Poitnlna platana w golov In! Slovenski Stav. 210 V Ljubljani, sobota 14. septembra 1940 Cona M« 1*- Leto V Napovedi o angleški ofenzivi proti Italiji Velika zbiranja angleških in italijanskih sil v Severni Afriki - Vedno hujši obojestranski letalski napadi Kairo, 14. septembra, o. United Press poroča: "Angleški patrolni oddelki imajo že dva dni hude boje proti italijanskim silam na 400 km dolgi fronti med Abesinijo in Kenijo in ob libijski meji, kjer se zdi, da je vse pripravljeno za italijansko ofenzivo proti angleškim silam v Egiptu. Pomen novih vojaških priprav poudarja tudi snočnje angleško uradno poročilo. Angleži pričakujejo, da bodo Italijani napadli Egipt in Kenijo hkratu. V Keniji bodo skušali prodreti do glavnega mesta Nairobija, od katerega so oddaljeni kakih 240 km. Tudi angleško poveljstvo je v Egiptu in drugod izvedlo obsežne priprave za primer italijanskega. napada. Zdi se pa možno tudi, da bi Angleži sami utegnili izvesti napad proti Italijanom na kakem bojišču v AIriki. Angleški poslanik v Egiptu Lampson je imel včeraj govor, v katerem je dejal, da bo Anglija v kratkem izvedla veliko ofenzivo proti Italiji. Vrhovni poveljnik angleške vojske v Egiptu general Wawel pa je imel po radiu nagovor vojski in dejal, da bo angleška vojska v žgiptu kmalu imela polne roke dela. V zvezi s ni* PaP°vedmi je nedvomno tudi veliko zbiranje angleškega vojnega _ brodovja v vzhodnem delu Sredozemlja, kamor je odplula večina vojnik ladij iz Gibraltarja. Nekje v Italiji. 13. septembra. (Stefani.) Italijansko uradno vojno poročilo se glasi. Neka italijansko podmornica se je vrnila v svoje oporišče, ko je na Atlantiku potopila 18.000 ton angleškega brodovja. V Severni Afriki nadaljujejo naše letalske enote svojo akcijo noč in dan proti sovražnikovim postojankam in proti zbranim motorizi- ranim oddelkom in drugim vojaškim objektom na egiptovski obali. Zažgali smo neko skladišče goriva in zadeli ter uničili več tovornih in oklopnih avtomobilov in tankov. V Vzhodni Afriki so naša letala uspešno napadla neko taborišče pri Abiku in neko kolono sovražnikovih avtomobilov. Sovražnik je izvedel polet na Missauo in jo štirikrat bombardiral ter poškodoval nek paviljon. Prav tako je sovražnik napadel Asab, kjer je bombar- diral neko bolnišnico. Razdejana je kuhinja neke bolnišnice, bombe so pa zadele tudi stanovanjske hiše in ubile 6 ljudi, druge pa ranile, med njimi nekaj Italijanov, ostali so pa domačini. Sovražnik je tudi napadel Asmaro in Guro ter povzročil nekaj škode. Bombardiral je letališče pri Isafagaju in napravil manjšo škodo; devt ljudi je ranjeiih. Naša lovska letala so zbila 11 letal, drugi dve pa najbrž poškodovala. Drugi nemški napad na londonski kraljevi grad . . Nemci so bombardirali tudi druge politično In zgodovinsko vaine stavbe London, 14. septembra, o. Včerajšnji nemški letalski napadi na angleško prestolnico so bili po učinku in po obsegu znatno šibkejši kakor poprejšnji. Nemška letala so sicer ves dan prihajala nad London, toda v manjših skupinah, da je nastopalo proti n jim v glavnem le protiletalsko topništvo. Zdi se, da so se Nemci odločili za to taktiko zaradi tega. ker so pri napadih v velikih skupinah izgube prehude. Kaže, da so nemški letalci včeraj vzeli za cilj zlasti zgodovinsko in politično važne stavbe v Londonu. Pet zažigalnih bomb je padlo n. pr. na kraljevi grad Buckingham, ki ga je napadel Velika premikanja nemške vojske po zasedeni Franciji Angleži neprestano bombardirajo francoske luke, od koder pričakujejo nemškega napada London, H. sept. o. Angleški letalci, ki so "'Ji zadnje dni nad zasedenim ozemljem Fran-vji.e Ppr°čajo. da so tam velika premikanja nemških čet. Ker so Angleži mnenja, da bo glavni nemški poskus za napad na Anglijo prišel iz CalaLsa, so snoči skoraj neprestano bombardi- rali iz Dovera in okolice francosko obalo, zlasti Calais. Podrobnosti o bombardiranju še niso znane. Nadalje poroča londonska radijska postaja, da so bile včeraj ob 9.1š zvečer ustavljene vse radijske oddaje nemških postaj nemški sfrmoglavec. Kralj in kraljica sta bila v svojih prostorih, a se jima ni zgodilo noč. Palača je precej poškodovana. To je prvič v zgodovini modernih vojska, da je bilo napadeno bivališče vladarja nasprotne države, doslej so takim poslopjem vedno prizanašali, kakor tudi življenju nasprotnih vladarjev. Nekaj zažigalnih bomb je padlo tudi na Do\ving htreet, kjer je stanovanje ministrskega predsednika Churchilla. Zažigalna bomba je zadela lordsko zbornico, druga pa je pri eksploziji razbila okna in poškodovala eno krilo mornariškega ministrstva, od koder vodijo operacije največje vojne in trgovske mornarice na svetu. Več bomb je padlo tudi na cesto White Hall, kjer so sedeži več ministrstev in državnih gospodarskih ustanov. V noči osi četrtka na petek je bilo 110 ljudi ubitih, 260 pa ranjenih. Nemška letala so nad London prihajala v taki višini, da jih z golim očesom ni biio mogoče videti, potem pa so se spuščala, pr---‘nič proti določenim ciljem- . , Vesti 14. septembra Današnji jutranji letalski alarm v Londonu je trajal 11 minut in ni pri tej priliki priletelo nobeno nemško letalo nad mesto. Republikanski kandidat za predsednika Združnih držav Wilkie je imel včeraj govor, v katerem : je napadal Roosevelta in dejal, da Združene države ne bodo poslale nobenega državljana v Evropo vojskovat se, če bo izvoljen on za predsednika republike. Romunska vlada je izdala uredbo, po kateri bo lahko po vseh zaseženih podjetjih imenovala svoje komisarje, ki bodo nadzorovali vse delo in ugotavljali, ali je to delo v skladu s splošnimi gospodarskimi načeli vlade. Poročila o letalskih izgubah H Včerajšnje nemško uradno poročilo pravi: I angleško letalo sestreljen^ 1 nemško letalo se ni vrnilo. Angleško uradno poročilo se glasi: 1 nemško letalo sestreljeno, vsa angleška letala so se vrnila s poletov nepoškodovana. Romunski kralj je oprostil vse madžarske in bol* garske politične obsojence iz krajev, ki so pripadli zdaj Romuniji. Vrhovni poveljnik nemške kopne vojske maršal Brauchitsch je po poročilu nemških listov odpotoval na francosko obrežje, kar bi bilo v zvezi a pripravami za splošni napad na Anglijo. Današnji angleški tisk napada nemško vrhovno poveljstvo zaradi poročila, da so nemška letala včeraj liombardirala skladišče bencina blizu kraljeve palače v Iondonu. Listi pravijo, da blizu kraljeve pajace ni nikdar bilo nobenega takega skladišča in da se je nemški bombnik, ki je poškodoval palačo spustil naravnost proti grajski strehi, ki jo je iz zraka mogoče dobro ločiti od kakega bencinskega skladišča. Nemška poročila o včerajšnjem bombardiranju Londona Noč manjših in šibkejših napadov na London Nemška letala so prihajala nad London posamič in niso bombardirala središča London, 14. sept. o. Snočnji napadi so bili zelo omejeni in so nemška letala metala posamezne bombe nad London. Kakor pravi angleško letalsko Poročilo, so nemška letala bombardirala vzhodni, južni in južnovzhodni del Londona. V južnem delu «o padale bombe na industrijska podjetja, porušile več stavb in povzročile mnogo požarov, od katerih s° bili nekateri takoj pogašeni, drugi pa so v oblasti gasilcev. Na južnovzhodnem delu so nemška zmetala precejšnje število močno eksplozivni b°mb ter povzročila znatnejšo škodo na južni Sovražna letala so bombardirala tudi cerkev - es' jugovzhodu Anglije so porušili eno °b tej priliki so bile tri osebe ubite. ... ** nočnega napada je sovražnik napadal dar ie bn ^ ?fdR° ko prejšnje noči. Vsakokrat, ka-*niati bučanje motorjev, je bilo vedno ■ »_ ’e *a močno topovsko streljanje. Od gr- “ ežnik ,e7 *° se tresla okna v vsem mestu, so-1 * In »trt tp lz.°2'bal središča Londona. Sovražna !:“‘J tudi nad drugimi kraji An- 15 ! L 7dl 50 najdaljši napad v tej vojni ter so ga bombardirali dvakrat po dve uri. Eksplozivne in zaiigalne bombe so bile vržene na širokem prostoru, toda škoda je majhna razen v mestih, kjer so bile tudi človeške žrtve. Drugi nočni alarm v Londonu je trajal 250 minut. Letala, ki so 6e pojavila iz oblakov, je bilo mogoče videti iz vseh krajev Londona. Metala so bombe, toda ne na središče, mesta. Z opazovalnic je bilo opaziti sovražne letalce, ko so se spuščali s padali. London je ponoči obsevala mesečina, ko so se iz daljave zaslišala nemška letala. Topovi so začeli takoj grmeti, da bi zaprli sovražniku pot. Ves London je odmeval od grmenja topov. Tudi tokrat so uporabili topove težjih kalibrov, ko so sovražna letala bila še izven področja samega Londona. Nemška letala so letela z ogromno hitrostjo ter poskušala bombardirati v Londonu razne stavbe. Sovražna letala 60 letela sinoči precej nizko. Ker je bila noč jasna, niso uporabljali žarometov. Nemška letala so letela večinoma posamezno nad Londonskim področjem in v presledkih po 10 minut. Bilo je videti, kako eksplodirajo v zraku granate protiletalskih baterij. „ Cel vagon bele moke zaplenjen A Ljubljana, 14. septembra. Odločni ukrepi zagrebških oblasti so (jaii ne_ izredno tudi povod, da so postale ljubljanske •Ontrolne oblasti, katerih naloga je pobijati dra-tnijo in brezvestno špekulacijo v okviru znane uredbe osrednje vlade, nekoliko agilnejše in so zadnji Čas marljivo na delu. da nadzorujejo zaloge najnujnejših in najpotrebnejših živil. Ljubljanska jrolicija je sporazumno z mestnim tržnim nadzorstvom te dni izvedla revizijo Zalog raznih živil, tttko moke, sladkorja, olja in drugih potrebščin po veletrgovinah, po trgovinah ha drobno m pri pekjh Zatrjujejo, da je revizija pri veletrgovcih našla vse v »redu« i„ da so zaloge moke v njihovih skladiščih odgovarjale normalnim zalogam in potrebam, ludi zaloge pri pekih so bile nor-lalne in ni revizija nikjer našla brezmejnega nakopičenja moke po pekovskih skladiščih. Revi-•'Ja je hkratu tu in tain napravila poizkušnje glede predpisane teže kruha in peciva. Le pri nekem peku je komisi,« ugotovila, da kruh ni odgovarjal predpisani teži i„ da je bil pod težo. J ek je bil policijsko kamovan na 2IMKI din denarne globe. Ovaden je hkratu sodišču. Revizijska komisija je dalje doznala da skri-ne>‘i trgovec s špecerijskim in kolonialnim o lugom v svojem skladišču kar cel vagon bele moke >00«, ko jo je drugače v normalnih razmerah imel v svojem skladišču kvečjemu do 15 vreč. Stranke so pri trgovcu večkrat povpraševale )K> beli moki. Trgovec je lakonično odgovarjal, da je ninia in da bi rad z njo postregel vsaj svoje stalne odjemalce. Drugim strankam, ki niso pri njem jemale, pa sjdoh ni dajal nikakega odgovora, kakor samo, da ni moke. Komisija je v skladišču našla veliko zalogo. Skladišče je bilo skoraj zabasano z vrečami moke. Takoj so trgovcu zaplenili vso zalogo. Bil« je 10.2IMI kg lc|»e bele m«ke. Okrajno sodišče je to zaplenitev potrdilo. Trgovec je bil hkratu sodišču ovaden zaradi prikrivanja vsakdanjih življenjskih potrebščin v smislu uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Trgovec je jiač kalkuliral, da IkkIo šle cene moki še bolj kvišku in bo pač izrabil ugodno konjunkturo, da bo žel Čeden dobiček, ko je sam kupil moko Sc po skoraj normalnih tržnih cenah. Na živilskem trgu so danes kmetice začele s pasivno rezistenc« zaradi maksimiranja cen krompirju. Na trgu skoraj ni bilo krompirja. Le nekaj kilogramov. Na krompirjev sejem na Sv. Petra nasipu je davi pripeljal neki kmet iz Zagradca pri Stični voz krompirja. Neki interesent ga jo povprašal po ceni. Kmet je mirno in pošteno odgovoril: »Krompir po 2 din je res predrag. Ta cena za sedanje čase ni poštena. Primerna jo po 1.50 din za kg.t ln takoj je krompir prodal. Kmalu nato je pripeljal voz krompirja še neki kmet, ki je krompir radevolje prodal tudi po 1.50 din kg. Berlin, 14. septembra. DNB. Več nemških bojnih letal vrste »Do 17« je bombardiralo včeraj popoldne nekatere predele Londona. Letala so, vrgla bombe na veliko skladišče bencina. V bližini kraljeve palače Buckingham. Bombe so bile vržene na neko železniško postajo in železniške naprave na progi London—Grifspind. Razen tega so bile vržene bombe na žitna skladišča severno od Whitechapela. Povsod so letalci opazili veliko škodo, ki so jo bombe povzročile. Eno izmed letal, ki se je ude- ležilo tega napada, se še ni vrnilo v svoje oponšče. Navzlic streljanju protiletalskih baterij in nastopu lovskih letal, ki so poskušala ovirati nemška letala, so ne le prebila skozi obrambo ter se jim je navzlic velikim oblakom posrečilo uravnati »e in doseči določene cilje. Bombe so bile vržene na kraje, ki so že omenjeni, Letalci so lahko opazili v teh krajih velike požare. Detonacije je bilo slišati tudi v bližini Savoy-hotela v Londonu. Sovjetsko opozorilo Nemčiji o določanju novega reda na Donavi Moskva, 14. septembra. Uradno poročajo: Nemška poročevalska agencija in nemški radio sta poročala, da je nemška vlada sklicala na Dunaj mednarodno konferenco strokovnjakov za vprašanja o Donavi in za izmenjavo sedanjega mednarodnega šta-tuta o plovbi na Donavi. Spričo teh vesti, ki so bile objavljene tudi v tujem tisku, je pomočnik komisarja za zunanje zadeve Višinski sprejel 10. t. m. nemškega veleposlanika von Schulenburga in mu izjavil, da sovjetska zveza kot podonavska država ne more ostati brezbrižna do plovne zakonodaje na Donavi in da se ne more odreči udeležbe pri reševanju vprašanj, ki se tičejo Donave. Sovjetska vlada upa, da bo dobila od nemške vlade vsa potrebna pojasnila glede dunajske konference. Nemški veleposlanik je odgovoril, da bo v sveži a tem vprašal tvojo vlado za svet. , To sovjetsko opozorilo nemški vladi je bilo izrečeno zaradi tega, ker je Nemčija »klicala na Dunaj konferenco vseh obdooavskih držav, da bi ta konferenca preklicala dosedanje mednarodne pogodbe o plovbi na Donavi, uradno izločila Anglijo in Francijo, ki sta dozdaj imeli pri donavski plovbi neke pravice, kakor druge države, s čimer bi bilo Nemčiji zagotovljeno popolno vodstvo na tej važni evropski reki. Vsa Transilvanifa zasedena Budimpešta, 14. septembra. MTI. Sinočno sporočilo štaba madžarske vojske se glasi: Madžarske čete 6o dospele v toku včerajšnjega dneva čez Zocn-bor, Ilesfalvo, Kekes, reko Fekeseigy, Vicfalvo in Nagypatak do Karpatov. Pod Karpati so s tem zasedle madžarske čete vse kraje, ki so bili dodeljeni Madžarski po dunajski razsodbi. Zasedba je potekla v popolnem redu. Samo v nekaterih krajih 60 bili incidenti, o katerih smo že poročali. Nadaljna poročila o zasedbi Erdelja ne bodo več izdana. Pred sestavo nove vlade v Romuniji Bukarešta, 14. septembra. DNB. V romunskih političnih krogih izjavljajo, da bo voditelj države general Antonescu sestavil še današnjega dneva novo romunsko vlado. Izjavljajo, da je med generalom Antonescom in železno gardo dosežen sporazum glede sestave vlade. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Ker so angleška letala vrgla nad Berlin nekaj bomb in naredila neznatno škodo, ni razloga, zakaj naj bi nemško letalstvo imelo usmiljenje z Londonom. Proti Angliji ni na mestu nikakršno usmiljenje, piše rimski »Popoln d Italia« v članku, ki iina naslov »Brez usmiljenja«. Če bodo vse vojskujoče se države zavzele tako stališče, potem bodo vse še silovito trpele. Parlamentarne volitve v priključeni Dobrudži bodo izvedene v začetku prihodnjega leta. Dobrudža bo v bolgarski zbornici imela 10 poslancev. Romunska kraljica mati Helena se je snoči peljala skozi Ljubljano v Romunijo, kamor jo je poklicala sedanja romunska vlada. Kraljico je spremljal romunski poslanik v Belgradu Cauere. Angleška vlada je snoči izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da so docela izmišljene vesti nemškega radia o tem, da bi se kralj, vlada ter diplomatski zbor mislili preseliti iz Londona v kako severno angleško mesto. Muda in kralj bosta ostala v London, dokler bo le mogoče. Sovjetska vlada je vložila oster ugovor pri romunski vladi, češ, da so romunske čete s strojnicami streljale čez mejo na sovjetske straže. Romunska vlada je obljubila zadevo preiskati... Spet je neka ovca obdolžena, da hoče požreti volka. Predsednik ameriškega odbora za pomoč Angliji prosi predsednika Roosevelta, naj Združene države takoj pošljejo Angliji še 20 torpedovk, čimveč bombnikov in vojnih letal- , , ... Za novega ameriškega trgovinskega mimatra je bil imenovan Jesse Jones. Francoska vlada je odklonila nemško zahtevo o tem, «la bi izročila Nemčiji 58% vsega svojega živeža ter surovin, pa tudi italijan-sko zahtevo o tem, da bi razorožila vojsko v Severni Afriki, kar je Italija zahtevala, ker jo skrbi, da se ta vojska ne bi pridružila Angležem in skočila Italijanom v hrbet. Tako poročajo Angleži, ki dostavljajo, da bodo Nemci in Italijani zaradi teh odklonitev zasedli še preostali del Francije. Pri eksploziji velike ameriške smodnišniee v Kenvilleju je bilo dozdaj 59 mrtvih ter 500 ranjenih. Oblasti so uvedle obsežno pre- — iskavo, kdo je povzročil strašno nesreča. Najlepši Ifabavni par Holly~wooda ▼ prekrasni romanci Kraljica tropskih noči *&“■ Film o-prelepi Manon, otroku mističnega Orijenta! — Film, ki bo s svojo sugestivno silo, božansko muziko, lepo igro in dobrimi igralci očaral vsakega gledalca Robert Taylor Idol ženskega sveta in Hedy Lamarr »lepotica štev. 1« Danes premiera! Ob 16,19, in 21. Predstave jutri v nedeljo ob 10-30, 15., 17., 19. in 21. Predprodaja vstopnic od 11. ure naprej. KINO MATICA« ..-41 Velika fe armada mladine na gimnazijah Na državnih gimnazijah letos 12.803 difekov in dijakinj - Borba za Šolske prostore * v Ljubljana, 14. septembra. Prosvefni oddelek banske uprave je sestavil začasen splošni pregled o vpisih dijakov in dijakinj na naših slovenskih državnih gimnazijah, Slovenija šteje letos 16 državnih dimnazij. Nanovo je bila ustanovljena, kakor cino že včeraj omenili, IV. državna realna gimnazija za Bežigradom. Prvotna matična gimnazija III. državna realna gimnazija, na katero je bilo vpisanih 1537 dijakov, 6e je razdelila tako, da je III. prevzela 765 dijakov, IV, pa 772, kakor to navaja statistični pregled prosvetnega oddelka. Vsako leto se mnoge gimnazije v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugod bore za šolske prostore. Potrebno je zlasti v nižjih razredih po več vzporednic; tako izkazujejo nekateri zavodi, v I. razredih celo po 6 vzporednic, tako n. pr, v Ljubljani I. in II. realna gimnazija. Na vseh 16 gimnazijah je 300 vzpo-rs4ttie, Celo VIII, razredi na nekaterih gimnazijah imajo po 2 in celo 4 vzporednice, tako I. realna gimnazijaLjubljani, VIII. razred ljubljanske klasične gimnazije pa šteje letoe 3 vzporednice. Vseh učiteljskih moči — profesorjev in profesoric — je na vseh slovenskih gimnazijah nad 1200. Na nekaterih gimnazijah primanjkuje učilnic in Ie vsako leto za prosvetno1 upravo prav trd oreh, ;ako razdeliti dijake na posamezne zavode. Od leta do leta zaznamujemo ve&ji naval in tfatok učencev je vedno večji na razne gimnazije v Sloveniji. Take je bilo n pr. v letu 1938 vpisanih na vseh državnih gimnazijah, klasičnih in realnih, 11.744 diiakov in dijakinj, leni 12.065, letos že 12.803 dijakov in dijakinj. Omenili mo že etatistične podatke za ljubljanske državne gimnazije. Tu navajamo podatke za ostale, tako: Celje: I. realna gimnazija 721, II. realna gimnazija 712. Obe tmate 33 vzporednic. Kočevje: Realna gimnazija 288 dijakov in dijakinj. Ima 7 razredov brez vzporednic. Nima 8. razreda. Kranj: Realna gimnazija 6 670 učenci in učenkami. Ima 16 vporednic, v I. in II. razredu po 3 vzporednice Maribor: Klasična gimnazija 746 dijakov in dijakinj. Zavod šteje 18 vzporedncc. Prvi in tretji razred po 3, ostali razredi po 2 vporednici. — I. državna realna gimnazija 750 dijakov in dijakinj v 17 vzporednicah. Prvi razred, na katerega je bil velikanski naval, šteje 4 vzporednice. — II. realna gimnazija ima 800 dijakov in dijekinj v 17 vzporednicah. Ima doslej 6 razredov, od katerih imata I. in II, razred po 3, III. razred celo 4 vzporednice, ostala dva razreda po 2. Murska Sobota: Realna gimnazija, za katero je bil 6voj čas hud boj in je bila nevarnost, da bo ukinjena, prav lepo napreduje. Letos šteje zavod 713 dijakov in dijakinj v 16 vzporednicah. Prva dva razreda imata po 3 vzporednice. Novo emsto: Realna gimnazija šteje letos 502 dijaka in dijakinji v 13 vzporednicah. Prvi razred 3, naslednji 3 razredi po 2 vzporednici. Ptuj: Realna gimnazija šteje letos 492 dijakov in dijakinj v 13 vzporednicah. Prvih 5 razredov ima po 2 vzporednici. Imamo poleg tega še 3 zasebne gimnazije s pravico javnosti. Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani, ki bo po dveh letih popolnoma ukinjena, šteje letos v VII. razredu 101 dijakinja, v VIII. pa 77 dijakinj. Ta zavod se je razvijal iz predvojnega ženskega liceja, po vojni je bil licej naprej spremenjen v žensko reformo, pozneje v žensko realno gimnazijo. Zasebna ženska gimnazija pri Uršulmkah v Ljubljani šteje 458 dijakjaj, Zavod sv. Stanislava v. Št. Vfd'i nad Ljubljano izkazuje letos 383 diiakov. Na vseh 19 gimnazijah v Sloveniji je bilo letos vpisanih 13.622 dijakov in dijakinj. Ljubljana od včeraj do danes Lepše vreme se nam je včeraj zjutraj obetalo kot pa smo ga pozneje dejansko dobili. Mrzlo je bilo prav pošteno, megla gosta, pa kljub temu ne temna. Ko se je okrog 10 dopoldne razkadila, se je prikazalo nebo, ki pa ni bilo prav čisto, oblačna rebra so se vlekla čezenj, tenka bleščica ga je preprezala, sonce je sijalo nekam trudno in neveselo: vse znamenje, da se lepo vreme ne bo dolgo držalo, čeprav je bil dan hladen. In tako se je dejansko tudi zgodilo. Že ponoči se je nebo prevleklo z oblaki, naglo jih je jiosil jugozahodnik. Kaj kmalu so skrili luno. Nazadnje se je vsul še dež, ki je razmočil ceste, da so bile zjutraj blatne. Ko se je zdanilo, je še vedno vlekel jugozahodnik, urno so se gnali umazani oblaki proti vzhfldu; ko je v;tšlo sonce, se je poskusilo žalostno nasmehniti, prerinilo bi se bilo rado skoznje in darovalo zemlji nekaj veselja, pa ni moglo. Kmalu je utonilo za njimi in se ni več prikazalo. Brž se je vsul pohleven dež, ki je postajal vedno močnejši. Ze čez nekaj časa se je nebo odelo z enakomerno sivino, zabrisali 6o se oblaki, neprestano se je vsipal dež. Moten in pust je postal dan. Ne kaže, da bi se vreme izboljšalo, kar taka bo ostala sobota, nemara pa tudi nedelja. Tisti, ki ob prostih dneh radi odhajajo iz mesta in se že ves teden vesele takega dne, prav gotovo ne bodo zadovoljni. Čestitke banu dr. Natlačenu Ban dravske banovine, dr. Marko Natlačen, je včeraj obhajal petletnico, odkar je zasedel odgovorno mesto, s katerega je napravil slovenskemu ljudstvu velike usluge. Ob tej priliki se je zbralo višje uradništvo banske uprave s pod-banom dr. Majcnom na čelu ter Čestitalo banu. Želelo mu je tudi pri njegovem bodočem delu toliko uspeha, kolikor ga je pokazal s svojim 2000 kg slanine zaplenjenih v Celfu Celje, 14. septembra. Dejstvo, da »ta predstojništvo celjske mestne policije in mestno tržno nadzorstvo ukrenila najstrožje odredbe in ukrepe proti brezvestnim špekulantom z živili, mora celjska javnost z zadovoljstvom in zadoščenjem pozdraviti. Do danes je bilo na sodišču ovadenih že več oseb zaradi prikrivanja najpotrebnejših živil in navijanja cen. Ti brezvestneži, ki skušajo na račun siromašnega ljudstva bogateti, se bodo morali v kratkem zagovarjati pred sodiščem v smislu uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Tržno nadzorstvo in policija sta zadnje dni pregledala pekarne v mestu in v Gaberju ter je bilo ugotovljeno, da ni pri mnogih pekih teža kruha in pevica odgovarjala predpisani teži. Vsi ti peki bodo najstrožje kaznovani. Mestna policija je sooči odkrila tam na Mari-bo^ki cesti neko skladišče, v katerem je bilo 2000 kilogramov slanine. Lastnik slanine je neki Žid iz Sotnbora. Ta je sv6jemtt celjskemu zastopniku sporočil in dal strikten nalog da ne sme pod note- nim pogojem slanine prodajati pod 25.10 din za kg na debelo. Maksimalna cena slanini v Celju je 22 din, vračuni) še mestno trošarino 23 din kg. Ta zaloga slanine je bila zaplenjena, lastnik — som-borski žid je bil ovaden, ker nima od pristojne oblasti (banske uprave) uradnega dovoljenja, da sme slanino prodajati po 25.10 din kg. Ob tej priliki moramo poudariti, da iskreno ozdravljamo strogo postopanje oblasti proti špe-ulantom, omeniti pa moramo hkratu, da je nujno potrebno, da Sodne in upravnopolitične oblasti podpirajo osebe, ki v prvi vrsti vodijo boj proti špekulantom in verižnikom, ne pa skušati pardonirati krivce, hkrati pa grajati osebe, ki nosijo napram javnosti polno odgovornost za uspešno pobijanje l draginje. Vse krivce je treba strogo kaznovati in jih postaviti na javni sramotilni oder. Nekateri špekvlanti, ki so bili zadnji čas razkrinkani in prijeti, že skušajo po tajnih ovinkih in kanalh spltet-kariti in zadeve potlačiti. Celjska javnost dugače odkrito odobrava postopanje kontrolnih oblasti in jih skuša tudi podpirati. Odkritje tako velike zaloge slanine je vzbudilo v mestu veliko senzacijo. dosedanjim. Ob obletnici je ban dr. Natlačen dobil tudi veliko število brzojavnih čestitk iz vse Slovenije. Profesor Ramovš -petdesetletnik Danes obhaja vsa slovenska kulturna javnost 50-letnico enega najpomembnejših slovenskih znanstvenikov, profesorja slovenske filologije na ljubljanski univerzi, dr. Frana Ramovša. Okrog 130 je njegovih temeljitih razprav, člankov in ocen. V slavistiki si je pridobil mednarodno ime. Posebne zasluge pa ima s svojo »Dialektološko karto slovenskega jezika«, s karto, za katero je bilo potrebnega ogromno pripravljalnega dela. Zdaj pripravlja izredno velikopotezno, monumentalno delo »Historično gramatiko slovenskega jezika«. Odličnemu znanstvenika, neutrudljivemu delavcu za razvoj naše kulture, ob petdesetletnici iskreno čestita vsa slovenska javnost ter mu želi, da bi še dolga leta čil in zdrav prebil sredi med svojim, za vse nas koristnim delom! Morda bi kaza'o tako napraviti! Dandanašnji, ko se neprestano dvigajo cene prav vsem predmetom, bi bilo prav zares na mestu, da bi omejili porast vsaj cenam tistih potrebščin, ki so za življenje neobhodno potrebni. Vsaj živilom naj bi omejili cene, kar se le da. Drugod po tujih mestih so marsikje vpeljali aprovizacije, pri nas pa bi bilo nemara povsem umestno, če bi mestna občina ljubljanska nakupila večje zaloge krušne moke, krompirja, fižola, riža, ječmena in podobnih živil, ki naj bi jih potem pa nizkih cenah prodajala v prvi vrsti siromašnejšim slojem. Na la način bi bilo prav gotovo v izdalni ter učinkoviti meri mogoče zavreti Spekuliranje s cenami pri živilih. Za kaj takega bodo brez dvoma odgovorni činitelji nri občini pokazali zadostno razumevanje. West?a!ski otroci so se odpeljali Danes dopoldne ob 9.40 so se vrnili otroci, ki so bili na počitnicah v domovini pod vodstvom gospodične Ažmanove, v Nemčijo. Pred odhodom so imeli v kapeli Vajeniškega doma zahvalno sv. mašo s sv. obhajilom. Pri maši so jim pele v slovo deklice licejske osnovne šole. Po skupnem zajtrku v Vajeniškem domu so odšli na postajo, kamor so jih spremili njihovi prijatelji in znanci. Celje bo vendske dobilo toto justično palačo Odobrenih Je 7 mSlifonov din - Odstranjene so vse ovire Celje, 14. leptembra. Ze včeraj smo n* kratko označili v »Slovenskem domu<, da je sodna uprava prevzela zemljišče na Glaziji, kjer bo zgrajena nova justična palača v Celju. K tej kratki notici moramo danes dodati še nekaj podatkov, ki bodo zanimali občinstvo. S včerajšnjim sestankom med zastopniki celjske mestne občine in zastopnikoma Sokola ter SK Celja, ki sta imela po pogodbi z mestno občino v zakupu zemljišče na Glaziji, je rešeno sporno vprašanje med občino in zakupnikoma tako, da bo oziroma je že Izdnlo mestno poglavarstvo gradbeno dovoljenje za gradnjo sodne palače na Glaziji. Zastopnika Sokola in SK Celja sta namreč umaknila ugovor proti podelitvi gradbenega dovoljenja. S tem so vse ovire za gradnjo sodne palače odstranjene. Glazija je že zamejičena, gradbeni načrti ze izgotovljeni, kredit 7 mili j. din je že odobren, tako da lahko kmalu prično z gradnjo poslopja. Celjska mestna občina se je obvezala zgraditi do Glazije dovozno rampo, čim bo sodna uprava pričela z gradnjo. Obenem si je občina pridržala pravico v primeru potrebe podiranje drevoreda. Tudi o važnosti čimprejšnje gradnje sodne palače smo v »Slovenskem domu« že obširno poročali. Da je gradnja nove sodne palače v Celju res nujna, so uvideli že lani zastopniki pravosodnega ministrstva iz Belgrada, ko so občudovali lesene drogove, s katerimi so podprti stropi posameznih sob v poslopju, kjer se nahaja sedanje okrožno sodišče. S preselitvijo prostorov okrožnega sodišča v novo palačo pa bi bila izpraznjena sedanja stara grofija, ki bo preurejena za celjski muzej. S tem vprašanjem bi lahko bilo rešeno tudi vprašanje prostorov mestne knjižnice, saj današnii že zdavnaj ne odgovarjajo potrebi, kaj šele Časti mesta Celja. Sirite najboljši slovenski popoldncvnik »Slov. dom« Poziv bana dr. Natlačena za teden »Rdečega križa" V času od 15.—21. septembra 1940 bo običajni vsakoletni teden Rdečega križa. Rdeči križ je človekoljubna ustanova, organizirana dejavna milosrčnost Razmere, v katerih živimo, nam narekujejo, da letos še prav posebno poudarimo plemeniti namen in važnost društva Rdečega križa v vsej naši javnosti in da na ta način damo onim, ki pri tem društvu nesebično sodelujejo, nove pobude in veselja za še čvrstejše delo, one pa, ki so doslej stali ob strani, morda pridobimo za sodelovanja pri Rdečem križu. Ko stopamo v teden Rdečega križa, želim, ds bi v tem tednu sleherni Slovenec uvidel, kako važna je plemenita ideja Rdečega križa za državo in narod. V krajih, kjer še ni odbora Rdečega križa, naj bi se našli ljudje, ki bi organizacijo tega odbora izvedli. Tam, kjer še obstoječa organizacija ne deluje, poskrbimo, da se zdrami in znova poživi. Povsod pa pojdimo ta teden na delo, da pridobimo Rdečemu križu čim več novih članov. Pomagajmo vsak po svojih močeh, da dobi v teh dneh Rdeči križ čim več sredstev, da bo mogel v tem popolnejši meri izpolnjevati svoje vzvišene naloge. Šola, cerkev in društva naj v tem tednu vse store, da se široke plasti naroda seznanijo s plemeniti-m inalogami, ki jim organizacija Rdečega križa služi po vsem sveut, pa tudi v naši državi in med našim narodom. Spremenjen vozni red Ravnateljstvo drž. žel. v Ljubljani sporoča: Pričenši s ponedeljkom, 16. sept. se spremeni vozni red potniškega vlaka št. 621 na progi Postojna—Ljubljana. Doslej je odhajal vlak št. 621 iz Postojne ob 12.25 in z Rakeka ob 13 te? prihajal v Ljubljano ob 14.13. Od ponedeljka, dne 16. sept. dalje pa bo odhajal iz Postojne ob 11.45 in z Rakeka ob 12.17 ter prihajal v Ljubljano ob 13.26. Začenši z Istim dnem bo ustavljen na progi Grobelno—Celje potniški vlak. št. 2133, ki je odhajal iz Grobelnega ob 10.10 in prihajal v Celje ob 10.30. Namesto tega vlaka se uvede vlak Št. 2133 b. ki bo odhajal iz Grobelnega ob 12.05 io prihajal v Celje ob 12.25. , ___,. . , Pregled tržnih cen I Ljubljana, 15. septembra. Na Krekovem trgu »o fitale 4 dolge kolone vozičkov, na katerih 60 pripeljale prodajalke iz okolice svoje pridelke. Na Vodnikovem trgu so bile zasedene vse tržne klopice. Toda hud naliv je precej oviral kupčijo. Ko prihajamo v drugo polovico meseca, 6e bomo ozrli nazaj za 14 dni in bomo na kratko podali gibanje cen. V tem času je izšlo uradno maksimiranje cen mesu in stane sedaj meso I. vrste 16—18 din, dočim je veljalo 1. septembra že 14—16 din, meso II. vrste prodajajo sedaj po 13—15 din, podražilo se je pri kg za dinar, meso III. vrste je obdržalo prejšnjo ceno in velja kg 12 din. Jeak je prej veljal 14 do 16 dia sedanja cena je 18 din. Vampi in pljuča se niso podražila. Pač pa 60 se podražile ledvice in možgani. Prej so ledvice veljale 12—14 din, 6edaj pa jih prodajajo po 16 din. Tudi telečje meso ima z® 2 din višjo ceno in stane sedaj meso I. vrste 18 d:n, prej je veljalo 14—16 din, telečje meso II. vrste pa velja 14—16 din ob enaki podražitvi. Vzporedno s cenami mesa, kd so bile maksnoiira-ne, so 6edaj višje tudi cene mesnih izdelkov. Okoli 1. septembra so veljale hrenovke 22—24 din, sedaj pa stane kg od 24 do 26. Zelo so se podražile tla-čerfce, ki so še 1. septembra veljale po 14 d>n in r-o sedaj že po 16—20 din. Tudi znamenite kranjske klobase niso ušle valu draginje. Mesarji so jih prodajali 1. septembra Se po sledečih cenah: sveže kranjske po 26 din za kg, polprekajene kranjske po 30 d*n in suhe kranjske klobase kg do 50 din. Sedaj 60 cene višje in veljajo sveže kranjske 30 din, po!-prckajene 40 din in suhe kranjske 60 din za kg. Cena prekajene slanine se v zadnjih 14 dneh ni dvignila in velja kg 25—30 din. Če se ozremo po cenah mlečnih izdelkov, vidimo, da se mleko ni podražijo. Prodajalci mlečnih izdelkov pa pravijo, da kupujejo mlekarne mleko draž’ je, kot so ga nakupovale prej. Zato so 6e povišale cene mlečnim izdelkom. Čajno maslo je veljalo še 1. septembra 36—40 din kg, velja danes 36- 40 din. Kuhano maslo je v glavnem obdržalo prejžnjo maksimalno ceno 40 drn, prej ga je bilo možno kupiti šo po 36 d;n, sedaj je ta minimalna cena povišana na 38 din. Tudi sdrčtk «e je podražil za 2 din pri kg. Prvovrstni 6ir trapist prodajajo sedaj prodajalci po 34 din, okoli 1. septembra je veljal še po 28 din-Enako s« je podražil tudi drugovrstni sir trapist, ki velja sedaj 26—32 din. Ker je v teh dneh vedno več zelenjave na trgu, »o cene padle po navadnem tržnem pravilu o ponudbi in povpraševanju. Kilogram gob velja od 12—16 din kg, korenje 2, rdeča pesa 2, paradižniki 4—6 d;n kg, 1. septrm-bra 60 bile cene pri tej zelenjavi za 1—2 din višje. § STREL čez vodo Je zaplul otroški čo’n, kj Je Jmel premična vesla. Sredi tega čolnička, ki se je nevarno majal, je sedel nekdo. Shaldron je s svojo žepno svetilko posvetil na Čoln, v katerem je bil človek, čigar glava je bila pokrita s čmo kapuco, človek je s silno naglico veslal. »To ie on! Poglejte, kaj si je potegnil če/ glavo!« je vzkliknil Shaldron. »Pobegnil nam bo!« je zamrmral Cline-ton. »Če se ona dva ne bosta dobro potrudila, ga ne besta več dosegla.« Mali čolnič se je usmeril naravnost proti nasprotni obali malega jezera, medtem ko je drugi čoln zaostajal, ker policaja nista bila dobra veslača. »Pojdite Clineton!« je vzkliknil Slad, ko je to videl in stekel z ostalimi. »Ca-lam, na čakajte več na nas!« je m:m»-gtedc zavpil. »In vi, Shaldrofli tecite, kor vas noge neso!« . Policijski fotograf je hitro skočil in namah je bil pred ostalimi Ni minila niti minuta in že je pretekel pol pot jezera. Slad in or,tali so mu sledili. Slad je pogledal na jezero in videl, da je otrl* Žiti čolnič preplul že polovico jezera. Policijski čoln je W1 še vedno v isti razda ii cd niega. Policaja sta udarjala i vesli v 48 zrak, udarjala vsak ča« ob dno, grešila pri udarcih, in eicer to vse v naglici, da bi dosegla begunca. »Shaldron bo pravočasno prišel na mesto,« je zasopel rekel Clineton Sladu, Ki je tekel zraven njega, Shaldron se j* vse bol) približeval drugi strani obale. Prijeli ga bomo!« jim je vzkliknil Ca-lam, la je tekel za njimi. V trenutku ko je Calam nekoliko zaostal, se je zaslišal g jezera obupen krik s čolna, s katerim ata se vozila policaja. Čoln se je nenadoma prevrnil, »Na pomoči Ne znam plavati!« je vpil policaj. »Na pomoč!« je kričal tudi drugi policaj. Calam je obstal kakor prikovan. »Tam je voda globoka Itiri metre... Utonila bosta!« »Na pomoč!« se je ponovno razleglo čez vodo. Vsi so se prestrašili. Pred nlih^vimi očmi 6ta se davila v ledeni vodi dva policaja Slad ni okleval. Hitro ja sl"k*l plašč fn si začel odvezovati deeni čevelj. Tedaj pa ga je novi Calaa.ov vzklik vzpodbodcl in je pogledal, kaj «e dogaja. Človek v malem otroškem čolnu ;e obstal, se dvignil z mesta in d.viiov 2.25 din; c) v prodaji na drobno: bele moke 9 din, krušne moke ali enotne, nepresejane moke 5 din, otrokov 2.50 din. Cene, ki so navedene pod 4. b) v oklepaju, so cene za mline, ki dostavljajo moko neposredno odjemalcem detajlistom ali pekom. 5. Mlini v dravski banovini so dolžni prispevati, dokler bodo v veljavi te cene, od kilograma prodane moke po 10 par v banovinski sklad za aprovizacijo, ki se ustanovi pri kraljevski banski upravi dravske banovine za podpiranje rodbin in oseb, katerih prehrana bi bila ogrožena. Ta prispevek je vštet v prodajni ceni za mline, navedeni pod 4. a) in b) in se ne sme odjemalcem posebej zaračunavati. Podrobnosti glede uprave in razpolaganja s tem skladom se bodo uredile s posebnim pravilnikom. 6. Skupgn davek plačajo mlini, a ga zaračunajo odjemalcem na posebnem računu kot pribitek k ceni pod 4. a). Istotako zaračunavajo mlini odjemalcem posebej vse dejanske stroške v zvezi s prodajo in prevozom moke do skladišča odjemalca, ki so jih dejansko plačali, kakor tudi iz; posojnino za posojene vreče. Vendar vsi te stroški ne smejo povečati cene moke na postaji odjemalca, trgovca na malo ali peka nad 8.35 din za belo in 4.50 din za krušno moko (to so cene pod 4. b) — v oklepaju). 7. Prekrški čl. 4 ter čl 2 In 3. te Uredbe se kaznujejo po čl. 8 Uredbe o kontroli cen. 8. Prekrški čl. 1 te naredbe se kaznujejo po čl. 11, odstavku 1 Uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske z moko. 9. Z dnem objave te naredbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mlevskim izdelkom. Vremensko poročilo »Slov. doma« Krai Barometer sko stanje 1 empe-raturir v C = > > — X «> e X C s — 3J Veter (smer, i a kost) Pada- vine naj večja SZ , -v. ‘5 c a k (11/10 vrsta Ljubljana /53'li 17-2 114 88 10 NNEj 1-4 dež Maribor 757-2 10-8 4-0 80 10 SW, — — Zagreb 763-2 17-0 2-0 JO 10 0 — — Belgrad /68-= 18-0 6-1 30 0 W, 0-5 dež Sarajevo 769-9 19-0 4-U S. 4 0 1-0 dez Vis 766-i 13-0 12-0 31 0 ESE, — — Split 765-7 '3-J 13-0 ao 2 NE, — — Kumbor 764-2 24-0 14-0 o0 0 N, — — Rab 76 V3 17-0 13-0 60 3 0 — — iB^BVnlli 764-1 23-0 14-0 50 0 NE, — — do časa rahel dež. Celjske novice Športne vesti * zasobniki, ki no bi prijavili svojih zalog, ker nr "r skušala narediti red in pre- živi) l’ J5’ se 1,H lu m'č'n ustarjale višje cenc '• ‘V!1, ^Jbcnem najavlja možnost uvedbe npro- vizneije, kj ^ onemogočila vse zlorabe. V Če , f so.T/'nf?rpbu prijeli še štiri druge kandidate za internacijo. Prijeli so bili mlinarja Toma Knvurjn in L)ra(tu1iiia Ljubiča iz Stupnika pri /.agroDu, peka Urugutina Dimitrijeviča in pekovskega pdja Milan« Bašiča iz Zagre->a, ker soj vsi štirje skrivali velike zaloge moke. J ndi ti štirje bpdo kmalu za prvimi interniranci poslani na prisilno bivanje v Liko. 205 seb_ I« kaznoval tržni odsek zagrebške mestne občme zaradi tega, ker so navijale cene >ia živilskem trgu Občina ie postavil« tudi na trgu fileje za cene, vendar se večina prodajalcev tega ni držala, kakor običajno. Kar nepričakovano pa je tržni odtek »topil navijalcem na prste in jih kaznoval. Zgledi so zalegli in sedaj je n* trgu nekaj več reda in poslušnosti. >3 kilogramov zlata so baje razbojniki odnesli ženi kmeta Jovana Pctrikanoviča iz Belakonja pri Zaječaru. Tam okoli se je razbojnik Beloševič že dve leti klatil in jo nekof isto hišo ie oropal in pri tem gospodinjo slraSnb mučil. Pred dvema dnevoma se je Beloševič ponovno prikazal sredi noči pred hišo. Domači sin je pogledal skozi okno In opazil BelošeVičn; Na ukaz |e moral odpreti vrata in pustiti razbojnika, ki je imel dva pomagača, v spalnico matere, doč rn gospodarja ni bilo doma. Razbojniki so začeli |eno mučiti, da bi izislili i* nje priznanje, kje ima zlatp, Ker ni hotela priznati, ie dal Beloševič na ogenj verigo, nato pa jo je žarečo ovil žen| okrog rok in nog. Ko še ni spregovorila, jo )e eden od razbojnikov z nožem obdelal, nakar je povedala, kje ima skrito zlato. Ko so roparji odkopali zaklad in ga posjnavlli, so odšli, Sele naslednjega dne so prišli jju moral pač vložiti vse svoje sile, če bo hotel doseči vsaj polovičen rezultat. Železničar : Olimp Na igrišču Železničarja v Mariboru nastopi ob 16.30 Olimp proti Železničarju. Mariborski Železničarji gredo na tekmo s precejšnjo gotovostjo v žepu za dve točki. Vse kaže, da je Olimp najslabši med slovenskimi ligaši in se na prvi pogled zdi, da bo imel Železničar lahko delo. Toda kdor pozna liorbene in požrtvovalne celjsko nogometaše, ve, da bodo Celjani napeli vse sile, da sp bodo iz Maribora vrnili s Čimbolj častnim rezultatom. Motociklistična dirka ŽSK Hermesa na Čatei Nad vse agilni ŽSK Hermes prireja jutri druge medklubske dirke na progi Velika Loka— Čatež. Proga je dolga 6 in pol km in je tipično gorska. Zanimanje med slovenskimi dirkači je izredno, kajti po prijavah je razvidno, da se bodo to dirke polog najboljših slovenskih motociklistov udeležili tudi najboljši hrvaški motociklisti. Tako bo torej jutri v Čatežu neuradno srečanje najboljših jugoslovanskih motociklističnih vozačev. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel minister za telesno vzgojo g. Pantič, v častnem predsedstvu pa sta ban dravske banovine g. dr. Natlačen in divizijski general g. Stefanovič, Tek me se začno ob 14 In bodo ob vsakem vremenu. — >I*utnik» organizira k tekmam poseben vlak. Tekma med Gradfanikfm in Hajdukom - prepovedana Zaradi spora med zagrebškim Gradjanskim in splitskim Hajdukom, zaradi katerega je splitski Hajduk prekinil vse športne odnošaje z zagrebškim Gradjanskim, ja banska oblast v Zagrebu prepovedala jutrišnjo prvenstveno tekmo v hrvaški ligi med Hajdukom In Oradjansklm. Spor med Hajdukom in -ftno, da bi katera velesila mogla uspešno zavladati nad Arabijo. Res je, da je Arabija za Anglijo silnega pomena, saj gredo čez njeno ozemlje vodne in suhozemske poti v Indijo, ki piedstavlja najbogatejšo angleško kolonijo; tod gredo važni petrolejski vodi iz Mosula in ob njeni sev. zah. strani leži važna življenjska žila — Suez. Malo je dežel, v katere bi prihajalo toliko znanstvenikov, popotnikov in političnih agentov evropskih velesil kot v Arabijo. Prav to deželo si je izbrala Dora za svoje udejstvovanje. Kot hčerka angleškega parlamentarca, ki je bil nekaj ča6a tudi notranji minister, se je prištevala med ona dekleta angleških visokih krogov in aristokracije, ki so se kmalu po svetovni vojni pričeli navduševati za žensko enakopravnost in ob nevarnih in odgovornih dejanjih dokazovale svoje zmožnosti. Doro so posebno navduševala drzna dejanja njenega rojaka Lawrenceja v Arabiji in so ji bila za vzgled. Odšla je na svojo pest v Arabijo, ne kot agentinja »Intelligence Serviceja«, ampak kot svetovna popotnica in kulturna propagatorica. Toda kljub temu je bil učinek isti. V onih letih je nad Arabskim polotokom zablestela nova arabska zvezda Bil je to Ibn Saud-šejk Hedžasa in Nešada. Ta mladi nomadski poglavar je med svetovno vojno zajahal pravega konja s tem, da je stopil na stran zaveznikov in 6e bojeval proti Turkom. In to je bila Larvrencejeva zasluga. To zavezništvo se mu je bogato izplačalo. Arabija je bila prosta. Ibn Saudov vpliv se je večal iz dneva v dan. Angleži so sklenili z njim zvezo. Deset let po končani vojni je bil Saud absolutni vladar severne Arabije z Mekko kot prestolnico. Toda nad južnim delom polotoka še ni bil gospodar. Tam so ležala še bogastva Jemena, katerega si Saud nikakor ni mogel pokoriti. Te pokrajine z visoko planoto Hadramauta so le malo poseljene. V notranjosti dežele leži angleška trdnjava Aden, katere graditev je zelo oviral neki, Angležem nenaklonjeni šejk. Seveda je London želel, da bi tudi semkaj stopila Saudova noga. V te pokrajine je odšla Dora, V pristaniškem mestecu Makkale jo je Will Ingram seznanil s premetenimi in žilavimi angleškimi agenti, ki odtod podvzemajo skrivnostne pohode v notranjost dežele. » Will ni delal za Ibn Sauda. Tudi ta, kakor Law-rence, se je odločil, da bo delal neposredno za angleške interese. In v tem smislu je organiziral tudi tamkajšnje gospodarstvo. Arabske sinove je poslal v šole v London, Kairo ali Aden. V puščavi je postavil bencinske postaje in zasilne bolnišnice. Na lastno roko je kupoval volno, usnje, kokosove orehe, olje in druge deželne pridelke. V zameno pa ie prodajal: šivalne stroje, žepne nože, gramofone in — orožje. Kupčija je lepo cvetela. London je bil silno zadovoljen. Kljub tem tesnim trgovskim stikom pa je bil med Ingramom in Arabci še vedno zid. Ni mu uspelo, da bi jih pridobil za angleške interese, kot se je to posrečilo Lawrenceju. In prav to je bil trenutek, za katerega je zagrabila Dora, malo kasneje gospa Dora Ingram. S prikupno zunanjostjo, kratko ostriženimi valujočimi lasmi, moškim izrazom obraza in mehkim uspavajočim glasom, ji je uspelo uiugati Arabce. Da so belci za vsako stvar zmožni, so domačini dobro vedeli. Da bi pa mlada plavolaska vozila avto, obvezovala rane, bolnike negovala, zraven pa ob spremljevanju mandoline pela mehke škotske pesmi, tega niso še videli. Dora je s tem premostila prepad med svojim možem in domačini. Organizirala je šivalne tečaje za domačine, poučevala jih je o prvi pomoči in nezgodah, o otroški higieni itd. Od upravitelja Adena je zahtevala, da ji dovolijo poučevati in otvarjati učne tečaje. Dovolili so ji. Otrokom je v šoli razkazovala Tower in Westminster, slike o otroških vrtcih, vojnih ladjah in manchestrskih tvomicah ... S svojo vzgojo je zmagala na vsej črti. Dosegla je to, kar ni uspelo niti Lawrencu niti njenemu možu, namreč: dežela se je včlenila v angleški imperij. S škotsko pesmijo, s tečaji je Dora izvojevala za Anglijo veliko zmago. Mnogi agenti tujih držav so morali poročati svojim vladam, da je Hadramaut za njih izgubljen. V vsej Arabiji je bil odslej le Jemen še samostojen. Zakonca Ingram sta odjezdila tudi sem. Potovala sta od vasi do vasi, od šejka do šejka, brez orožja in s podvojeno pridnostjo pridobivala rodove na angleško stran. Za koliko časa pa sta pridobila te kraje Angliji, bo pokazala nemara že sedanjost. Angleški ministrski predsednik Churchill med ladjedebuškimi delavci v Londonu Tobak v Srednji Evropi Vse doslej je prevladovalo mnenje, da je tobak rastlina, ki dobro uspeva le v tropskih pokrajinah in da le od tod daje kvalitetno blago. Vedno bolj pa je znano, da se more pridobivati odličen tobak tudi v Srednji Evropi. Seveda pa morajo pri tem paziti, kakšne vrste ga izberejo, kako sadijo in posebno pažnjo polagajo pri rasti rastline. V tem pogledu si je nadel posebno nalogo Zavod za vzgojo tobaka s sedežem v Forchheimu v Nemčiji. Ta za- J vod se zlasti bavi z vzgojo pomembnih vrst tobaka in doeega presenetljive uspehe. Tobakove rastline ne zrastejo tu le večje, ampak so tudi po kakovosti zelo dobre. K temu pa pripomore seveda največ skrbna vzgoja rastline. Tu pazijo na tobak že od semena, ko ga vsade, pa do zrelih listov. In uspeh ne izostane. Rastlina preje dozori, ima prvovrstne listne žilice, bogate in široke liste. Tobak odtod je tudi bolj odporen proti pokvari in ima zelo malo nikotina. Slavni umetnik na gosli Fritz Kreisler ima pri znani Lloydovi družbi v Londonu svoje roke zavarovane za en milijon dolarjev. Na konju iz Buenos Airesa v Washington Pred dvema letoma se je odpravil zdaj 34 letni argentinski državavljan Marcelin Soule s svojim devetletnim konjem na dolgo pot iz Buenos Airesa v Wa-shington. Vsa pot meri 23.150 km. Zdaj pa je prispel s svojim konjem v Mexico City, kjer je ameriškemu dopisniku pripovedoval o svojih doživljajih na potovanju. Soule pripoveduje, da je odšel iz Buenos-Airesa 27. julija leta 1938. Za orožje je imel samo revolver in bodalo ter je doživel v samotnih krajih marsikakšno neprijetnost, bodisi od sovražnih Indijancev ali pa od lačnih divjih zveri. Dnevno je prejahal do 38 km. Pot ga je peljala iz Argentine čez visoko pogorje And, 6kozi Bolivijo, Čile, Peru, Kolumbijo, Panamo v centralno Ameriko. Ko je potoval skozi pragozdove v Južni Ameriki, se je moral boriti s krvoločnimi zvermi. Na potu je ustrelil 37 jaguarjev. Naletel je tudi na sovražne Indijance, s katerimi se je spuščal v boj. Na srečo pa mu ti Indijanci niso prizadejali nobenih ran. Dodal je, da je bila najtežja in najnevarnejša pot skozi Panamo, kjer je 6rečal samo indijanska naselja, ki so bila belcem sovražna. Posebno krvoločni so Indijanci iz plemena Machi-guas, o katerih pripoveduje, da imajo človeško meso tako radi, da ga uživajo kar surovega. Spretno se je teh naselbin izogibal, ker 60 ga že poprej opozorili nanje. Ko je potoval po centralni Ameriki do Medel-lina, je jahal po krasnih cestah, prirejenih za avtomobile, ki vozijo tod z brzino 110 km na uro. Povsod delajo nova pota in tlakujejo ceste. Soule je izrazil upanje, da bo prispel v Washington prihodnje leto meseca februarja. Tam namerava podariti svojega konja predsedniku Združenih držav Rooseveltu, kot dokaz naklonjenosti Argentine do Združenih držav. Nato pa bo odšel na svetovno razstavo v New York in obiskal Čikago, pa Hollywood. Za povratek si je izbral nov načrt. V Ameriki namerava kupiti poseben avtomobil, s katerim upa, da bo prišel iz Washingtona v Bueno6-Aires v treh mesecih. Dodal je še, da se bo, potem, ko se bo povrnil v domovino, posvetil športu, in sicer polu, v katerem bo imel gotovo lepe uspehe, ker si je pač med tem časom pridobil že dovolj spretnosti na konju. Film o »Gospodarju morja« Biografski film o iznajditelju Robertu Fultonu V Hollywoodu vedno bolj delajo filme, v katerih hočejo pokazati ljudi, ki imajo velike zasluge za napredek človeštva. Na kinematografskem platnu se vedno bolj pojavljajo nosilci kulture in človeškega napredka: veliki umetniki in ustvarjalci velikih del, ki so pomagala napredku civilizacije. V novi filmski sezoni bemo imeli priliko videti znaenmita filmska dela, ki nam bodo spet pokazala velikanski napredek filmske umetnosti. Med take filme moramo prištevati film »Melodija reke«, barvani film, ki predstavlja slavnega ameriškega skladatelja Stephena Fostera in film »Gospodar morja«. V tem filmu je prikazano življenje človeka, ki je prvi zgradil ladjo, katera je gnala para. Robert Fulton je s svojim izumom pridobil velike zasluge za bodočo kulturno in gospodarsko ekspanzijo narodov. Njegova osebnost je ostala dosedaj popolnoma v ozadju in ni bila nikoli proslavljena niti v literarnih delih, niti v kakšnih spominih, niti v filmu. Vendar je bilo njegovo življenje polno dogodb, največ veselih. Po zaslugi Cemtury Foxa bomo videli življenje še enega velikana, ki je, kakor Jules Verne, predvideval veliko novih izumov, 6eveda v drugačni obliki. Robert Fulton je bi! zelo ploden izumitelj, kar pa je le malo poznano. Sestavil je takozvani »podvodni top« in ga ponudil Angležem, da bi z njim premagali francosko vojno mornarico. Pozneje pa se je ponudil Napoleonu, da mu sestavi ladjo, s katero bo lahko neopazno plul pod vodo in tako uničil sovražne ladje, tudi angleške, 6 katerimi 6e je takrat bojeval. »Podvodni top« je predstavljal sodobni torpedo, »podvodni brod« pa današnjo podmornico, Prve poskuse je delal Fulton 6 svojim parnikom na Seini pri Parizu. Napoleon pa ni imel posebnega zaupanja v Fultonove iznajdbe in mu je odklonil podporo. Nesreča je hotela, da je prva konstrukcija Fultonovega parnika zletela v zrak, ker je eksplodiral parni kotel. Vse to je tako delovalo na Ful-tona, da je skušal iskati 6rečo drugod. Robert Fulton je kmalu nato odšel čez Ocean in v nekdanjem malem New Yorku iskal finančnika za svoje izume. V filmu »Gospodar morja« nam prikazuje najzanimivejši del Fultonovega življenja, v katerem se je moral Fulton boriti s človeško zlobo in nerazumevanjem, da bi uresničil svoje načrte. Glavno vlogo tgra znani filmski igralec Richard Greene, v ostalih pa nastopajo Altice Fay, Fred McMurray in Brenda Joyce. Križanka mmm 1 Vx!n 1 55/i.v m 5 I6 IH’ MMM 1 2 3 4 p V5/J.V 7 6 8 10 U 12 M 13 14 lil $5$ 15 1 16 H!17 18 ti m 19 Hi*’ 21 22 23 m 24 | 1 1 i 1 PIPIPIP *5/X\ 1 1 *5žix 1 88$ m, 11 m Besede pomenijo; Vodoravno: 5. Poljska cvetlica; 1. Smrt, poguba; 7. Eksotična žival; 12. Sobna pasta; 13. Ded, ki vse ve; 14. Orožje nekaterih žuželk; 15. Kraj prvega čudeža; 16. Kratica za kemično prvino; 17. Nadležne grde živalice; 19. Začetni črki imena in priimka slov. pisatelja; 20. Druga beseda za mornarja; 24. Kozaški poglavar in mlad ptič (dve besedi). Navpično: 5. Množina (krat); 6. Ptič; 1. Hlastno je, uživa; 2. Vzviešn prostor v dvoranah; 3. Zadetek v nogometni igri; 4. Ilovica; 8. Obrtnik; 10 Kupnemu predmetu odgovarjajoča vsota denarja; 11. Slovenski skladatelj; 13. Eno od štirih razmerij; 17. Časovna enota; 18. Star veznik; 20. Črki pod 19. vodor. v obratnem redu; 21. Pot pri 19. vo-dor.; 22. Ploskovna enota; 23. Rl. Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: 1. Vazal, 5. Svod, 10. Ed»l, 11. Srebot, 12. Led, 13. Sreda, 14. Do, 15. In, 16. Prača, 17 Pen, 18. Sraga, 19. Vino, 20 Ataka, 21. Ravag, 22. Noga, 23. Tamara. Navpično 1 Velikan, 2. Aden, 3. Zid, 4. Al, 5. Sreča, 6. Veda, 7. Oba, 8. Do, 9. Stonoga, 11. Sraga, 13. Sraka, 14. Denar, 16. Prag, 17. Piva, 18. Sto, 19. Vam, 21. Ra. Radio Program radio Llublfana Sobota, 14. sept: 7 Jutranji pozdrav _ 705 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vožnja neznano kam (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Vožnja neznano kam (plošče) — 14 Otroška ura: Članice Nar, gledališča — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20 30 Jože Vombergar: Nesrečni Job. Vesele in žalostne iz življenja Jaka Smodlaka in njegovih. (Izvajajo čl. rad. igr. druž., vodi inž. Pengov) — 22 Napovedi, poročila — 22 15 Za vesel konec tedna (ološče). Nedelja, 15. sept.: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Pihalni kvartet (Marijan Ažman, Zoran Ažman, Slavko Muhič in Pavle Ivanov), vmes plošče, 9 Napovedi in poročilu, 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz fronč. cerkve, 9.4-5 Verski govor (ravn. Jože Jagodic), 10 Salonski orkester (vodi Kazimir 1’etrič), II Pilihovi harmonikarji, 12 Korošci pojo (plošče), 12.50 Objave, 13 Napovedi, 13.02 Nedeljski koncert Rad. orkestra, 17 Kmet. ura: Intenzivno vrtnarstvo (Pečovnik Konrad), 17.30 Domač koncert. Sodelujejo: Dragica Sokova, Poldka Rupnikova in Andr. Jarc, Roman Petrovčič in Radijski orkester. Dirigira D. M. šijanee, 19 Napovedi in poročila. 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Godbe na pihala (plošče). 20.30 Pevski z!>or »Sloga« iz Ljubljane, 21.15 Za vedre duhove (Radij, orkester). 22 Napovedi in poročila, 22.15 Za ples (plošče). Orugl programi Sobota, 14. septembra; Belgrad: 21.10 Zab. koncert — Zagreb: 20.30 Kon. komorne glasbe — Bratislava: 19.45 Slovaške pesmi — Brno: 18.15 Koncert na violončelu — Praga: 21.10 Koncert češke glasbe — Sofija: 20 30 Zborov koncert — Budimpešta: 20.40 Harmonika — Horby: 19 45 Stara plesna glasba — Rim-Bari: 22 Simfonični koncert — Trst-Milan: 20.30 Lahka glasba — Kodanj: 20.10 Orkestralni kon, — Sottons: 20.30 Klavirski koncert — Toulouse: 18,45 Koncert opernega orkestra. Francis Jammes: Roman o zajcu 4 »O med brez čebel! O ubožec! O sin božji! Kako bi te mogel zapustiti! Žalostno je bilo moje življenje, ti pa si ga napolnil z radostjo. Po cele noči sem moral prežati na dih psov, pastirjev in ognjev, da bi pravi čas zaril svoje kremplje v vrat spečih jagnjet. Ti, blagoslovljeni, si me naučil, da poznam sladkost sadovnjaka. In prav tedaj, ko se je moj trebuh zvijal od žeje za svežim mesom, me je nasitila tvoja ljubezen do mene. Kolikokrat mi je bil včasih prijeten moj glad, ko sem položil svoj gobec na tvojo sandalo; in rad bom trpel ta glad, da ti bom lahko sledil. Tebi na ljubo bom rad tudi umrl,« In golobici sta grulili. Premraženi sta se prenehali spreletavati v dvoje po vejah suhih dreves. Nista se mogli odločiti, da spregovorita. Zdelo se je, kakor bi hoteli vsak čas pristati, toda nenadno zaprepaščeni sta ponovno napolnili s svojim belim, drhtečim ljubkaujem gozd, ki je prisluhnil tej milini. Utripali sta ko dve mladi dekleti, ki družita svoje solze in roke. Govorili sta obenem, kakor da bi imeli en sam glas. »O Frančišek, blažji od svetlikanja kresnice na mahu, ljub-kejši od potočka, ki nama poje pesem, ko gradimo svoje toplo gnezdece v dehtečo senco mladih topolov. Kaj nama mar, če naju mraz in pomanjkanje želi odgnati od sebe in pregnati v plodne kraje. Zastran tebe bova radi prenašali pomanjkanje in mraz. Tebi na ljubo se bova radi odrekli svoji ljubezni, če bovn pa morali umreti od mraza, bova umrli, o najin gospodar, privijajoč se druga k drugi.« In približni se je eden izmed psov s trnjevim ovratnikom. To je bila prepeličarka, zajčeva prijateljica. Podobno kot volk je tudi ona šklepetajoč z zobmi že grenko občutila glad. Njena ušesa so se grbančila tudi tedaj, kadar je strigla z njimi; njen rep, razkuštran kot bombažev sad, je bil negiben in vodoraven. Njene oči, ki so imele barvo rumenih malin, so gledale Fran- čiška z žarom popolne vere. In njena dva tovariša, ki sta se pripravila, da bi zaupljivo poslušala, sta sklonila glavi v znak neznanja in dobrote. In ta dva pastirska kodra, ki nista nikdar slišala nič drugega kakor ihtenje zvoncev, blejanje čred in udarjajočega bičanja strel po vrhovih, sta srečna in ponosna čakala, kaj bo izpovedala mala prepeličarka. In stopila je korak naprej. Toda ni bilo slišati glasu iz njenega grla. Oblizala je Frančiškovo roko in nato legla k njegovim nogam. In ovca je zameketala. Njeno meketanje je bilo tako žalostno, da bi človek skoraj dejal, da njena duša izdihava smrt že pri sami misli, da bo zapustila Frančiška. Ko je umolknila, je bilo nenadoma slišati jagnje, ki je, prežeto z neko čudno otožnostjo, zajokalo kot otrok. In ovca je spregovorila: »Ne vedriva livad, ki jih zora zatomnjuje s svojimi parami, ne božji les gorski, ki ga rosi megla s svojim srebrnim znojem, ne stelja v zakajeni kolibi se ne da primerjati s pašniki tujega srca. Namesto da bi te midva zapustila, bi rajši šla v krvavo klavnico, prenesla guncanje na vozu, ki noju bi peljal tja meketajoča in zvezanih nog in z boki in z licem utesnjenim v deske. O Frančišek, če bi te zapustila, bi bila to najina smrt, zakaj ljubiva te.« In medtem ko je ona tako govorila, sta sova in skobec počenilo drug poleg drugega in stala nepremično tako; v očeh sc jima je zrcalil strah in stiskala sta krila, da ne bi zletela. Zajec je spregovoril poslednji. Oblečen v svoj slamnati in prsteni kožuh se je zdel kakor kak bog poljan. Sredi te puste zimske prirode je bil kokor gruda poletne zemlje. Spominjal je na cestarja ali vaškega pismonošo. V rožičkih svojih ušes je nosil zatajevani nemir pred slednjim šumotom. Eden ml teh rožičkov, ki je bil obrnjen proti zemlji, je prisluškoval prasketanju zmrzline, drugi, obrnjen proti nebu, pa je poslušal udarce sekire, od katerih je .odmeval mrtvi gozd. »Res,« je dejal, »o Frančišek, bi se lahko zadovoljil s skor- jami, poraslimi z mahom, ki so zaradi snežnega ljuhkanja mehkejše in izdihavajo duh zimskih zor. Večkrat sem se z njimi nasitil v tistih klavrnih dneh, ko ni robidje drugega nič kakor rožnati kristali in ko drsava pastirička zadirčno kriči nad glistami, ki jih njen kljun več ne doseže pod ledom obalnim. In glodal bom to skorja Zakaj ne maram umreti, o Frančišek, z blagimi tovariši, ki že izdihujejo, temveč hočem živeti ob tebi in se hraniti z grenkimi vlakenci lubja.« Zato in zato, ker je bila različna domovina njih vseh in snmo enemu edinemu primerna zn stan, so se zajčevi tovariši rajši odločili, da se ne bodo razšli, temveč da bodo umrli skupaj v tem kraju, ki ga je derimirala zima. Nekega dne sta padli uveli golobici kakor listje z veje, kjer sta se bili razčeperili, in volk je zaprl oči življenja ter položil svoj gobec na Frančiškovo sandalo: že dva dni ni bil njegov vrat več sposoben, da bi podpiral glavo, njegova hrbtenico pn je postala slična grmu robide, zamazane z blatom in drhteče v vetrn; njegov gospodar ga je poljubil nn čela Nato so izpustili svoje duše: janjček, oba kodra, skobca, sova in ovca in nazadnje še mala prepeličarka, ki jo je zajec zninan poskušal ugreti. Vztrepetala je, trzajoč z repom in dolgo, uhca je tako užalostilo, da se vse do naslednjega dne ni mogel dotakniti žira. V tej žalosti je začel Frančišek moliti in zaril je svoje čelo v dlani kakor v žgoči bolečini pesnik, ki čuti, da ga že drugič zapušča duša. Nato se je obrnil k zajcu, rekoč: »O zajec, slišim nek glas, ki mi pravi, da bi ti moral odvzeti le-te (in pokazal je nn trupln živali) v večno blnžcnstvo. O zajec, tudi zn zveri je nek raj, a jaz ga ne poznam. Noben človek ne 1m> nikdar prišel^ vnnj. O zajec, ti moraš tja peljati svoje tovariše, ki mi jih je Bog dal in vzel, Ti edini si razumen med njimi in zaupam jih tvoji pameti.« Frančiškove besede so se dvignile v svetlo nebo. Trda zimska modrina je ponialem postajala vse bolj prozorna. In človek bi skoraj verjel, da bo pod to ponovno vedrino namršila ljubka prepeličarka še enkrat mehko svilo svojih ušes... Za Jugoslovanske tiskarno t Ljubljani: Jote Kramarič. — Izdajatelj« Int Jote Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ae vračamo, »Slovenski dom« Izhaja vsak delovnik ob tl Mesečna naročnina U din, za Inozemstvo » din. Uredništvo« Kopitarjovn ulice S-111 Ielelon št 400) do soos. Uprava« Kopitarjeva nllen 1