pod 16. letom. CENTRALE. Zaprt do vključno četrtka. VITTOR1A. 17.30—21.30: «11 nipote picchiatello«, J. Lewis in Dean Martin, ameriški barvni film. Irzic AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 17.30: «Habesque», Sophia Loren, Gregori Pečk. Ci-nemascope v barvah. PRINCIPE. 18—22: «La sanguinosa rapina«, Victor Mature, Lee Mar-vin. Cinemascope v barvah. Konkp EXCELSI()R. Zaprto. RIO. 16—22: «Bataan», Robert Tay-lor in Robert Wolker 1111111111111111111 lllIllillIlIlllIlllIllllllllllllllllltllHIIIIIIIIIIIlMIIII II IIIIHltllimillll III lili II lllllllllll Ml 11111111 lili FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA V JAMLJAH Utrjevati slogo v naprednih in zlasti v slovenskih vrstah Te misli je v svojem govoril poudaril ob. činski svetovalec v Gorici Miladin Gerne Sinoči se je v Jamljah zaključil festival komunističnega tiska, ki ga je priredila krajevna sekcija KPl. V nedeljo proti večeru sta instrumentalni trio Bordon tz Doline ter vokalni duet Darlo ln Darko priredila uspel koncert slovenskih popevk, kateremu je prisostvovalo veliko število poslušalcev lz Jamelj, Doberdoba, Dola in drugih okoliških vasi. Med odmorom Je deželni svetovalec Joško Jarc predstavil občinskega svetovalca Miladina Černeta, ki je imel krajši govor o mednarodnem ln italijanskem pollt.tč nem položaju. Obsodil Je vojnohuj-skaško politiko Imperialistov, ki le povzročila nevaren zaplet na Srednjem vzhodu. Poudaril je nujnost vzpostavitve miru na svetu ter u-veljavitev načel mirne koeksistence. Ta cilj pa bo mogoče doseč) edinole z združevanjem resnično miroljubnih naprednih sil na svetu kakor tudi pri nas, kar je bila tudi težnja naših partizanskih norcev. »Le z vztrajno borbo ter vsa kodnevnim vztrajnim prepričevanjem bomo dosegli to. za mir .n napredek naših krajev tako potrebno osnovo« Ko Je obravnaval položaj slovanske manjšine v Italiji, je Černe dejal, da se veliko obljublja, rezultati pa so zelo pičli ali ničevi. Proti or-padnlkom naše manjšine se Izvaja diskriminacijska politika, kar oka-zuje odpust dveh slovenskih delavcev iz Doberdoba. Prav politika do slovenske manjšine, ki jo vodijo uradni krogi, nas mora privesti oo vedno tesnejšega medsebojnega razumevanja in sodelovanja na levici. kar predstavlja pogoj za učvr-ščanje moči slovenske manjšine v njenih naporih za enakopravnost. Prireditev se je začela v soboto zvečer s tekmovanjem v briškoli, v kateri je sodelovalo 48 parov, sinoči pa so Izvolili najlepšo mladenko z dvema družicama. WMmmmZ T^pnp|| •■•■:■;.J C ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE <10. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER» obvešča, da bo v četrtek, 27. julija sestanek predstavnikov nogometnih društev, ki se nameravajo udeležiti SSI. Nadalje odbor sporoča, da se bo poimensko vpisovanje moštev zaključilo v ponedeljek, 7. avgusta ob 22. uri. Vpisovanje pa bo na stadionu »Prvi maj»: v četrtek, 3. avgusta — od 21. do 22. ure; v petek, 4. avgusta — od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure. V OKVIRU PRIPRA V 2A ŠPORTNE IGRE Bazoviška Zarja za las (1:2) klonila Ajdovščini Bazoviški igralci so zapravili številne priložnosti ■ Ražem strelec gola V Bazovici se že pripravljajo na Športne igre. V okviru teh priprav Je namreč bazoviška Zarja odigrala nogometno tekmo s Primorjem iz Ajdovščine; z ekipo torej, ki je pred dvema tednoma premagala Primorca iz Trebč s 3:2. Tudi Zarja je morala kloniti, čeprav bi lahko le žela nekaj več, vsaj neodločen razuitat. Kajti v drugem polčasu so bazoviški nogometaši stalno napadali in domačini so imeli tudi precej sreče, če so lahko rešili vrata pred številnimi napadi žagarja in drugih. Ne glede na smolo pa je Zarji logično umi 1111111111111111111111111111 m )iiiiiiiii mili iu>iiiiii iii Nova smrtna žrtev Wim Loos Tragično leto za avtomobiliste. Po Bandiniju, Russoju, Klaussu itd. je v nedeljo podlegel hudim poškodbam holandski pilot Wim Loos, ki je na dirki «24 ur« v Francor-champsu vozil avtomobil znamke «Alfa GTA». Poleg nesrečnega Loo-sa se je tudi hudo ranil belgjiski pilot Erič De Keyn, ki je še vedno v smrtni nevarnosti. Morda je le megla prevarala Loosa in De Keyna, ki sta zavozila izven ceste. Točno se ne ve. Ostala pa je tragedija, ta neusmiljena tragedija avtomobilistov, ki je že terjala toliko smrtnih žrtev. Kdaj bo teh nesreč konec? Ko bo konec avtomobilov. To se pravi nikdar. Avtomobilizem je nevaren šport, o tem ni dvoma, zahteval Je in bo zahteval smrtnih nesreč. Toda «naša družba« mora imeti jamstvo, da se bo napravilo vse, da bi se čim manj izpostavilo pilote nevarnosti. ODBOJKA FIRENCE, 24 — Italijanska odbojkarska federacija je za žensko evropsko prvenstvo zbrala naslednje reprezentantke: Rivo, Scaltriti, Tullo, Consoli, Gulli, Reggiani, Salsi, Zanetti, Satunione, De Lorenzi, Pagli, Casarico, Gualandris in Ber-telli. manjkala skupna igra, tudi kondicija je predčasno zapustila tega ali onega igralca. Zarja je komaj začela s pripravami, logično je torej, da se take pomanjkljivosti odražajo v ekipi. Predvsem napadalci so v nedeljo odpovedali, medtem ko se je obramba solidno izkazala, in predvsem mladi vratar Babuder je z drznimi posegi večkrat rešil tvegane položaje. Moštvo je tako dobilo solidnega vratarja, ki bo lan-ko nadomeščal veterana, toda še vedno izvrstnega Kalina. Obramba je torej dobro zaigrala. Kaj ne bi, saj je uvrščala nekaj mladih, toda izkušenih nogometašev kot Vojka Križmančiča, Metliko, Komarja. Na sredini igrišča pa ni šlo ravno najbolje, žagar je nekoliko preveč zavlačeval žogo, ustavljal je tako igro celotne ekipe in tudi sam se je utrudil, kajti igrišče je bilo preveč travnato in vsako preigravanje je bilo zelo mučno, utrudljivo. Dobro, kot vedno pač, je igral Baldassin, ki je še vedno motorček celotnega moštva. Skoda, da je prva linija odpovedala in ni znala izkoristiti številnih res ugodnih priložnosti. Domačini so zaigrali tako tako. Začeli so zelo dobro in prav v teh uvodnih potezah so dosegli oba gola. Nato pa so popustili, kar so seveda izkoristili nogometaši Zar je, da so sprožili nevarne napade in v drugem polčasu celo oblegali nasprotnikova vrata. Toda zaman. Dosegli so sicer gol, toda do neodločnega rezultata pa ni prišlo. Za bazoviško Zarjo je dal go! srednji napadalec Ražem, ki je osebno izkoristil zmedo pred nasprotnikovimi vrati in neubranljivo poslal žogo v mrežo. Končni rezultat Primorje Ajdovščina — Zarja 2:1 (2:0). Bazoviška postava pa je bila naslednja: I. Križmančič; Bernetič (Renčelj), M. Križmančič; V. Križmančič, Metlika, Komar; Sancin, žagar, Ražem, Baldassin, Pečar (L. Križmančič). Po tekmi, katero si Je ogledalo res veliko število domačih navijačev, sta se enajsterici prijateljsko sestali in izrazili željo, da bi se ponovno srečali. —edson— Bazoviška Zarja bo morala letos braniti nogometni naslov lanskih Športnih iger. Ji bo uspelo? iiiiiiiimmiiHiiimiiimmmiiiimimmiimmimiiiiiiiiiHiiimMimi ZAKLJUČNI ETAPI KOLESARSKE DIRKE PO FRANCIJI Poulidor hitrejši od Gimondija Pingeon zasluženo osvojit Tour Balmamion na tretjem mestu - Francozi prvi skoro na vseh lestvicah dirke Dvoboj Gimondi - Pingeon: najpri vlačnejša točka H letošnjega Toura Haast je prispel v «Parc de Princes)), bil je že na sredini dirkalne steze, ko je občinstvo nenadoma izbruhnilo. Začudil (Morda je osvojil rumeno majico?! Nemogoče! Bil je na 14. mestu v splošni lestvici), se je. Razumljivo: na stezo je tedaj privozil Raymond Poulidor, najpriljubljenejši kolesar francoskih navijačev. Sklonjen čez krmilo Kolesa, z obrazom, ki Je kruto odražal ves dotedanji trud. napor, Poulidor Je v nedeljo v kronometrskl etapi dosegel najboljši čas. Ob napovedi Poulidorjevega časa Je občinstvo zblaznelo. Kolesar, ki je na tem Touru upravičeno zaslužil naziv ((kolesarja smole«, je za trenutek po toliko razočaranjih doživel zasluženo veselje, zmagoslavje. Pou-lidorjeva Usoda je pač ta: Toura ne bo nikoli osvojil. Morda si je Poulidor prav zaradi te smole navezal toliko navijačev, ki jih sam An-quetil nima. Ljudstvo časti zmago-slavca, obožuje nesrečnega. Poulidor Je bil do tedaj prvi, toda na cilj ni še prišel glavni favorit nedeljske etape, Gimondi. Končno se Je Italijan le pojavil v pariški areni. Njegov stil je bil nekoliko pomanjkljiv: migal je z rameni, večkrat se je moral celo dvigniti s sedla, da bi obdržal enak ritem; skratka, ni bil najboljši Gimondi. Logično torej, da je moral kloniti napadalnemu Poulidorju, ki je v tej etapi pustil dušo. Gimondi je torej izgubil etapo, izgubil je Tour predvsem, končal pa ga Je z dvignjeno glavo. Pokazal se Je iz-redno športnega in s tem si bo nedvomno pridobil še večje število navijačev. Nikoli ni odpovedal, tudi ko je trpel izredne muke. ((Nisem smel popustiti. Imel sem točno dožnost do svojih tovarišev, 'Jo svojih navijačev,« tako je izjavil Gimondi po svoji tragični etapi v Luchonu. Zaključil se je tako letošnji Tour. Pingeon ga je zasluženo osvojil. Uveljavil se je zaradi Izredne regularnosti, s katero je lahko od 5. etape dalje ohranil rumeno majico. Nedvomno velik podvig, ki pa ni samo sad njegove sicer edinstvene dirke, temveč je tudi posledica številnih činiteljev, ki pa označujejo vsako veliko, prestižno dirko, či-nltelji pa so bili: delna Gimondi-jeva smola, slaba taktika italijanske ekipe, Poulidorjeva običajna nezrelost, Aimarova slaba forma. O Gimondiju smo rekli. Največja napaka po našem mnenju, ki jo je zakrivil tehnični vodja italijanske ekipe Pezzi, je bila ta, da se je posl užil samo enega kapetana, Gimondija. Ni imel skritih sil, kot so jih imeli Francozi (Pingeon, Ai-mar) za Poulidorja. Gimondi se je moral sam boriti proti vsem, vsi ostali pa so se borili samo proti enemu, Gimondiju. Ce bi italijanska ekipa uvrstila tudi Motto ali Ziliolija, bi morali ostali tekmovalci slediti vsem trem. Gimondi bi imel olajšano delo. Pezzi je ho- Vrstni red prvega dela zadnje KONČNA LESTVICA etape Fontainebleau — Versailles ( 1 A ,4 Ir m I • 1. Pingeon (Fr.) 136.53’50’’ 1. Binggeli (Sv.) 2.45’25” 2. Jlmenez (Sp.) z zaost. 3’40" 2. Wilde (Nem.) 2.45’34” 3. Balmamion (It.) 7’23” 3. Jacquemin (Fr.) 2.45’39” 4. Letort (Fr.) 8’38" 4. Hoban (VB) z zost. 5’52” 5. Janssen (Niz.) 5. Monteyne (Fr.) 5’52” Aimar (Fr.) 9’47” Vrstni red drugega dela zadnje 7. Gimondi (It.) 10’14” etape (kronometer) Versailles — 8. Huysmans (Bel.) 16’45” Pariz (46 km): 9. Poulidor (Fr.) 18’ 18” 1. Poulidor (Fr.) 1.02’52” 10. Manzaneque (šp.) 19’22” (s povpr. hltr. 44,475 km na uro) 11. Junkermann (Nem.) 23’02" 2. Gimondi (It.) 1.03T7” 12. Monty (Fr.) 23’06” 3. Pingeon (Fr.) 1.03’37” 13. Brands (Bel.) 23’08” 4. Janssen (Niz.) 1.04’22” 14. Haast (Niz.) 26’23” 5. Balmamion (It.) 1.04'28” 15. Bodrero (It.) 26’30" 6. Aimar (Fr.) 1.04'56” 16. Van Clooster (Bel.) 26’40” 7. Gines-Garcia (šp.) 1.04’59" 17. Samyn (Fr.) 28’42” 8. Lebautoe (Fr.) 1.05’K)” 18. Garcia (šp.) 29’56” 9. Van. D. Vleuten (Niz.) 1.05T1” 19. Bayssiere (Fr.) 29’20” 10. Huysmans (Bel.) 1.05’14" 20. Schleck (Luks.) 32’09” tel pretiravati, plačal je. Na začetnem startu je manjkal Anquetil, logično torej, da so Francozi zaupali dirko Poulidorju. Tega pa sta kot vedno nasilni agonizem. značaj prevarala. Zašel je v dve hudi krizi. Izgubil je dragocene minute. Na končno zmago torej ni mogel upati več, zato je «moral» pomagati Pingeonu. Tudi Aimar ni v tem Touru zablestel. V Parizu ga je celo občinstvo zaradi nekaterih polemik izžvižgalo. Torej tudi Aimar je moral pomagati Pingeonu. Aimar, Poulidor dva dragocena pomagača. Gimondi pa je imel Mi-nierija in Poggialija — bistvena razlika torej. Vsekakor s tem nočemo zmanjšati Pingeonove zasluge. Tour je osvojil prizadeven, u-ravnovešen, požrtvovalen kolesar. Francoska dirka torej ni razočarala. V nedeljo sta bili na sporedu dve etapi. Zjutraj je osvojil prvo mesto Švicar Binggeli. Na kronometer pa je delno presenetil Poulidor, ki je premagal glavnega favorita etape, Gimondija, ki se je uvrstil na drugo mesto. V TREH POLFINALNIH SREČANJIH ZA EVROPSKI POKAL Madžarska izločila Veliko Britanijo Za finale v Kijevu so se še uvrstile naslednje reprezentance: Francija, Poljska, Zahodna Nemčija, SZ in Vzhodna Nemčija - Nekaj odličnih rezultatov - Presenetljivo dober tek Celjana Žuntarja (drugi na 10.000 m) V soboto in nedeljo so se najboljše evropske atletske reprezentance zbrale, da bi se potegovale za finale, ki bo na sporedu v Kijevu. Reprezentance so razdelili v tri skupine, ki so se pomerile v naslednjih mestih: Ostrawa (češkoslovaška), Duisburg (Nemčija) in Stockholm (švedska). Za presenečenje Je poskrbela reprezentanca Madžarske, ki je proti vsakemu pričakovanju izločila Veliko Britanijo, ki je bila precej pomanjkljiva v metih. Dragocene točke je zapravil tudi Campbell, ki Je v teku na 200 m zasedel le tretje mesto. V tej skupini Je Jugoslavija zasedla zadnje mesto. Delno so skoro vsi atleti razočarali. Med splošno sivino je zablestel Slovenec žuntar, ki je v teku na 10.000 dosegel drugo mesto in premagal priznane tekače kot Phiiippa in Stewarta. Italijani so zablesteli v tekih. Lestvice posameznih skupin: OSTRAWA Poljska 94, Francija 93, češkoslovaška 79, Italija 71, Romunija 31, Nizozemska 31. DUISBURG Zahodna Nemčija 105, Madžarska 84, Vel. Britanija 81, Švica 58, Bol- iiiiiiiiiiimiiiiiiHMniiiMiiiiimiiiiiimmiiii.. iiiiiiiiimiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Po zaključeni kolesarski dirki «T0UR DELL'AVENIR» Zmagoslavje Francozov Robini končni zmagovalec Italijani niso razočarali: Conti na drugem mestu, 4 etapne zmage - Bilič si je z dopingom zapravil solidno dirko Tudi v malem Touru so Franco- zreli za tako zahtevne dirke. Veči- na ekipe je že na polovici Toura dela forfait in tudi Bilič, ki je bil še dan pred koncem v Parizu na osmem mestu v splošni lestvici, je pokvaril vse z nečastno izločitvijo zaradi dopinga. Vtis tega Toura? Ni navduši!, bil pa Je živahen. Preden je Robini oblekel rumeno majico in jo tudi do konca dirke ohranil, je bil Tour skrajno neodločen. Zmagovalci so sl z neverjetnim ritmom sledili, se izpodrivali. To je nedvomno dalo dirki neko zanimivost, tehnične veljave pa gotovo ne. Francija in Italija sta ponovno dokazali svojo popolno premoč v kolesarstvu, odkrili sta nekatere zanimive kolesarje, z gotovo bodočnostjo kot Robinija, Guimarda (Francija) in Contija, Pecchielana (Italija). Vzhodna šola se tudi tokrat ni uveljavila. Med prvimi desetimi v lestvici je le predstavnik Vzhoda Cehoslovak Hraz-dira. Bilič jo je pokazil. Popolno zmagoslavje Francije. Vrstni reu zadnje etape Fontaine-bleu — Pariz (117 km); 1. Guimard (Fr.) 2.o3’14" 2. Wagtmans (Niz.) 3. Heinz (Nem.) 4. Guyot (Fr.) 5. Giaccone (It.) 6. Gombert (Nem.) 7. Knab (Nem.) 8. Hava (Čeh.) 9. Pecchielan (It.) 10. Rollins (VB) vsi z zmagovalče vim časom. KONČNA LESTVICA J John Creassy 38. LOBOV PEČAT Malce kasneje, ko smo bili v malem salonu v dvorcu sem ga opazila; kukal je skozi okno. Namignil mi je, da hoče govoriti. Prikimala sem mu. Najbrž je bila to moja neumnost. Vendar sem bila prepričana, da ga lahko samo jaz spravim k pameti. — Narednik Weex je pisal. — Aiec in jaz sva se pogosto sestajala v telovadnici. Tjakaj sem tudi tokrat odšla. Prispel je nekaj trenutkov za menoj. Hudo se je bal, ker je imel policijo za petami. — Čudna ideja: vreči se v volkovo naročje. — Ni hotel domov. Mislil je, da sem policiji povedala njegov naslov in da ga čakate doma. Ker ni imel denarja, sem mu dala nekaj bankovcev in si prizadevala ga pomiriti. Rekla sem, da lahko rečeva, da se je revolver slučajno sprožil. Tedaj se je začel nekdo vzpenjati po stopnicah. Alec se je prestrašil in skočil skozi okno. Ali ste bili vi za vrati? —— Ja. __ Nisem bila prepričana o tem. Ostala sem sama v mraku, slišala sem, kako govorite z ostalimi policaji in kako ste jeli zasledovati Aleca. Sklenila sem, da počakam trenutek, dva, da se potlej vrnem v dvorec in ker sem bila utrujena, sem... Nenadoma je prebledela. Videti je bilo da drgeta ob misli na ta prizor. — V prostoru, kjer so krpe, so bili stoli. Odšla sem tjakaj, tipala sem v mraku. Ker se nisem hotela izdati, nisem prižgala svoje žepne svetilke. Zadela sem se v kij in... Obraz je skrila v roke in zadržala dih. Roger se ni premaknil. — Tedaj, je nadaljevalo dekle, s hripavim glasom, sem prižgala žepno svetilko in zagledala sem kri... Zadrgetala je od glave do pet. Roke je stisnila v pesti. Glavo je nagnila in ostala mirna in videti je bilo, kot da se bo znova onesvestila. Svinčnik narednika Weexa je za trenutek obstal v zraku. Weex je bil star policaj, ki je že marsikaj doživel, vendar sedaj je bilo videti, kako ga premaguje sočutje, ženska — policajka je zakašljala. Naposled je Margaret nadaljevala. — Najprej sem pomislila, da je prišel Alec pred menoj in da je srečal Laka ter ga ubil zaradi ljubosumnosti. Moram priznati, da je bil tudi Lake zaljubljen vame in da je hotel... — Sluga? — Nisem kriva, če sem mu zmešala glavo... Kriknila sem. Nisem vedela, kaj naj storim. Tedaj sem, ko sem zaslišala da nekdo vdira vrata, hlinila onesveščenje. Pozneje, ko mi je doktor Sorensen dal tablete, sem jih zadržala pod jezikom, namesto da ni jih požrla. Na zahtevo mojega očeta mi Je že nekajkrat dal te tablete, saj me je tako prisilil, da sem ostala doma. Edini način, da so me zadržali doma je bil, da so mi dali uspavalno sredstvo. Včeraj pa sem morala vsekakor oditi. Morala sem plesati, piti, zabavati se, hotela sem pozabiti na vse, kar se je zgodilo. Ko sem se malce prej prebudila in uredila svoje misli, sem sklenila, da je najbolje vse priznati in da na ta način Alec ničesar ne tvega. On ni ubil Laka. ^ — Imate razloge, ko to trdite? — Nemogoče je, da bi ga ubil, gospod West. Tudi jaz zi uveljavili svojo premoč. Prvi so praktično skoro v vseh lestvicah dirke. Robini je namreč ohranil rumeno majico, Guimard je celo osvojil prvo mesto v zadnji etapi in tako še povečal razliko v točkah v posebni lestvici za zeleno majico na račun Nizozemca Vagtmansa. Francozi so tudi ekipno osvojili prvo mesto in tako domače kole sarstvo lahko računa na bodoče sile, ki bodo morale kmalu nadomestiti starejše kot Anquetila, Poulidorja, Stablinskija ln samega P:n geona. Francozi so tako premagali svoje običajne nasprotnike v svetovnem merilu, Italijane, ki so se vedno dobro obnesli v malem Touru, saj so v 7 dirkah «Toura del-l'Avenir» kar trikrat odnesli rumeno majico; leta 1961 z De Ros-som, leta 1964 z Gimondijem, leta 1966 z Dentijem. Letos pa Italijanska ekipa ni bila na višini. Sicer si je zagotovila 4 etape; dvakrat s Pecchielanom, enkrat s Contijem in Cavalcantijem. Ekipno je zasedla drugo mesto, v lestvici za ((veliko gorsko nagrado« pa celo prvo mesto. NI slabo. Vsekakor so Italijani upali v osvojitev rumene majice. Ello Rimedio je namreč imel na razpolago za Tour sposobne kolesarje, predvsem Marcellija in Contija, ki bi lahko nudila italijanskim navijačem zadoščenje o-svojitve rumene majice. Jim ni uspelo, ln to v glavnem zaradi neizkušenosti. Neizkušenost, prenapetost mladih let sta neusmiljeno pokopali predvsem Pecchielana, Ki je v dveh dneh osvojil dve etapi ’n rumeno majico, nato pa je zašel v slab dan. Izgubil Je vse. Solidno pa se je izkazal Conti, kateri jo še posebno priljubljen tehnični vodji italijanske ekipe Rimediu. Jugoslovanski predstavniki pa so ponovno pokazali, da niso še dovolj sera najprej na to pomislila in sicer pod vtisom razburjenja, vendar to je nemogoče. Alec je prispel v telovadnico za menoj. Sam je ostal komaj trenutek. Lake je moral biti že mrtev v prostoru s prhami, ko sva se z Alecom pogovarjala. Ne bodite kruti z njim, gospod West. Je zelo občutljiv mladenič in zelo nervozen. Včasih sem opazila v njegovih očeh bliske, ki so me vznemirili. — Poskušali bomo upoštevati Margaret ga je presenečeno pogledala. — Vendar, saj me še niste vprašali za njegov naslov. — Nam ni potreben, smo ga že prijeli. — Oh! Margaretino presenečenje je bilo manjše, kot je Roger pričakoval. — Hitro delujete... Upam, da nisem vzrok dejanja, ki ga je storil Zelo je impulziven, tako mlad... — Dovolj je star, da ve, kaj dela. Ali ste pripravljeni podpisati, kar ste izjavili, gospodična? — Pripravljena sem. — Imate še kaj reči? — Ne. Vse kar sem vedela, sem povedala. — Ali mi lahko poveste, kakšne podrobnosti o Cameyu, Laku in ostali služinčadi v Morden Lodgu? — Kaj bi vam lahko rekla. Veste, moj oče ima manijo: on namreč verjame, da je ljudi mogoče popraviti, pa Je zaradi te 'a zaposloval ljudi, ki so bili v zaporu. Priznati moram, da so se ti ljudje proti meni vselej korektno obnašali. Kar mene zadeva, mi Carney ni bil všeč. Tudi jaz nisem bila njemu. Mislim, da Carney ni imel nikogar rad. Z Lakom sta se vselej prepirala. — Zaradi česa? — Zaradi malenkosti. — Zakaj niste imeli radi Cameya? — Bil je surovež; ni mi bilo tudi všeč, kako me je gledal, Razen tega je bil pravzaprav moj paznik; stražil me je, da nisem mogla z doma. Vselej sem se spraševala, zakaj ga garija 54, Jugoslavija 37. STOCKHOLM Sovjetska zveza 105, Vzh. Nemčija 87, švedska 69, Norveška 55, Belgija 53, Finska 51. REZULTATI Objavljamo rezultate skupno, da jih medsebojno primerjamo z ostalimi zmagovalci in sl ustvarimo tako bežno sliko o mogočih favoritih v Kijevu. 100 m Bambuck (Fr.) 10"4 Metz (ZN) 10”3 200 m Bambuck (Fr.) 20”7 Nerlich (ZN) 21”2 Erbetosser (VN) 21”4 400 m Nallet (Pol.) 46”2 Roeper (ZN) 47”1 890 m Dufresne (Fr.) 1’47”5 Kemper (ZN) 1'47”5 Jelobovski (SZ) 1’47”8 1500 m Arese (It.) 3’46”8 Green (VB) 3’46”8 5000 m Fašinsbauer (Ceh.) 14’49” Norpoth (ZN) 14T2”4 Klistov (SZ) 13’56”6 10.000 m Stavviarz (Pol.) 39’29”6 Mecser (Madž.) 29’38”4 3.000 m ovire Texereau (Fr.) 8’41”4 Joni (Madž.) 8’32”6 Kudinski (SZ) 8'42”8 4x100 m Francija (Berger, Delecour, Pl-quemal, Bambuck) 38’9 (trenutno samo evropski rekord) Zahodna Nemčija 39”9 Vzhodna Nemčija 40”1 4x400 m Poljska 3’04”2 Zahodna Nemčija 3'07”4 Vzhodna Nemčija 3’09”1 110 m zapreke Ottoz (It.) 13”8 John (ZN) 14”0 400 m zapreke Frinolli (It.) 50”2 Shenvoo (VB) 50”5 Geeroms (Bel.) 51”3 Krogla Komar (Pol.) 18,48 m Varju (Madž.) 18,79 m Disk Danek (Ceh.) 60,64 m Fejer (Madž.) 57,02 m Jaras (SZ) 58,41 m Kopje Sidlo (Pol.) 78,72 m Nemeth (Madž.) 83,68 m Paama (SZ) 82,14 m Kladivo Smolinskl (SZ) 61,37 m Beyer (ZN) 66,30 m Klim (SZ) 68,62 m Višina Sainte-Rose (Fr.) 2,13 m Schillkovski (ZN) 2,12 m Daljina Stalmach (Pol.) 7,85 m Davles (VB) 8,04 m Troskok Jaskolski (Pol.) 16,68 m Kalocsai (Madž.) 16,24 m Zolotarjev (SZ) 16,38 m Palica D’Encausse (Fr.) 5,10 m Lehnertz (ZN) 4,90 m Nordwig (VN) 5,10 m ENNA, 23 — Jugoslavija, Francija, Romunija in Italija so nastopi-le na mednarodnem ženskem turnirju v košarki na «Piazza Arine-rina«. Turnir, ki je bil izločilnega značaja, je osvojila Jugoslavija, W je premagala Italijo z 61:60 (31:311-Na tretje mesto se je uvrstila Romunija, ki je premagala Francij0 z 69:55 (42:32). ^ ^ HEM LOURENCO MARQUES, 24. " še smrt. Kar sedem ljudi je dane* umrlo zaradi tragične nesreče, W se je pripetila južnoafriškemu P1' lotu Lucasu Bothi. Devet ljudi s® pa bori s smrtjo. Botha je z avtomobilom znamk® Preco-Brabham zavozil izven ceste-kjer Je številno občinstvo prisostvovalo avtomobilski dirki za mestno nagrado «Lourenco Marques». Avtomobil se je pri trčenju vžgal-krik ob cesti: sedem ljudi (večin* mladih med 10 in 18. leti) je tako) izdihnilo, devet pa je bilo hudo ranjenih zaradi opeklin. To je naj-večja tragedija na «avtomobilskin dirkah« v Južni Afriki. .........■■■■■lini.....mu............. 16. kolo jugoslovanske košarkarske zvezne lige Olimpija poražena Zadar nedosegljiv 1. Robini (Fr.) 41.06’23" 2. Conti (It.) z zaost. 4’53” 3. Gomez (šp.) 6’16" 4. Guimord (Fr.) 6’4o” 5. Den Hartog (Niz.) 8’24" 6. Hrazdira (Ceh.) 10’43” 7. Pecchielan (It.) 11’32” 8. Wagtmans (Niz.) 12’20” 9. Harrlson (VB) 13’56" 10. Pintens (Bel.) 17’40” Olimpija si je s porazom v Beogradu proti Koraču in drugim zapravila še zadnjo priložnost, da bi lahko sledila peterki Zadra, ki v vsakem kolu premočno zmaguje. Ljubljančani so bili tokrat precej netočni v metih, poleg tega pa so morali igrati proti dvema igralcema (Koraču in Trajkoviču), ki sta odigrala svojo zadnjo tekmo pred lastnim občinstvom in sta se hotela tako dostojno posloviti od svojih navijačev. Logično torej, da sta pustila dušo na Igrišču. Za Olimpijo pa je to pomenilo poraz. Daneu je bil tudi v Beogradu najuspešnejši za Olimpijo, toda le malo je mogel proti živahnim domačinom, ki so z neusmiljenimi protinapadi nizali koš za koš=m. Tu se je zlasti uveljavil Korač, ki je dosegel kar 34 točk (zanj -“-ZADAR: Zadar — Radnički l^5 j (55:38), SPLIT: Split - želiezn čar 83:47 (48:20), BEOGRAD: O**’ Beograd — Olimpija 87:73 <46;?J ZAGREB: Lokomotiva — ,. 107:73 (60:38), SKOPJE: R6Bšp nički — Partizan 86:84 (78:78 42:38). LESTVICA Zadar 15 13 2 1312:1027 Olimpija 15 11 4 1194:1097 OKK Beog. 16 10 6 1331:1181 C zvezda 15 10 5 1261:116) 16 9 7 1257:1186 9 7 1264:6693 9 7 1137:1111 7 8 1112:1127 6 10 1231:1327 5 11 1051:1264 4 11 992:1182 0 15 1068:1352 Partizan Lokomotiva željezničar Split Radnički Rabotnički Borac BSK je $ 2o 30 i» 18 IB 1« )0 i II 16 16 15 16 16 15 15 mi zdi, zelo strog. ^ Kajpada obsoja vse, kar sem storila in kar delam, in s°v »?ej vse moje prijatelje. Včasih sva se zelo hudo prepirala. «Jgl je Pat sprejel v službo... Naposled pa je Camey predstavo določeno prednost: onemogočal je Alecu vstop v dvor Razen tega je bil zelo antipatičen. — Ali je to vse? — Kaj pa še hočete? — Imate očeta, ki je, kot se čudno se mi zdi, da vas zapira, celo drogira vas, samo bi vas prisilil, da ostanete doma. Zakaj tako dela? . j — Pat je zelo avtoritativen. Z njim ni mogoče diskutir% ' ■£? se to malce pomiri... Vse do dne, ko mi pride vse to ^ glavo, ko z meno.i ravnajo kot s srednjošolko in izgubi n za osem dni. Pat je pravzaprav velik malorne=c t Njegova želja je videti me poročeno, umirjeno, v zakom1^ resnim človekom, ob katerem mi minevajo večeri tako. pletem svitre... Vendar, jaz pa... .i^. Za hip je obmolknila in opazovala konec svojega fieV — Kaj ste hoteli reči? j(i — Nič. Mislila sem na...ubogega Laka in na groz°> me je zajela.. p# Ali je bila to resnica? Ali se je v resnici spomnil0 st prizor v prostoru s prhami, ali je šlo za določeno podrobh ^ o njenem očetu, podrobnost, o kateri ni hotela ničesar ^ — Ali ine boste odpeljali domov? je vprašala. — Kaj nočete domov? — Ne. Ko se vrnem po begu domov, so razgovori ve\j,? bučni, posebno če je Helene tamkaj. Ali lahko še osta® — Ali nimate prijateljev v Londonu? vc — Imam. Vendar si jih zdajle ne želim videti. bi telefonirali očetu. V resnici sem v neprijetnem P°, »jpi gospod West. Najraje bi ostala tukaj, dokler se ne odl°p<) — Naj bo. Vendar, povedati vam moram, da s® Billova žena nocoj vrnila. Dotlej morate oditi. . (Nadaljevanje _______________————-.. —■—-———— " " — ■ "TTpr®)1 UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni preda’ 559 - PODRUŽNICA. GORK A: Ulica 11 Magglo 1/1 Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37 338, 96-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - 'lu*r p čeftletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinar|ev), letno 100 din <10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ^ 91 SFRJ- AD1T DŽS ’ Llubljana Stari trg 3/1 leieion 22-207, tekoči račun prt Narodni banki » Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca tigovskl 150, Hnančno-upravm 250. osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tria- ’ gortške pokrajne se oaročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt cSocletš Pubbllcltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst _