Štev. 5, Y Ljubljani dne 25, maja 1896. Leto I. Planinski THI Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Izhaja 25. dan vsakega meseca. »rii&tveniki dobivajo list zastonj. — Neilanc stane po 2 plrt., dijake po 1 gld, 20 kr, na leto; posamezne številke po 20 kr. Za obliko in vsebino spisov so odffovorui pisatelji. Vse spise, liarofeila in platila vzprejemljc „Slov. plan. društvo" v Ljubljani. Inserat obsegajoč dva naj s ti nk o strani stane 6 ffld. za celo leto. Bog nas Ojstre (Veliki Obir 2141). Spisal V: B. e pogledamo z Ljubljanskega gradu, ali s ceste proti St. Vidu, ali pa s Šmarne Gore proti Grintovcu, zapazimo med Kokrsko Kočno in Zaplato v ozadju bel, precej oster vrli, pod vrhom pa zapazi dobro oko še dve majhni pegi. Ta vrli na Koroškem je Ojstre, turistom in drugim navadno znan po imenu Veliki Obir, ali kratko le Obir. Ko sem prvikrat hodil z onega vrha proti jugu navzdol, prišel sem do vasi Ob irsko (Ebriach) z župno cerkvijo. Domačini imenujejo to vas Obrje, najvišji vrh celega Obirskega gorovja pa Ojstre; „kajti" — tako mi je razkladal stari Obrc, malo „čedro" tiščeš med ustnicami — „ako imajo Štajerci svojo Oj-^^ strico, imamo mi Ojstre, saj sta si podobna". Seveda sem mu pritrdit in dostavil, naj se le držijo svojih prvotnih domačih imen. se usmili! saj slišiš na Koroškem celo „die Obir"! Ta vrh, katerega lahko vidimo iz Ljubljane, stoji na mogočni podlagi, in slavni prof. Frischauf ga imenuje „interessanter Berg". In zares! Hribovje je tako rekoč ločeno od drugih gor ter v zvezi le po nizki zarezi, „Šajda (I0GG)" imenovani, z razpraskano Košuto, tako da se Še prišteva skraj njemu severnemu delu Karavank (nekateri prištevajo tudi še Peco li Karavankam). Omejujejo pa gorovje dalje proti jugu Obiralca dolina, proti vzhodu Bela, proti severu Drava in proti zahodu globoka zareza, dolinica Frajbah, in deloma Selška dolina. Širni razgled z vrha, lahki dolaz in druga naravna svoj st v a so provzročila, da ga radi pohajajo turisti, botaniki, mineralogi in tudi prijatelji hrošče v. In ko je „Oesterr. Touristen-Club" izdal panoramo, uravnal in dobro zaznamoval pota, za turiste pa najpotrebnejše reči izvrstno priredil v planinski koči „Bainerschutzhaus", postal je Ojstrc eden najbolj ob i skovan i !i vrhov. S tem, da se je po posredovanju Celovške meteorološke postaje osnovala pod vrhom tudi z vsemi potrebnimi instrumenti preskrbljena meteorološka opazovalnica, tacaš najvišja v Avstriji, in da se je pozneje, 1883. leta, s pomočjo sekcije „Touristencluba" v Železni Kaplji telefonsko zvezala z Železno Kapljo, od koder vsak dan poročajo meteorološka opazovanja telegrafoma Dunajski centrali, je postal Ojstrc tudi v znanstvenem ozira jako važen vrh. Nedavno so postavili prav na vrhu tudi opazovalnico z vetrnico in tako dopolnili meteorološke priprave. (Telefonska zveza meri 13 5 Jem; postaja leži nad Železno Kapljo 1500 m visoko.) Znamenito je Obirsko gorovje dalje zaradi svinčenih rudnikov in znamenitih jam, katere krase tudi kapniki. V teh jamah, zlasti v Jožefovem in v Adolfovem rovu. se nahajajo vanad i nit ni kristali, katerih je dobiti samo še na Uralu. Ob južnem podnožju polja od Železne Kaplje skozi Predaselj zanimiva pot. k studencu Ob irske natronske kisle vode, katera ima izredno veliko proste ogljikove kisline. To cesto so z velikim trudom naredili in jo deloma presekali skozi skale leta 1874. in tako napravili Obirsko sotesko (Ebriacher-Klamm). Na obeh straneh soteske štrle temnozelenc dioritove pečine, preprežene s sveti obeli mi kremenastimi žilami, vmes pa se svetlika asbest in semtertja epidot v lepih kristalih. V stranski dolini Obojnikovi pa je bakren rudnik. Botaniku raste tod veliko znamenitih rastlin, n. pr. na vrhu: AljssnmOvirense, majhna, rumeno cvetoča križnica (njena soroduica: Alyssum Wulfenianum se nahaja pod Triglavom); pri svinčenih jamah: Arabis Ovirensis, majhna, belo cvetoča križnica (njeno sorodnico: Arabis Wochinensis dobiš v Bohinjskih planinah); tudi znani redki Erjtriehium Triglavense (Hac|netium) je najti. Potov na Ojstrc je mnogo, h Ljubljane je najbližji pot skozi Kokro in Jezersko Sedlo v Železno Kapljo, Trg Železna Kaplja ima odtod ime, ker so v prejšnjih časih, ko ni še bilo ceste črez Ljubelj, vozili železo skozi tačas mnogo večji trg na Kranjsko in so vozniki tam ostajali. Od Železne Kaplje je najkrajša stara kntopovska pot ali Jovanska steza; začenja se precej onkraj Bele za trgom. Ako pa gremo še dalje po Ob irski dolini, najdemo za Oobrskim domom pred sotesko drugo tablico, ki kaže proti Ojstreu mimo Jamnikovega doma. Od Ob irske slatine pelja pot skozi vas Obirsko ria vrh; ravno tako tudi od Šajde, katero pa rabijo turisti, ki prihajajo iz Borovelj. Najbolj zložna pa je pol ure za Železno Kapljo pri kmetu Možgann začenjajoča se pot, ki jc najmanj strma in vodi mimo že omenjenih znamenitih jam. Za potovalce, ki prihajajo od železniške postaje Sinča Ves (Killms-dorf), [mimo Žitare Vesi (Sittersdorf), kjer se prideluje v obližji glasoviti cviček najhujše vrste, pa peljeta dva pota: eden črez Eebrco (Eechberg), drugi za Eebrco črez Grabštajnsko planino. Večinoma se shajajo vsa ta pota proti vrhu, deloma že na robu, s katerega že imamo krasen pogled na Junsko dolino. Iz te doline tudi pelje skozi tako imenovani „Bildenštajnov Graben" najzanimivejša pot na Ojstre, po kateri sem jaz prvikrat šel dne 5. septembra 1876, lota. Izst op i vŠi na postaji Grabštajnski, krenemo na desno pod navpičnimi skalami Škrbine po levem bregu Drave proti fari Galiciji. Na desnem bregu Drave zapazimo zadi na levo faro Kamen, spredaj pa Mohliče. Pri vasi Zagorje (Saager), nad katero stoji gradič, v katerem sem se sešel s spremljevalcema, prestopimo po „Anskem" mostu Dravo in pridemo kmalu v Galicijo. Na Škrbini, tam, kjer je sedaj Kaiserjevo in Meleherjevo posestvo, je stal pred 800 leti trden grad Proso ni ca (sedaj je videti le še nekaj razvalin), katerega lastnika sta bila Albuin, mejni grof Korotanski, in njegova pobožna soproga lepa Hildegarda, imenovana tudi Agata. Legenda pripoveduje, da je ljubosumnost tako razburila grofa, da je vrgel svojo ženo s služkinjo vred skozi okno črez pečino v prepad. Pravijo, da so odnesli angelji pobožno Hildegardo, grof pa da je oslepel od njih bliščobe. In ko se je bil pokoril sedem let, je zopet izpregledal in v zahvalo postavil cerkvico v Mokličah. Hildegarda pa, katera se ni ubila, je postavila cerkev v Kamnu. Tukaj so pokopali njo, njega pa v Molilički cerkvi. Nad krsto Albuinovo je stala ona 23 dm visoka, 87 cm široka in 19 dni dolga skrinjica — cerkvica, katero je po ustnem sporočilu neki St. Pavelski menih, menda v začetku 15. stoletja, umetno izrezal iz lipovega lesa v gotiškem slogu, in ki se sedaj nahaja v cesarskih zbirkah na Dunaju. (Pri svetovni razstavi 1873. leta je bila razstavljena.) Znamenito je tudi to, da je bilo to zelo umetno delo povod, da je nastalo še več enakih umotvorov, posebno oltarjev, katerih je še večinoma prav mojstersko izdelanih kakih 50 na Koroškem, tako oltar pri Sveti Krvi (Heiligenblut) in veliki oltar v nekdanji Krški stolni cerkvi. Ostankov Hildegardinih pa so nekaj prenesli v Gradec in nekaj v Briksen. V Kamnu jc ostala še kost ene roke, Idimo dalje! Od Galicije polja sedaj rdeče zaznamenovana pot črez travnike, mimo lepega slapa (Wildcnsteiner "VVasserfall) na desno. K slapu, ki pada nad 50 m visoko, vodi še posebna pot. Med slapom in vzbočeno skalo je toliko prostora, da lahko počiva večja družba v hladu. Naša pot/pa drži malo na desno po lepem gozdu okolo slapa, ter pridemo na zeleno planino nad slapom. Od tukaj se vzpenja pot bolj strmo do „dimnika" in vodi dalje na „Mali Obir" in od tod v Fraibaehgraben proti Apačam. Naprej jc pot bolj prodasta, pozneje „mačja" 5* in utrudljiva — pa ne nevarna. Kmalu dospcmo na rob, na katerem se ta pot združi s potmi iz Kaplje in Bebrce. Po knapovski stezi gori in od tega roba do zadnjih knapovskih hiš so bili nekdaj zabiti visoki koli precej pogosto; služili so rudokopom za kažipot posebno po zimi. (Ob drugi priliki, ko sem hodil že po noči tod, se je svetila vrhu teh drogov svetloba ali svit sv. Elma.) Proti peti liri smo bili pri knapovski koči. Ker so najvišji rudnik pod vrhom opustili, porabili so te hišice za turiste, za opazovalce in za oskrbnika teh koč. Nisem se dolgo mudil v koči; odložil sem malho in v desetih minutah stal na vrhu. Razgled me je, reči moram, osupnil. Krasen je bil solnčni zahod kmalu po šestih. Pričakovali smo še mesečnega vzhoda, napravili ob 1ji 8 ogenj in naznanili tako v Zagorski grad, da smo na vrhu. Prenočišče je bilo slabo: na sami slami pod streho, malo odeje, zato pa več onih znanih skočljivih živalic. Težko sem pričakoval jutra. Ob štirih smo že plezali na vrh in pričakovali sol učnega vzhoda. Bil je kar najlepši. Ko smo gledali proti zapadu žareče bližnje vrhove, začenjala se je dvigati megla iz Dravske doline proti Košuti, in ko je dospela do nas, zagledamo vsak svojo velikansko senco na njej, mahamo z rokami — ravno tako pošasti na megli. Onega pa, ki ne pozna te prikazni, mora prešiniti strah. Konec prihodnjič. O legi planinskih koe. Spisal Fr. Kocbek. olike važnosti so planinske koče za turistiko, ve pač vsak liribolazec sam najbolje ceniti, zlasti tedaj, ako so mu ovirale pot razne nezgode, kakršne so megla, dež, nevihta itd. Ob lepem vremenu mu je v planinski koči prijeten odpočitek, in tudi krepila najde v njej, ako je oskrbljena z najpotrebnejšimi živili; ali ob slabem vremenu, ko je premočen do kože, mu je šele pravo pribežališče, katero ga mnogokrat reši preteče nevarnosti ali bolezni. V tem varnem zatišju si ogreje otrple ude in posuši premočeno obleko, v njem najde primerno zavetišče proti vremenskim nezgodam ali ugodno prenočišče za nadaljevanje svoje ture. Lega planinske koče je v tem oziru velike važnosti, da zadostuje vsem potrebam turistike. Oglejmo si to natančneje. Vprašajmo se najprej: kje so potrebne planinske koče? Gotovo tam, kjer so visoki, zelo obiskovani vršaci, ki so precej oddaljeni od človeških selišč; potem tam, kjer so važni, visoko ležeči gorski prehodi, ali kjer so važna planinska razpotja in torej ob enem izhodišča raznim hvaležnim turam. Marsikdo sicer pravi, naj se planinske koče stavijo samo v visokih legah, kjer ni pastirskih koč, le v bližini vrhov, kamor dospeš iz obljudenih krajev težko v enem dnevi. Da so planinske koče ob takih razmerah, neogibno potrebne, to uvidi pač tudi vsak, ki ni hribolazec. Ravno tako potrebne pa so tudi koče na nižjih vrhih ali gorskih razpotjih, kakor tudi na važnih prehodih, kjer ponujajo popotniku varno zavetišče ali mu sploh olajšujejo potovanje. (Je ve turist, da je na planini, ki ga mika v pohode, planinska koča, lahko .si uredi potovanje tako, da potuje proti večeru v hladu in zjutraj leze zopet v hladu na izvoljeno planino, drugače bi moral hoditi ob najhujši vročini. Ima pa tudi še ugodno priliko, opazovati sohični zahod iu vzhod, ki sta dražestna, veličastna prirodna pojava, katera moreš drugod uživati le redkonia aii ne v toliki krasoti. A tudi potovanje samo ti izdatno olajša planinska koča; zlasti če si slabejši pešec, ti ni treba prehoditi vsega pota v enem dnevi, nego si ga lahko razdeliš v manjše dele z daljšimi počitki, oziroma prenočilom. Že iz teh razlogov je pisatelj mnenja, naj se planinske koče gradijo tudi na niže ležečih vrhih, prehodih ali gorskih razpotjih, zlasti še na zelo obiskovanih gorah z daleč segajočim razgledom, ali v bližini mest, večjih trgov, kopališč in letovišč. V tem oziru je velik razloček med Švico in avstrijskimi Alpami. Švica, ki je prva porabila svojo krasno planinsko lego, vabeč tujce iz cele Evrope, da ji donašajo največji del njenih dohodkov, je postavila po vseh takih zgoraj omenjenih važnih krajih gostilnice in hotele z vsem novodobnim koinlbrtoin, kateri zlasti ugaja razvajenim, pa bogatim Angležem. To ji je privabilo preobile množice tujcev in do neslo ogromne dohodke, d asi tudi premnogi avstrijski kraji niso nič manj lepi in mični. A pri nas nedostaja tiste potrebne podjetnosti. Ako bi nekatere naše krajine ležale v Švici, sigurno bi po njih že zdavnaj žvižgal hlapon, a sedaj se vzpričo slabili cest uili vozariti ne moremo po njih. Zato stavijo planinska društva v Švici samo pod najvišjimi vrhovi svoje koče, katere radi tega tudi niso opravljene s posebnimi ugodnostmi, ker baš visoko ležeči hoteli oskrbujejo turiste z vsemi potrebnimi rečmi. Toliko v obče o potrebi in legi planinskih koč. Velike važnosti je še posebo prostor planinskih koč iz drugih ozirov. Skoraj neogibno potrebno je, da se stavijo take koče v bližini studencev, ki nam dajo dobro pitno vodo, katera so tudi rabi za kuho ¡11 umivanje. V apnenih planinah sicer včasi ni moči postaviti koče blizu vode. Tam se pa napravi vodnjak iz cementa, v katerem se nabira po napeljanih žlebovih strežnica, ki za kuho in umivanje dobro nadomešča studenčnieo. Da je koča varna, mora biti ves prostor, na katerem stoji, dobro zavarovan proti snežnim plazom, vetrovom in posipom. V tem oziru znajo svetovati le pastirji ali ljudje, ki so bili v dotičnem kraju mnogokrat ob raznih letnih časih iu ob raznih prilikah» Planinske koče se tudi ne stavijo v bližini lednikov, ker ledniki lahko rastejo in postanejo potem zelo nevarni koči. Nekateri ne gradijo koč blizu pastirskih koč, trdeč, da se tam itak dobi prenočišče. Kdor je z malim zadovoljen, bode tam zares lahko prenočeval. A večjim turistom, posebno na dobro obiskovanih gorah, ne more zadostovati taka koča, in to toliko manj, ker jim ne ponuja niti najmanjšega komforta. Kavno pastirske koče so v bližini planinske koče često velika dobrota, ker se v njih dobi mleko, sir i. dr. Še bolje je planinske in pastirske koče spraviti pod eno streho, ker dobiš tam najpotrebnejših živil, imaš postrežbo, in koča ima ob enem varuha. Samo ob sebi je umevno, da se planinske koče ne gradijo na strmih bregeh, kajti prvi snežni plazovi bi jih odnesli v dolino, Ravno tako ne smejo stati blizu skal, dasi so tam dobro zavarovano. Med skalo in kočo namreč spomladi in tudi jeseni dolgo leži sneg, ki ne skopni ter dela vlago, od nje pa trpi škodo ne le koča, nego tudi nje notranja oprava. Le redkoma se koča prizida tik skale. Tudi prirodne jame niso primerni stavbenski prostori, ker so le redkoma suhi. Opazovali so, da skoraj po Vsakem deževju, časih šele v 2—4 dneh, priteče mokrota v jame, ki so potem popolnoma vlažne. Koča, postavljena v takšno jamo, se tudi ne more prezračevati; radi tega je vedno vlažna, kar nikakor ni prijetno nočnjočemu turistu; tudi se popolnoma pokvari vse pohištvo. Da bi se skalovje izstrelilo in tako v njem napravil prostor za kočo, ni nikakor priporočati, ker bi to mnogo več stalo, nego navadno zidanje. Pri izbiranju lege za planinsko kočo pa je treba gledati tudi na to, od kod bi se dobilo gradivo, zlasti les za streho in pohištvo, kajti ravno donašanje gradiva mnogokrat prizadeva največje stroške. Čim više se gradi planinska koča nad gozdnim pasom, tem dražja je stavba. Lega planinske koče je torej odvisna od raznih pogojev, katere sem vsaj površno omenil. O planinskih lekamicah. f Spisal H. It, mag. farm. ien planinskih koč je znan vsakemu, njih pravo vrednost pa ve ceniti le ibolazec sam. Da ugajajo te koče popolnoma, nahajamo dandanes v vsaki planinski koči med nje udobnostmi tudi lekarnico, t. j. malo zbirko najpotrebnejših iti ob onem naj izdatnejših zdravil. . Pri sestavi take lekarnice treba paziti na dvoje. Izločiti je naj poprej one radikalne pripomočke, ki se ne morejo in ne smejo vročiti lajikn. Pa tudi priljubljena ljudska sredstva, ki sicer „vedno pomagajo" temu in onemu planincu, a kar mu pomaga, je največkrat, zgol vera. ne sodijo v planinsko Ickarnico. Za prvo silo je zelo umestno, da vzamemo tudi nekaj najpotrebnejših zdravil s seboj, posebno če gremo na take gore, ki nimajo Se planinskega zavetišča z Ickarnico. Prirediti pa .si jih moramo tako, da nas ne teže in ne ovirajo. Razločujemo torej majhno priročne lekarnice, ki jih nosimo s seboj, in kočne lekarnice, ki bi jih ne smelo nedostajati v nobeni planinski koči. Planinske priročne lekarnice. Tako zvauih „žepnih lekarnic" jo vse polno naznanjenih po listih, a le malo-katera ustreza pravemu namenu. Majhne ko sicer in lahke tudi, kar je gotovo važno, napolnjene pa so skoraj zgol z zdravili, ki smo jih že omenili. Po navadi so prav lične in zelo drage. Pisatelju tega članka je bilo na pogled več različnih izdelkov te vrste. Kar je bilo dobrega, je pri drža I in pridružil zbirki svoji. Zaupal je pri tem v svojo mnogoletno izkušnjo kot pešec v tujini in hribolazec v domovini. Vedno je imel 11 ¡ij raz t io vrstil ej š i h sredstev na razpolago in prilike dovolj, da jih je rabil sam ali ž njimi postregel drugim. Največkrat se poškodi hribolazee zunanje. Večja skrb za take poškodbe pripada Iekarnicam po kočah. Vsakdo bi se pač branil, nositi po žepih steklenice z obkladki, deščice (šine) ali povoje za zvit ali zlomljen ud itd. V takem slučaju si moramo pomagati z robci, preramniki, palicami (vejami) itd. Časih ni drugače, da si odparamo ali razparamo kos obleke. V mali priročni lekarniei pa kaže vsekakor imeti reči, katere bode ni o navedli v naslednjih odstavkih. Pri manjših ranah, praskah in odrgah služi izvrstno rumeni prilepili obli» (He ft pilaster), ki je dokaj boljši nego tako z van i angleški obli ž. Večje rane so v gorah po navadi zelo onečiščene. Kolikor se da, naj so izpero, potem pa potresejo z derm atol o m. Nato naredimo blazinico iz k ar bo I ne vate in jo prevežimo, čc boljšega ni pri roki, z robcem, Oe teče kri silno in venomer temna, ranjena je žila dovodniea (vena). Priporočajo pa za to (v „žepnih lekarnicah" se nahaja malone povsodi) v železnem kloridu napojeno vato, ki pa utegne biti celo škodljiva. Ustavi sicer krvavitev takoj, kri pa se sesede ob rani, kar potem močno ovira aseptiko; poleg tega silno skeli ta klorid. Strokovnjaki zopet priporočajo elastičen povoj, s katerim treba tako trdno prevezati, da se mehanično ustavi krvotok. Tak povoj pa povzame preveč prostora v ročni lekarnici. Namesto njega si lahko pomoreš s preramniki. Najboljša pa je po našem mnenji m reže vi na z j od o formo m. Ako naguba učimo nje in jo položimo na rano ter črez njo napravimo blazinico iz karbolne vate, vse pa močno povijemo, imamo za prvo silo najboljšo obvezo. Pri tej priliki naj omenimo tudi ono pač redko nesrečo, pri kateri si pretrga hribolazec žilo odvodnico (arterijo). Živo rdeča kri brizga naglo in v velikih curkih; če ni zdravnika ali vsaj izvežbanega vodnika pri rokah, je smrt gotova. Za najhujšo zadrego si lahko zapomnimo nastopno : Žila odvodnica leži najbliže površja: na roki sredi gornjih lehti in sicer proti osredju života, na nogi sredi stegna. Močno pritiskanje na to mesto zabranjuje krvotok tako dolgo, dokler ne opeša pritiskajoča roka. Ta napor pa je brezuspešen, če ni blizu zdravnika, ki bi zvezal konca žile. V takem slučaju ukreneš lahko dvoje: Zavezi hitro in na vse pretege močno rano samo, ali pa, in to je bolje, prevezi roko ali nogo na naznačenih mestih z robcem (z elastičnim povojem!); za robec pa vtakni močan klin (kos palice, dežnika, daljnogleda, podolgast kamen itd.) ter ga zasuči navpično, kolikorkrat le mogoče. Na ta način zadrgneš povito mesto ter posredno zatisneš žilo samo. Dalje kot 3—4 ure pa ne smeš biti tako zadrgnen, inače ti zamre podvezam del uda. Tako prevezo je narediti tudi nad kačjim pikom. Vsakdo ve, da treba prej izsesati rano (če ustnice ftiso razpokane) ali pa jo takoj izžgati. Ogenj, žerjavica, tleča smodka rabijo v gorah v ta namen. Poleg tega služi pri kačjem piku tudi salmijak, Jzreži pičeno mesto, če le mogoče, z razbeljenim nožem ter polij rano s salmijakom. Pri mrčesnem piku treba skeleče mesto le zmočiti s salmijakom (ki nevtra-lizuje živalično kislino), da od ležejo bolečine. Salmijak pomaga tudi zoper omedlevico. Nezavestniku drži, koder ni vode, da bi ga ž njo drgnil po prsih in močil po glavi, odprto steklenico trdo pod nos, in ozavedel se bode kmalu. Preobširen bi bil pouk, kako ravnati z zlomljeno kostjo. Priporočena bodi zato prof. Esmareha knjižica *), katera je tudi priložena lekarnici v Orožnovi koči na Črni Prsti. Le nekaj še glede obvez. Ker treba rano vselej dobro prevezati, bodi še vsakemu na svetovan o, naj rabi namesto robcev itd. tako zvani kalikotni povoj. Kos, ki je 10 m dolg in 4 cm širok, ti pobere komaj malo več prostora od žepne ure. Zelo neprijetno je, če dobi turist „volka". Zoper to nepriliko nasvetujejo loj s salieilom, kakaovo olje, vazelin. če si pa naredimo pasto iz euoliko delov lanolina in cinkovega okisa, imamo zoper volka najboljše sredstvo, a pridobili smo tako še mazilo za kožne razpoke in odrge. Zobobol odvrača kokain dandanes najuspešneje. Žal, da ga ne smemo uvrstiti v planinsko lekarnico, ker se dobiva samo na recept zdravnikov. Kdor se količkaj boji te vrste bolečin, preskrbi se s kokainom in razpusti ga v kafro ve m cvetu. Nič ni neprijetneje na gorah kot zobobol. Opeša ti dobra volja, ž njo pa pogum ; pot je zaman, ker mine ves vpliv krasote in čarobnosti planinskega *) Monakovo. Zaloga Vogelova. 1895. sveta. A če deneš par kapljic te raztopino v zobno otlino, kmalu ti od leze. Bolje je še, če tudi čeljust udrgneš nekoliko, Kafrov cvet sam ne pomaga tako uiti proti zobobolu, uiti proti omedlevici, za kar ga tudi nasvet njej o, pač pa proti trganju. Z želodcem ima marsikdo sitnosti. Vsled prehlajenja, po slabih jedilih itd. se mnogega poloti derečina (driska). Najboljše sredstvo zoper njo je opij. V Doverjevih praških je doza opija ravno prav odmerjena. Doreči na pa napade tudi prav lahko sosebno začetnika, ki se je lotil naporne poti. Takrat prihaja od oslabelega srca. Najbolje pomaga konjak, ali vsaj dobro žganje, ki ga itak vsak planinec vzame s seboj. Navadno se pridruži tej derečini tudi slabost in omotica. Abo se opiju v Doverjevih praških primeša sode (namesto eukra) toliko, da vsak prašek tehta vsaj Va grama, dobri so ob enem proti gorečici ter slabi prebavi. Da učinkujejo dobro tudi proti kašlju, nas planince manj zanima, bolj pa, da tudi proti glavobolu pomagajo nekoliko, sosebno ker antipirin ni pripušeen pri nas v ročno prodajo. Pri bljuvanju aH izbruhu krvi, ki se pripeti slabotnemu hribolazeu ravno tako lahko, kot omedlevica vsake vrste, ni treba več kot 10—15 kapljic z vodo izpiti, morda še enkrat (več pa nikar) ponoviti, da pomaga. Komur so v gorah pošla ali pa se pokvarila obvezila, nakapljaj v kozarec vode nekoliko tega klorida, napoji s to zmesjo vate ali platna in položi na krvavečo rano. To je potem ona vata, ki smo jo omenili v začetku. Toda ko prideš do koče, preveži rano takoj! Odstrgaj, kolikor se da, strjeno kri, nadalje pa ravnaj, kakor je bilo povedano zgoraj pri jodoformu. Teh 10 sredstev zadostuj. Upam, da jih ni premalo, a tudi ne preveč, is on multa, sed multum. Lahko si sestavi vsak sedaj ob začetku sezone nasvetovano malo zbirko v majhno škatuljico, pripravno za zep. Zavaruješ se tako z malim trudom proti kdo ve kako velikim nasledkom. Naravno je. sicer, da, kdor žesto in mnogo lazi, toliko redkeje potrebuje pomoči, kolikor bolj sV &iiri iji utrdi. Da pa tudi najbolj vajenemu hribolazeu ni biti brezskrbnemu, pritrdi mi vsak. Razume se, da nam je bilo imeti v čislih zgol bolezni, ki se utegnejo pripetiti v gorah. Na vrsti pa niso bilo dosedaj še: gorska bolezen, sol n čari ca in omamljenost od strele. Prva nas napade zaradi tankega zraka v višinah. Turist postane len, opoteka se, tare ga slabost, boli glava, iz nosa mu teče kri in v ušesih mu Sumi. Zoper gorsko bolezen nimamo pripravnega sredstva za priročno lokarnico. Poči j ter okrepčaj se z jedjo in pijačo. Ko se počutiš popolnoma dober, je najbolje, tla se vrneš čim prej nizdolu. Od strele ali od solnčarice omamljenemu liribolazeu treba dati salmijaka pod nos, dokaj koristneje pa ga je močiti in drgniti z vodo ali snegom. Glede škatuljic samih mislim, da bi bilo pač najbolje, narediti jih iz aluminija. Paziti je, da se obvezila ne zmočijo. Planinske kočne lekarnice. To, kar smo dosedaj spoznali za dobro, mora biti pripravljeno tudi v kočni lekarniei, seveda vse bolj primerno in obilno. Shraniti pa moremo v njej nadalje tudi zdravila, ki jih nismo vtaknili k sebi, ker jih je nerodno nositi. Omenili smo že povoje. Njih mora biti vsaj a—6 vloženih. Za obkladke pri hudih udarcih, oteklinah itd. je najvažnejši svinčeni oeet. Zadostuje ga dve žlici na liter vode. V taki svinčeni vodi napojimo potem bombaž ali platno. Dobre obkladke si tudi napravimo v ta namen, če razpustimo v tej vodi nekaj gramov galuna. Da nosljamo navadno čisto vodo, v kateri je razpuščen galun, kcdar nam teče kri iz nosa, je bolj ali manj znano. Majhen p oži rek, kvečjemu dva te raztopine pa ustavi tudi bljuvanje krvi. Večja steklenica triodstotne raztopine borove kisline bo služila onim, ki zavezujejo rane v koči. Izplaknili jih bodo s to tekočino, da na ta način zamore vse škodljive kali, to je da desinticirajo rane. Tudi za izmivanje ust je dobra borova kislina, posebno če ji je pridejanik nekaj timolovih kristalov. Za različne želodčne sitnosti rabi soda, za izpraznitev želodca pa služijo čistilne kroglice. Citronova kislina spada v planinsko lekarnieo iz dvojnih ozirov. Prvič zamori trohica te kisline, razpuščenc v kozarcu vode, pripravljene za užitek, vse škodljive snovi, katerih jo več ali manj v vsaki vodi, drugič pa ti da raztopina te kisline z nekoliko eukrom znano prijetno pijačo, limonado. Peneč prašek si narediš iz enega dela te kisline in treh delov sode. Tudi zoper mrzlico in trganje po glavi bodi kaj pripravljenega. Kinin je zanesljivo sredstvo. Odmerjen bodi v kočni lekarni že po dozah in sicer, ker je zelo grenek, v oblatili. Zlomljeno kost treba hitro zopet uravnati, toda to mora storiti le zvedenčeva roka. Sam ne poskušaj tega nikdar! Bodisi kost uravnana ali ne, vsekakor jo je pritrditi, da bode v miru, na deščico (šino). Zatorej bodi v vsaki planinski lekarniei pripravljenih nekaj deščic, ali pa vsaj nekaj debelega in močnega popirja (platnic), da si jih laliko ukrojimo. Sploh je pa v gorah vse dobro, da se le da pripravno prirediti: dober je dežnik ali palica, kuhalnica, knjiga, drevesna skorja itd. Vsaki reči pa treba mehko podložiti. Zadostuj tudi to. Kočna lekarnica, tako oskrbljena in založena, more ustrezati vsestranski. Seveda, I ¡čajev ali pljučnice ne pojde nihče zdravit na goro. Izmed orodja zadostujejo škarje in nekaj iglic. Poglavitno pa je seveda navodilo za uporabo. Glede tega bi nasvetoval to le: Na notranji strani vratec bodi pritrjen indeks z alfabetnim zaznamkom posameznih bolezni, poleg njih pa naj bodo pripisana dotična sredstva. N. pr.: Mrzlica: kinin. Volk: cinkova pasta, svinčena voda. Na vsaki posamezni steklenici bodi pod imenom zdravilu natančen navod. N. pr.: Kafro v cvet: Zohobol: nekaj kapljic (na bombažu v zob). Trganje: kjer so bolečine, drgni z vato, napojeno v tem cvetu. Slabosti: zaužij 5—10 kapljic na cukru. Omedlevica: pod nos. S tem naj sklenem. Veselilo me bode, ako s pričujočimi vrsticami dosežem, kar sem želel: da naše koče tudi na to stran pridobe pri tujcih ugleda, ki ga bodo gotovo, ako bodo videli, da so urejene z vsem komfortom. Kad bom čul nadalje iz ust tega ali onega domačina, kako si je na planinah po kmalu odpravljeni nezgodi pridobil za planinstvo le še večjega veselja. Majhen pripomoček bodi slednjič planinska lekarnica v dosego pravega ter vzvišenega namena turistiki: krepčati telo in duha. Društvene vesti. Darila. „Savi tisk i podružnici" so darovale: Štajerska hranilnica 100 gld. za razkrivanje Savinskih planin, Gornjegrajska posojilnica 5 gld. in Mozirska posojilnica SO gld. Dalje je podaril g. S. Kukec v Žalcu 100 steklenic piva za Kocbekovo kočo. Srčna hvala za blagodušne darove! Aljašev stolp na Triglavu. Dobro znani slovenski rodoljub in turist vlč. g. Aljaš, župnik na Dovjem, v čigar župniji stoji deloma slovenski velikan Triglav, je sprožil drzno misel, vrhu Triglava postaviti majhen stolp. Marsikomu se morebiti zdi ves načrt neizvršljiv, a jekleni vztrajnosti in požrtvovalnosti g. župnika se bode gotovo posrečila izvršitev te čudovite stavbe, katero bode postavil g. Aljaš ob svojih troških. Stolp bode okrogel, 190 m visok, 125 m bode meril v premeru in imel prostora za 4 do 5 ljudi ter štiri okna proti glavnim stranem neba. Izdelal bode stolp g. Belec v Št. Vidu pri Ljubljani iz železa. Eden meter visoka kamenita ograja in močne, v tla zabite vrvi bodo varovale stolp proti burji. Pri stavbi ne bode strelovoda, ker bi še bolj privlačeval strele, pač pa bodo opozarjali svarilni napisi v različnih jezikih, da ob nevihti ni bivati v stolpu. Obiskovalcem mogoč- nega Triglava je znano, da veje na vrhu dostikrat huda sapa, in od utrudljivega pota razgreti turist ne more tedaj mirno uživati velikanskega razgleda. V stolpu pa hode prav lahko razmotrival prirodne krasote in razsežni razgled, kateremu enaeega je javaljne najti na svetu. Oh vremenskih nezgodah pa bode skrbelo „Slov. plan. društvo" za varno zavetje. Nekaj pod vrhom namerava nase društvo razstreliti skale in napraviti pribežališče, slieno omari, z lesenimi vrati in okencem. Pri tej drugi stavbi se no bode uporabljalo nič železa zaradi večje varnosti proti streli. Ta „omara" bode izvestno dobro služila turistom pri nevihtah. Aljašev stolp na Triglavu bode najvišja stavba ne le na Slovenskem, ampak sploh po slovanskem svetu. 2864 m visoki Triglav je namreč najvišja slovanska gora, ker Kavkaza s 5664 m visokim Elbrusom ne moremo prištevati slovanskim goram. Ob Kavkazu stanuje 7-5 milijonov ljudi, in med njimi je le 2 3 milijona Rusov, glavni prebivalci so pa neslovanski kavkaški gorjanci (rus. kawkaskije gorzv); nadalje stanujejo v kavkaških deželah Armenci, Georgijci, Tat ar i, Grki, Kurdi in dr. V kavkaških deželah so torej neslovanski narodi v veliki večini, in zategadelj Kavkaza ne moremo prištevati slovanskim goram. Vič. g. župnik Aljaš je nameraval po veliki noči o stavbah na Triglavu predavati v „Slov. plan. društvu" v Ljubljani, a nesrečni Ljubljanski potres je preprečil nameravano, gotovo zelo zanimivo predavanje. Določila o zaznamenovanji potov so društvenim zaznamenovalcem v posebnem priročnem ponatisku na razpolago. Priročna planinska lekarnica, katero je sestavil in daroval g, R. našemu društvu, je vsakemu kot vzorec na ogled pri g. Sokliču „Pod Trančo". „Častitljiva jama". Uro hoda od Radovljice, nad kolnieo, se nahaja od-davnaj, „ko so pele še rojenice v njej", zemeljska otliniea, nazvana „častitljiva jama". Dajo poznajo ponaj več le pastirji, izvira odtod, kerjeobronekpodvhodo.nl ziïlo strm. J)asi jama ni velika (nekateri jo pomnijo sicer zelo večjo) in tudi kapnika ni mnogo, bode vender domačinom, ki niso še bili pod zemeljskim površjem, izlet do nje zanimiv, tujcem iz Radovljice pa prijeten, ker je razgled izpred vhoda diven, okrog pa cvete, četudi je še zelo nizko, vse polno gorskega sleča ali pljuvanea (rhododendron hirsutum). Za naravoslovce naj še povemo, da je najti tu brez očesnega hrošča (anophtalmos), ter da so v potoku, ki izvira pod jamo, temnočrne postrvi. Nadejamo se, da bode v kratkem stezica z držaji napravila vhod dostopen vsakemu, in tako bode obogatela bližnja okolica za prijeten in lep izlet. Hazne novice (Dopis iz Divače). Velikonočni potres je tudi nas Kraševce nemilo dirnil iz sladkega spanja. Škoda je v naših krajih neznatna, a radovedni smo bili, kake izpremembe in škode je povzročil potres v slovečih kraških podzemeljskih jamah. Naj prvo smo preiskavah tukajšnjo „vilenieo", ki slovi po izredno lepih kapnikih. Našli nismo niti najmanjše izpremembe} nijednega zdrobljenega kapnika. Preiskovali so tudi takoj bližnje sloveče Skocijanske jame, a tudi te ne kažejo nikakega sledu o potresu. Enaka poročila smo dobili tudi o drugih kraških jamah, katere niso kar nič trpele po potresu, tako o Postojinski, Planinski, Trebiški in jami v Lokvi. Nadejamo se, da ne opusti letos „Slov. plan. društvo" preloženega izleta v Skocijanske jame in v D i vaško vilenieo. Na svidenje! Presihajoči studenec. Pod tako zvano Iglo v Solčavskih planinah je blizu Savinske struge presihajoč studenec v majhni kotlini. Sunkoma prihaja voda od spodaj, in kotlina se v 2 do 4 minutah napolni, a potem se zopet izgublja voda v pesku, iz katerega je pritekla. To presihanje traja okoli 14 minut. Merili srno tudi pred leti toplino te vode, katera ima neposredno pred naraščanjem 10° It. ko se pa kotlina napolni, 7-5° R. Ta studenec prihaja najbrž iz kake podzemeljske vodoshrambe, v katero tečeta snežil i ea in dežnica in jo napolnjujeta. Misliti si moramo tam razpoke, podobne zakrivljenim cevem, katerih krajša rama drži v podzemeljsko vodoshrambo, daljša pa do kotline blizu struge. Ko hitro se napolni vodoshramba, da voda v njej stoji vsaj malo više, nego krivina cevi, začne se vsled vodotežnega pravila voda po razpoki odtekati. Odtekala pa se bode tako dolgo, dokler ne pade nje gladina v vodoshrambi do konca krajše rame krive cevi. Potem studenec preneha za toliko časa, da se napolni vodoshramba zopet do zaznamovane visokosti. Izlet na Ojstrico priredi Savinska podružnica „Slov. plan. društva" dne .28., 29. in 30. junija t, L po sledečem vzporedu: 1.) Dne 28. junija zjutraj zbiranje na Ljubnem v gostilmci .1. Bende in ob 9. uri odhod v L tiče; tam kosilo. Ob 3. uri popoldne odhod na Planinšeka ali skozi Robanov Kot v Kocbekovo kočo, kjer izletniki prenoče, 2.) Dne 29. junija ob 4. uri zjutraj odhod na Ojstrico, od tam črez Škarje v Logarjevo dolino in v Solčavo, kjer bo prenočilo. 3.) Dne 30, junija ob 7. uri zjutraj odhod v Luče, kjer se izletniki udeleže skupno službe božje. Po kosilu odhod na Ljubno. Da bo moči preskrbeti nosaČe, obede in prenočišča, prosimo, naj se vsak, ki se hoče udeležiti izleta, zglasi pri podružničnem načelniku g, Fr. Kocbeku, nadučitelju v Gornjem Gradu, vsaj do 2 5. junija. Kdor se oglasi kasneje, na njega, se ne bode moglo več ozirati. K obilni udeležbi vabi nljndno odbor. Poziv ! Tiste c, člane, ki niso še plačali društvenim za l. 1895., prosimo uljudno, naj jo blagovolijo poravnati do 20, dne junija meseca, drugače se jim ustavi brezplačno prejemani društveni list s 6\ številko. E. MIKLAUC 1: v Ljubljani, v Špitalskih ulicah štev, 5, priporoča svojo /.alogo vsakovrstnega blaga a moško in žensko obleko ter različne srajce za hrlbolazee po najnižji ceni. Ja pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnico v Ljubljani, v Franci žkantkih ulicah vi. -t, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbenska in pohištvena dela. Celo rodno in fina, izvršitev točna in p» najnižjih conah. 1 Franc Čuden, 1 it1 urar v Ljubljani na Mostnem trgu, H |lj priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in 1/ stenskih ur ter buctilnikov. Vsi izdelki so priznano rji ¡¡J izvrstni iu po ceni. Popravila sc izvršujejo natančno k» |lj in dobro. Hv 'ji ^¡Cenovntlei na zahtevanje brezplačno.^ n Nahrbtnike najnovejše po SO kr ; gorske erevlje, močne in ostro podkovane, u Črne jnlite po G gld. 20 kr., iz ruske jahte po S gld. izdeluje in priporoča Fr. Mrak v Itadovljici. URAN in VEČAJ, izdelovalca glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8, riporočata veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih pcii za sobe, dv rane in razne dmge prostore, dalje roodclnasta ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke, Vso po najnižji ccni iu priznano dobro» „Slovensko planinsko društvo" „Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico" s 7 slikami in načrtom Savinskili planin /. zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbck in 31. Kos. — Cena 60 kr., po pošti b kr. več. > f v Liufrljaai na Maijn&m. trgu št. 3 "V V. priporoča bogato svojo zalogo X y popotnih potrebščin za turiste: ^ v kovčege, torbe, vreče, nahrbtnike, listnice ^ J. in druge v to vrsto spadajoče usnjene S y izdelke, — vse po najnižji ceni. jf: >:yXy.XX>>-y>-y>>>-y,XV.yy.yy.yy.X>>-y..v S HUGOH IHL 5 y v Ljubljani, Prsd škofijo štev. 2. y X X y Trgovina s suknenim in mitnufakturnim v. y blagom na debelo in na drobno, .V skladišče platnine in damasfne robe. yyyy.yy.Xyyy>yyy>-y.yyy.yy.yy.yy..vy.y S?..........-..................................S.......................«Kw55 C- kr. priv. zavarovalna družba Avstrijski Phönix na Dunaji zavaruje proti nezgodam ob najugodnejših pogojih. "■remije so Ido nizko in se računi jo po poklicu zavarova cevem. Turistika je všteta v zavarovanje brez, rlnpIaHla. i'ojttsuila iluje: Generalni aantap za Kranjska r Ljubljani, na Jfonffrcsnetn trgu J7. { Ca&par Wimmer (Petlers-a naslednik), 1 \ 6xe-v-lja.rsl3:i m-ojster = ji v Goisern-u (na Zgornjem Avstrijskem). ;š : Sprcijulist v izdelovanji pravih, rsakt-mu hribu- ; lascu. dobro znanih j/orskih ieeljev. ¡5 : Cene Zelo nizke. Pri narcčihi zadostuj*, da Se mi <\ : pošlje kirk navaden črevelj, kateri je nogi naročnikovi i i najbolj prikladen. i I IVAN S OKLIC W t< JLßiblJ