Skopulja. (Praktična obravnava pesmi št. 150 v drugem berilu str. 129.) </.)Uvod. Prpgovor pravi: Svojp varuj, tuje spoštuj! — Kakšpn pravimo, da jp oni človok, ki svojp reči skrbno varuje in nikjcr po nepotrebi np trosi dpnarja? (Varicpn.) — Ali ljudje spoštujpjo varičnpga oloveka? (Da.) — Kako pa pravimo človpku, ki svoje reei skrbno shranja, a nikomur np da ničpsar? (Skopuh.) — Sko-puhu se tako škoda zdi najmanjše stvaricp, da šp sam sebi np privošči potrpbnp hranp. — Kako bi pa rekli skopi ženski? (Skopulja.) — Ali imajo ljudje skopuha radi? (Ne.) — Zakaj.? (Kor nikomur ne pomaga.) — Ali ga ima Bog rad? (Ne.) — Skopost ali lakomnost je vplik grph. — Ali je varičnost tudi greh? (Ne.) — Torpj jo prav, ce jp človpk varičpn? (Prav je.) — Ali je pa tudi prav, če kdo ni varičpn ? (Ni prav.) — Kako pravimo nevaričnpmu človeku? (Zapravljivec.) —Ali je zapravljivost grph? (Da, greb je.) — Kaj pa je zapravljivosti nasprotno? (Skopost.) Skopuh je trdpga srca, neusiniljen do ubožcev. Dpnar lim jp kakor.Bog. Ničesar ne da siromaku. Bog pa hočp, da smo usmiljeni. ,,B o d i t e u sm iljeni, da tudi vi dospžete u_miljpnj e", uoi sv. pismo. Na sodnji dan bodo zavržpni vekomaj vsi oni, ki so bili neusmiljenega srca; oni pa, ki so bili usmiljpni, pojdpjo v sveto nebo. Kako Bog sovraži nousmiljenje in lakomnost, kaže nara ta-le dogodba: b) U c i t p 1 j ]) r i p o v p d u j o v s p b i n o. Tukaj moram opomniti, da trcba pripovpdovati v nevpzani besedi in držati sp kolikor 1p mogoee izrekov v originalu. c) Izprašanjp vsebine. č) Učitelj čita pesem sam vzorno. d) Iskanjp raanj znanih bpspd in rekov. Kako bi rekli še drugače nampstn prevzetno ? (Ošabno.) — Kako jp bilo gosppj imp? (Skopulja.) — Zakaj so ji rpkali tako? (Ker jp bila skopa.) — Kako jp bil tisti kraj lpp? (Tako je bil lep, da bi zastonj se vsakdo trudil pod solncpm najti jpdnakega.) Za ,,pod solncpm" pravimo še drugače? (Na vspm svetu.) — Popotniki, ki so bili že na Italijanskpm, pripovpdujpjo, da so tam planine neizrpkljivo lepe. Ali so pa tako lepe kot oni kraj, kjpr je imela Skopulja svoj vrt ? (Niso.) — Namestu rpreblaz'ga plpniena"* imaino še drugačen izraz. (Najplpnipiiitpjšp vrstp.) — Kako bi rpkli, ko bi hoteli povedati, da jo bil tak kraj nekoliko večji kot samo ložičpk? (Log.) — Kakšen log glpdp lepoie? (Rajski log.) — Kako jp bil torej lep ta kraj ? (Kot kakšen log v raju.) — Kakšnp veje sp sibp stare ali mlade? (Mlade.) — Zakaj ne stare? (Stare se ulomijo.) — Sadje rase in zori na starib ali niladih? (Na mladih.) — Zakaj so sp torcj šibile veje? (Kpr jp bilo na njih nmogo sadja.) — Starčku je bila brati revščina na licu; ali je bil imovit ali ubog? (Ubog.) Zakaj je začel trepetaje prositi? (Ker se je bal gospe.) — Zakaj se je pa bal? (Ker je vedel, da je skopa.) — Zakaj jo je pa vender prosil? (Ker je bil lačen.) — Ali je bila gospa res milostiva ? (Ni bila.) — Zakaj ne? (Ker mu ni ničesar dala.) — Zato, ker ni poznala nrilosti ali usmiljenja. — Naniostu ..predrzneš" iinanio še drugo bosedo. (Kako si upaš, osmeliš.) — Kako bi rekli lchko še drugače namestu ,,pohlevna solzica?" (Ponižna solzica.) — Ali se je starček torej jezil, ker ni dobil božjega daru? (Ni se jezil, le na tihem mu je bilo žal.) — Zakaj mu je bilo britko pri srcu? (Ker je gospa tako trdosrona.) e) S p 1 o š n o č i t a n j e. f) Namen pesmice. Je li prav, če je človek skop? (Ni prav.) — Kakšen pa mora biti? (Varičen.) — Skopost ali lakomnost je torej greh. (Greh je.) — Kaj se skopuhu najbolj smili? (Njegov denar in njegovo premoženje.) — Ali se mu ljudje smilijo? (Ne.) — Ubogi? (Tudi ne.) — Kako nas pa Izveličar uči v osmcrih blagrih? (,,Blagor• usmiljenira, ker bodo dosegli usmiljenje.") — Kakor bomo mi usiniljeni do ubogih in sirot, tako bo tudi Bog z nami usmiljen. — Kako je Bog kaznoval gospo Skopuljo zastran neusmiljenosti? S tem, da ji je vzel lepi vrt.) — Ali je bila to za njo velika izguba? (Velika.) — Ali jo je starček ranogo prosil ? (Samo tri jabolka.) — Kje so bila ta jabolka? (Na tleh.) — Bila so torej iznicd tistih jabolk, ki sama padajo z drevja in so navadno slaba, crviva. — Ali je to vrženo strani, kar damo ubogini? (Ne.) — Kdo vo za vse to? (Bog sain.) — Kdo nam to vse povrne? (Bog sara.) — Nek izrek jc: ,,Kdor rad ubožcem podeljuje, Nebesa on si zaslužuje". Povej še ti! Ti! Ti! Kako je Izvolirar ncil? Še ti! Ti! Ti! g) Vporaba: 1. Iskanjc pridevnikov; 2. prilastkov; 3. glagolov; 4. prislovnih določil kraja. 5. Prosto pripovedovanjo. (5. Učenje na izust, Ivo Trošt — Ra/diio.