4. Bajec
RABA PREDLOGA PO
Najprej moramo izločiti primere, kjer po ni predlog, marveč prislov; to se najjasneje kaže takrat, ko stoji p o ob imenovalniku: Stopajo po štirje v vrsti; iz sleherne mladike je curela po kaplja čistega vina; včasi zagleda beli dan po kaka knjižna novost.
Po se dodaja prislovu ali akuzativu mere, vezava s tožunikom je torej samo navidezna: Po cele dneve je bil zdoma; prinesel je po tri koše naenkrat; po nekod; po večkrat, pogosto, polahko, poredko.
Na prehodu med prislovom in predlogom so zgledi, kakor po b 1 i -skovo mu sablja gre, ker je v njih na eni strani porazdelitev dejanja, na drugi napodabljanje s predlogom (po blisku). Raba se je v slovenščini silno razmahnila: po mačjese prilizovati; po volčje so se iskrile oči; po kmečko se vesti; po božje častiti; govoriti po slovensko; vesti se po domače; po tuje se nositi. V vseh takih primerih je po dostavljen živemu prislovu, ki bi lahko stal tudi sam.
Ker ni več prislovne osnove, vendar pa je porazdeljevanje še očitno, štejem sem kot gornjim najbližje, a že predložne zglede: Hruške so po  dinarju;  zdravilo  se  predpisuje  po  žličkah  ali
79
po kapljicah; po (= ob) nedeljah je rad zahajal v krčmo. Ta zgled kaže, da je jezik jel opuščati poudarek na porazdelje-vanje, kadar je bila ogrožena jasnost.
Predlog po kaže na prostor, po katerem se dejanje godi: Popo-tovati po suhem in po morju; po gorah je zapadel sneg; tavati po temi; vino po pipi, voda po žlebu teče; moj up je šel po vodi; udariti po glavi; vsi sopadliponjem.
Po običajnem pomenskem prehodu je dejanje lahko porazdeljeno tudi prek časa, pomen je še zmerom močno porazdeljevalen: podnevi se dobro vidi; pozimi nas greje, poleti hladi. Pozimi pomeni v teku zime, kar je nekaj docela drugega kakor po zimi pridepomlad.
P o izraža dogodek ali čas, po katerem se kaj godi: po novem letu; po toči zvoniti; kruh po peki; pojutrišnjem, potlej, posihmal. Tukaj ni nobenega porazdeljevanja več.
Sem sodi tudi zgled: Je že po kolinah, ki pove, da kolin ni več. Od tod se je razvila raba: po meni je, ki nikakor ni ger-manizem in je znana tudi drugim slovanskim jezikom, n. pr. češko povol čepu, hned   bude po pive.
Pomen časovnega ali krajevnega nasledovanja je rodil tudi razne prenesene pomene, n. pr. načina, sredstva, primernosti, izvora in vzroka. Kako neopazno se to dogaja, se da posneti iz naslednjega: pripovedovati po resničnem dogodku (kdaj? in kako?).
Namerni pomen si lahko razložimo kot smer, v katero iščemo: Grem po zdravnika; pridem pote; pome je poslal povodni mož; pot po zdravnika. Tu je še ohranjen tožilnik, sicer pa se rabi mestnik: Odpraviti se po kupčiji; iti po opravkih; vsa morja je preiskal po školjkah; težnja po svobodi.
Predlog p o zlasti rad pomeni vzor, vodilo, po katerem se kaj ravna; iz tega je samo korak do načinovnega pomena: Po očetu se je vrgel; ravna po svoji slepi glavi; piti po pameti; Ljubljančan po rodu; po hiši spoznaš gospodarja; zaslužek po delu; vsem je po volji; po krivici tepen; po sreči se je izteklo; po zlu iti; po mojem mnenju. Sem sodijo tudi prislovi, kakor potihoma, in izrazi pok on c i hoditi, po strani klobuk, pošev viseti.
Včasi je krajevni pomen še čisto očiten, včasi pa predlog že zaznamuje sredstvo: Drevo se po sadu spoznava; iti po kolenih; poslati po železnici; sporočiti po telefonu; po hlapcih izvedeti; to vem po njem; po človeških rokah narejeni maliki; trdnjava Priama kralja je vzeta po vaših rokah. Prim. k temu sh. Bog šalje bogastva po ruke dobre žene; po tvoja usta govori samduhbožji.
Tukaj je stikališče s primeri, ko predlog po izraža izvor, vzrok. Navadno gre za prenos prvotnega časovnega pomena (po tem, torej
80
zaradi tega): Dedovati po stricu; palica po rajnkem očetu; gora je znamenita po krasnem razgledu; po lastni neumnosti trpeti; Rahel se plače po svojih otrocih; žaluje po materi; tako daleč so prišli po neslogi; v   kleti diši po sadju.
To vem po njem pomeni nekaterim piscem, da vem po njegovem posredovanju od koga tretjega, ali pa, da vem od njega samega. Ta pomenska dvojnost je zlasti očitna in neprijetna v pasivu: To je bilo ukazano po tajniku. Primer je pravilen, če je bil tajnik tisti srednik, ki je naprej sporočil ukaz te ali one oblasti, napačen pa, če je tajnik sam dal tisti ukaz. Menim, da je napačna raba prišla iz latinščine, pri nas se je razmahnila posebno v dobi pretiranega purizma, ko je bil vsak od v pasivu osumljen nemčevanja. Na latinski vpliv kaže dejstvo, da tako rabo nahajamo tudi v tistih slovanskih jezikih, kjer je bila latinščina dosti rabljena, n. pr. poljsko: przyslano po mnie; hrvatsko: jao človiku onomu, po kom sin človičanski pridan bude; komedija spjevana po Marinu Držiću. Brez dvoma so oporečni takile slovenski zgledi: pustil sem se po svojem agentu ugnati v kozji rog (prav: dal sem se agentu); po predlogih izraženi pojmi (prav: s predlogi); po socialistični demokraciji izdana Nemčija (prav: od); delavec je bil izkoriščan po kapitalistih (prav: od kapitalistov). Prim. SP, stran 445 in 526!
Slaba je raba predloga p o v naslednjih primerih, ki sem jih posnel iz sodobnih piscev: Zmerom je sanjarila po otrocih; iskanje po krivcu; Čerkez je ustrelil po vojaku (rusizem!); psovanje po materi; soglasnost je bila dosežena po vprašanju skupnega nastopa (kroatizem!); belokranjski pome bo slabo kaže na uskoški jezikovni vpliv.