Kaj je novega? Zložinski napad na avto-omnibus Maribor—Ptuj. — Avto-omnibus, ki vozi med Mariborom in Ptujem, bi bil v torek, dne 23. novembra, skoro postal žrtev zločinskega napada. Med vasini Hajdoše in Skorba so položili neznani zlikovoi čez cesto debel tram, na katerem bi se bil avtoorrnibus sigursno ponesrecil, da ni šofer še v zadnjem trenutku opazil nevarnosti ter z vso silo avto zavrl. Avtc se je ustavil tik pred tramom. Potniki se imajo zahvaliti soferjevi spretnosti m pazljivosti za življenje. 0 napadu je bilo obveščeno orožništvo, iki zlikovce zasleduje. Dva požara. Sv. Križ pri Ljutomeru je zadela dne 23. novembra velika nesreča. Ogenj je upepelil 10 poslopij. Predpoldne jih je pogorelo 8 v Bunčanih, kjer so baje zažgali otroci. Zvečer pa so lizali plameni v Lukavcih dveraa posestnikoma hiše in gospodarska poslopja. Revežem je pogorela krma in živila. Tako bodo na zimo brez slrehe in jeia ljudje in živina. V spodnjem delu župnije vlada veliko razburjenje, iker so našli pisanje, da mora pogoreti vsa vas. Zlobna roka je očividno na delu, ker se vrstijo požari v Cezanjevcih in Lukavcih. V kratkem času je zdaj to že tretji požar v teh dveh vaseh. — V soboto, dne 20. novembra, ob petih popoldne, je nastal v kozolcu ljuomerskega trgovca g. Franca Seršena požar, ki je proatrano poslopje, kakor tudi zravetn sts»je&> kopioo slame papolmoma upepelil. Ker je imel g. Seršen spravljeno v kozolcu vse letošnje seno in otavo, kakor tudi glamo in 90 zgoreli pod kozolcem spravljeni vozovi in velika skladtiiica desk, ima g. Seršen oikrog 100.000 dinarjev škode, ki pa je le deloma krita z zavarovabaino. Velika sreča za Ljutomer je, da je stal kazolec sara <za sebe in precej dalec od vseh drugih poelopij, tako da se ogenj kljub močnemu vetru ni razširil, čeravno je kopica slame tlela še v nedeljo popoldne. Ker je bilo poslopje brez stanovalcev m zaklenjeno ter je začelo goreti v sredini od znotraj, ni dvoma, da je zanetila ogenj zlobna raka. Za pogorelce pri St. Križu pri Ljutomenr. Poslanec dr. Josip Hobnjec se je z interpelacijami obrnil na notranjega ministra, na kmetijslkega ministra, ter nujno zahteval pomoči za pogorelce v Bunčanih in Lokavcih. Vlada kna dolžnost, da naikloni denartno in materijaLno pomoč tistim, ikateriim je požar povzročil toliko škode, odnosno uničil vse it&etje. Položiiice so priložene današnji številki vsem, tudi takim, ki so:že,plačali naročnino. Naj si ti položnico prihranijo, drugi pa naj jo uporabijo za čimprejšnje poravnanje naroSnine. Ko položnico izpolimjete, napišite na srednji del, ali ste star (dosedanji), ali novi naročnik. Zbor radičevskih zaupnikov. V soboto dopoldne so hneli radioevci v Mariboru pri »Halbwidlu« zbor zaupnikov za mariborsko oblast. UdeJežba je bila velikanska — ioono 42. Umevuo, da se je predsednlk shoda Kelemina mlajši, sin poslančev, bridko pritoževal nad tolikim števiiom. Glavni govornik je bil Albm Prepeluh, ki je govoril programatični govor o kočevski železnici in o orožnih listih ter ©ponočil zborovalcem neverjetno vest, da so ga fcranjski klerikalci naprosili, da bi šli radičevci skupaj s klerikalci. Bivši poslanec Štefan Dobniik je ogreval poslušalce za skupiii nasfop radičevcev s samostojnimi, z Nemci in demokrati. Za zvezo z Nemci se je zavzemal tudi pred6ednrk shoda Kelemina. Ravnotako je povdarjal Prepeluh, da se ,je treba razgovarjati z Nemci za skupen nastop proti :SLS. Dr. Rajar jepredlagal, da se skuša doseči pri hrvatskih radičevcib, da bi oni kandidirali samo v Medjimurju, slovenskim radičeVcem pa da bi prepusfiJi Prekmurje. Ormoški Rojs Je sestavil tak-le bojni naort zoper klerikaice: Da dobimo glasove kmečkega Ijudstva, moramo prvfč postaviti take kandidafe, ki bodo pri bmeokein ljudstm vlekli, drugič pa se moramo vezati s katerokoli stranko; s kompromisom in privlaonimi kandidati bomo, tako je re'kel, razbili SLS. Na shodu je seveda moral biti tudi uradnik, okrajni ekoaiom Stoklas iz Prevalj, ki se je tudi zavzemal za zvezo z Nemci. Govoril je še Lipovšek iz Maribora; navzoči pa so bili mariborski novopečeni radičevec dr. Kukovec m njegov tajni svetovalec dr. Novačan. Zborovanje je bilo žalostno — predznak bodoeega izlda volitev za radičevce. V Kočevju imajo radičevci kompromis z Nemci profi SLS. Dobro bi bilo, da bi tudi štajerski radičevci napravili tak ikompromis. Slike z evharisfižnega kongresa v Cikagu, lahko vidite danes v četrtek, dne 2. decembra, zveoer ob osmih' v ¦dvorani Zadružno-gospodarske bantke, kjer bo predaval udeleženec ikongresa g. profesor Bogovič. Ker je ta prireditev ena največjih svetovnih, kar jih zgodovina pomni, in so slike te prireditve prav izredno posrecene, bo vsakemu žal, ki tega ne bo videL Zato pa ne pozabite danes zvečer iti k temu predavanju! Nogo si je zlomil. V soboto je marlborska prevozna tvrdka »Balkan« vozila premog za rusko solo v Hrastovcu pri Sv. Lenartu v Slov. gorr. Na povratku pa je voznik Vin¦oenc Fučnrk pri zaviranju voza tako nerodno stopil, da ga je zgrabilo kolo za desno nogo in irm jo zdrobilo. Poklicana tmariborslka rešilna postaja je ponesrečeaica prepeljala ta¦koj v bolnico, Uboj in pretep na Bišu v Slovenskih goricah. Dne 25. •novembra se je zbrak> več faartov v hiši mladega posestni*ka Konrada Čeh v Bi«u, kjer so obhajali god. Vsled zavživanja opojnih pijač so se skregali in je prišlo do krvavega •pretepa, v katerega poteku je Franc Polarlec iz Črmlenšaka sunil Stanislava Voglarja iz Nadbišeca z nožem v prsa, da je obležal na licu mesta mrtev. Drugi trije Al. Vajdič, Franc Arnoš in Horvat so zadobili težke telesne poškodbe. To je sedaj v dobi 14 dni že tretji uboj v sodnem okraju Sv. Lenaort, povzročen vsled neizamemega uži^^nia pijače in podivjanosti mladih ljudi, iki nlso imeli med svetovno vojno prave vzgoje! Razne novice od Sv. Barbare v Halozah. Drevo je ufbilo Korparjevega viničarja in člana izobrazevalnega društva Filipa Kolednik. — Uinrl je v 84. letu starosta star narocnik »Slovensikega Gospodarja« Janez Arbejter, sodar in pesestniik. Urnrl je tudi posestnik Jože Mlakar. Vsi trije doma iz Paradiža. — Dne 21. m. m. je priredilo izobraževalno društvo igro »Miklova Zala« v slovo odhajajocemu tajniku in voditelju društva z dobrim uspehom. — Dne 24. m. m. pa je bil poslovilni večer pri g. Zavcu, kjer smo se ginljivo še enkrat poslovili od g. kaplana in on od nas, želeč nm obilo uspeha v organizacijah in v svoji službi na novem mestu. G. kaplan! Za Vami kličemo še enkrat: Bog Vam povrni Vaš trud in požrtvovalnost, ljubezen in dobre nauke! Mi ostanemo skupaj in nobena mrzla burja nam ne more skodovati pri skupnem društvenem delovanju. Mi bomo vodili društvo v ikatoliško-narodnem duhu tudi naprej, četudi se bo nam stavilo morebiti ovire. . Zopet dva vloma v okolici S1oy. Bistrici. Okolica Slov. Bistrice ogroža že nekaj meseoev predrzna roparslka tolpa, ki je izvršila že celo število velikih vlomov. Tolpa mora biti dobro organizirana, roparji so maskirani ter morajo imeti seboj Ikonje in voz, na katerega naložijo oropano blago. Napadajo najraje trgovine. V noci od torka na sredo so oplenili trgovino Šifrer v Laporjah pri Pragersikem. Vlomili so skozi akno ter znosili iz frgovine vse, kar je imelo večjo vrednost. Domaciini so spali v prvem nadstropju nad trgovino. Roparji, bilo jih je kakih deset po šte,ilu, so opravljali svoj posel precej hrupno, da so prel>aaili obroka trgovca. Otrok je zbudil mater in ta je sla k ox nu pogledat ter je opazila roparje na cesti. Ne da bi zbudila moža, je zgrabila za samokres ter ustrelila skozi dkno. Moža je strel prebudil, vzel je ženi samokres ter streljal dalje na razbojnike, ki so z ognjem odgovorili ter obsuli okna s kroglami. Padlo je dkrog 50 strelov, vendar roparji k sreči niso nič zadeli, docim je eden strel trgovca pogodil nekega roparja ter ga ranil. Drugo jutro so našli na cesti «©lo mlako ikrvi, dačim ranjenca ni bilo nikjer. Njegovi tovariši &o ga nesli s seboj. — Naslednji predrzen rop se je dogodil v noči od četrtka na petek sredi Slov. Bistrice. Roparji so oplenili trgovino Žagar. Odnesli so preoej blaga v znatni vrednosti. Orožništvo je pridno na delu, toda vsa zasledovaiija so bila dosedaj brezuspešna. Roparji so najbrže iz okolice Slov. Bistrice, ker dobro poznajo razmere pri posameznih žrtvah. Ustanovila se je Posredovalnica dela za Prekmurje v Murski Soboti; poslovanje se začne dne 1. decembra 1926. Vsi delodajalci, ki rabijo delavce, hlapce, služkinje itd., naj se zglasijo osebno ali pismeno. Posledice zadnje povodnji v Savinjski dolini. V noci do 21. na 22. novembra so nalivi povzročili novo povodenj. Voda sicer ni tako visoko naTastla, kakor ob oktoberski povodnji, vendar pa je tudi sedaj uapravila mnogo škode. Komaj je bil postavljen zasilni mosit čez Savinjo, že ga je znova odneslo. Izginile so hidi vse zasilne brvi med Lučaini in Solčavo, ki so bile pred enirn tednom dograjene kot zacasno nadomestilo za mostove, odnešene ob oktoberslki povodnji. Cesta je sedaj na mnogih ikrajih še bolj razdejana, tako da sedaj sploh ni mogoče več peljati z vozom iz Ljubnega v Luče, tudi če bi Savinjslki most pri Lučah ne bil porušen; vozni promet aned Lueami in Solčavo pa je bil že od predzadnje povodnji docela nemogoč. Nasip nad vasjo ob desnem bregu Savinje ]e povrodenj te dni še bolj raztrgala. Prebivalci niijega dela vasi so bili v velikih skfbeh za svoje imetje. Bali so se da bo Savinja še bolj narastla ter si skoz pretrgani nasip napravila novo strugo. Katastrofa bi bila v tem primeru neizogibna in strašna. Ogroženih je bilo Tiajmanj 8 hi§ da jih voda odnese. Pogrešani najden. Dne 23. novembra so našli pod okoli 150 un visoko skalnato steno Šmohorice ostanke od dne 14. junija t. 1. pogrešanega učenca IV. razreda mešč. šole v Slovenjgradcu Antona Pogorevčnik. Tmplo je že popolnoma razpadlo in so se na&le samo še kosti, ki so ležale razfrošene daleč naokoli, ter nekaj obleke in čevlji, po katerih se je ponesrečenca spoznalo. Njegovi zadnji ostanki so se položili v blagoslovljeno zemljo na pokopališču v Kotljah. Kako se je nesreča pripetila, ni jasno. Poroka. V božjcpotni cerkvi sv. Roka nad Smarjem se je y sredo dne 24. novembra poročil mladenič Miroslav Novak od SV. Roka z gdč. Julko Vreže, nečakinjo monsgr. Vrežeta. Na gostiji so svatje nabrali za Prosvetao društvo v fcmarju 110 Din, za kar vsem najlepša zahvala. Novoporooenemu paru obilo sreče. Še o plazu na Pilštajnu. Na« kraj je taiko tih, talko aapuščen in ločen od sveta. Plaz je pa spravil k nam novo življenje, nenavadno vrvenje. Vojaki odhajajo vsako jutro na delo, zvečer se zopet vračajo v svoje »kasame«. Kuhajo &i v trgu in tam tudi dobijo svoje deleže zjutraj in zvečer; popoldne jim pa nosijo hrano na kraj, kjer delajo. Po obedu knajo dve uri odmora. Vse za prehrano potrebno dobijo sedaj redno iz Celja. Zdi se cloveku, kakor da bi kopali strelske jarke: tu bolj plitve, tam zopet globoke, da se v njih popolnoma skrijejo. V teh mislih te še bolj potrjuje močno streljanje, ki se sliši od blizu na nasprotai strami. Domačini namreč vrtajo in razstreljujejo pečine ob okrajni cesti, da jo taiko razširijo. Kamenje pa vozijo k plazu, da z njim zasipljejo odvajalne jarke, ki jiih kopljejo vojaki. j Radovedui gledalci prihajajo od blizu in daleč, peš in na i vozeh! Ob nedeljah se vrste sploh ne pretrgajo: eni odhaj jajo, drugi pa priha}ajo nepretrgoma do trde noči. V nedeljo, dne 21. novembra, se }Lh je samo iz Planine pripej Ijalo gledat 4 obloženi vozovi. Kaj pa plaz? Gre nevzdržno | svojo pot naprej. Nič se ne zmeni ne za delavce in ne za gledalce. Delavce, ki ga prekopavajo, in radovedne gledalce, ki po njem hodijo, vse lepo mirno im počasi nese naprej. In fotografom, ki prihajajo s svojimi aparati in jili nastavljajo sedaj na tem koncu, potem zopet na dragean, pravi tibo in resno: Pridi jutri in ne bam več tak, kot sem danes. In res! Dolg je že nad 1 km; okrajno cesto }e pretrgal na dveh krajih v razdalji 320 metrov. Vzdignil je že strugo v Bistrici pod cesto, tako je voda začela močno in skrivnostno šumeti. Že vzdiguje tudi zemljo onkraj potoka. — Dne 24. novembra si je naš plaz ogledala zopet nova ikomisija. Prišel je izvedenec g. dr. Marijan Salopek, vseuciliški profesor v Ljubljani. Spremljal ga je g. Guzelj, inžener pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Pod vodstvom g. inženerja Juga, ki vodi odvajalna dela na plazu, župana g. Ivama Regvata in več domačinov je komisija pregledala plaz od za]četka do konca in vso njegovo olkolico. Strokovnjaško oko g. profesorja je takoj pri prvem pogledu na plaz in okolico natančno izpregledalo pravi položaj. Vsa vzhodna stran Pilštajna leži na plazoviti podlagi. Po novem deževju bo zavzel plaz veliko večji obseg, tako da je ogroženih še sedem stanavanjsikih hiš, raztresenih po plazovitem ozemlju, in pokopališče. Komisija je tudi odobrila dosedanji načrt inženerja g. Juga pri odvajalnem delu. Samo treba bi bilo več delavoev: pa kaj, ko pa nilkjer ni denarja. Tudi prizadeti domacini naj bi po navodilih g. iaženerja odvajali vodo s prekopi v izkopane jarke in proo od plaza. Če pride deževje, bo v kratkem času plaz zaprl Bistrico in bo treba preložifi strugo potoka, okrajno in občinsko cesto do trga. Vlak ga je povozil. V sredo so našli na železniškem prelazu pri Kresnicah truplo mladega moža, katerega j>> vlak povozil. Malo dalje je ležalo kolo. Mladenič se je vozil s kolesom čez prelaz. Nenadoma je pridrvel tovorni vlak. Lokomotiva je kolesarja podrla na tla, mu pretrgala deano nogo ter ga tudi močno poškodovala po glavi. Kmalu po nesreči so ga železniški uslužbenci naali v krvi in nezavestnega ter ga po prvi pomoči odpeljali s prvim vlakom v Ljubljaoo. Srce mu je zašil. Zdravniška veda je v zadnjih letDi silcno napredovala. Operacije, ki so se strokovnjakom š<" do nedavna zdele povsem nemogoče, danes niso več nika ka redkost. Med najobčutljivejše organe človeškega teles^i [ spada raed drugim tudi srce. Ranjeno srce je pomenilo do I nedavna gotovo smrt. Izkušnje v svetovni vojni pa so pokazale, da pravočasna pomoc tudi v takih slučajih lahko reši življenje. V velikih mestih z modernimi zdravniš.kiimi ustanovami so bile že ,ponovno zvršene take operacije, pri nas pa smo doslej bili še bolj skromni. Mhmlo soboto pa so pripeljali v beograjsiko bolnico mizarskega učenca Branimira Markoviča, ki ga je v pretepu nekdo zabodel v prsa. Bolj mrtvega kot živega ga je rešilni oddelek pripeljal v bolnico, kjer so mu takoj nudili prvo pomoc. Službujoči zdravnik, ki je ranjenca preiskal, je ugotovil notranje krvavenje. Obvestil je o tem profesorja dr. Milivoja Krstica. Ta je bolnika panovmo Batančno preiskal ter ugotovH, da je ranjeno srce. Srce je foilo že tako oslabljeno, da je |edva še mogel ugotoviti posamezne utripe. Po kratkem oklevanju se je odlocil za nevarno operacijo srca. V navzočnosti treh zdravnikov-pomočniikov so ranjencu odprli prsni kos. Razrezati so mu morali v to svrho tri rebra. Sroni mehur je bil napoLnjen s krvjo in delovanje srca bi moralo vsak hip prenehati. Dr. Krstič je takoj prerezal mehuT ter odstranil strnjeno ikri. Nato se mu je posrečilo ustaviti krvavenje, nakar je mermr zopet sešil in operacija, ki je trajala jedva 20 mimit, }e bila izvršena. Bolnik se je kmalu zavedel in srce je začelo zopet navadno delovati. Oiperacija ]e popolmoma uspela. Življenje, ki je viselo samo še na niti, je reseno. Vest o nenavadni operaciji, prvi te vrste y naši državi, je izzvala v zdravniških krogih občudovanje in splošno zaniniaiije. Operacija pa tudi dokazuje, da je tadi pri nas zdravniška veda na dostojni stopnji in da so aa napačni poti.oni, !ki si domišljujejo, da so stroikovaijaki le v inozemstvu. Krvav konec roparske družbe. Dne 22. novembra se je imel med vasema Slivar in Kondol v skopljanskem okraju vršiti ogled na licu mesta, kjer je bila glasovita ropar3rka družba Adema Bulke izvršila roparski umor. V ta namen so arožniki dovedli tjakaj Bulko in njegove tri roparslke tovariše. Na nekem gosto obraščenem kraju so roparji vsi <naen>krat začeli bežati hoteč uteoi. Orožniki so zgrabili za puške m iker se roparji na triikratni poziv niso ustavili, so streljali. Vsi štirje roparji so obležali mrtvi- S tem je Južna Srbija rešena najkrvoloonejše roparske dražbe, ki je izvršila nešteto umarov, požigov m drugih zločinav. Krvave koline. V Slavoniji obstoja običaj, da se vrši ob kolinah velika pojedina, kakor pri nas na svatbah. K taki pojedini povabi gospodar svoje prijatelje, znance in sorodnike. Seveda se ob takih prilLkah tudi pridfao »uničuje« alkohol. Razgreti duhovi često povzročijo prepir in pretep. Take krvave koline so se vršile tudi mimrlo sobo to v osiješki okolici. Bogati kmet Mita Grgič je povabil na koline med drugimi tudi svoje brate in svojega očeta. Med pojedino pa so se bratje sporefcli z očetom. Nastal je pretep, tekom katerega je sin Mita ustrelil svojega oceta, sin .Nedad pa svojega brata Mito. Kon&c pretepu je napravilo orožnlštvo, k; je celo družino zaprlo. Zemeljski plaz unižil celo mesto. V južnL Franciji je aadnje tedne strašno deževalo. Posledice so* bile velike povodnji in zemeljski plazovi, ki so napravili ogromno škodo. Strašno nesrečo je povzročil plaz pri mestu Nizza ob obali Sredozemskega imorja. Tu leži malo mestece Roqueville na pobočju večjega hriba. Dne 24. novembra se je pričela nenadoma zemlja s hriba pomikati proti dolini. Strahovite množine zemlje, blato in vode so drvele vedn(> bolj naglo po pobočju in kmalu dosegle mesto. Prebivalci ijo bili od bobnenja bližajočega se plaza še pravočasno epozorjeni in vecina si je še rešila življenje, docim so morali vse imetje prepustiti uničujooi zetalji. Posrečilo se je rešiti tudi bolnike iz bolnice. Vendar pa je plaz tako bitro pridrvel, da je blato zalilo večje število hiš, iz katerib se prebivalci niso inogli več rešiti ter so bili usmrčeini. Med potkanjem tramovja in zidov je ogronma odeja zemlje polagoma pokrila hiše ter se z Bjimi vred valila naprej v dolino. Bil je strašen prizor, ko je plaz pokril in ocinesel 50 his mesteca. 24 oseb je izgubilo pri tem svoje življenje. V dolini se je plaz ustavil. Izgledal je ikot velikanski, nad 1 km dolg in 50 m visolk nasip iz rujave, blatne zemlje, iz katere so štrleli ikot palice ostanki gozdov, ki so preje pokrivali goro. Zemljo je iposnelo z gore do akale. Za dijaško kuhinjo se je darovalo ob posvetitvi družine Cviklove v Nebovi št. 1, župnija Sv. Peter pri Manbo ru, 207.50 Din. Bog plaeaj! Porotni imcnik za IV. redno zasedanje porote v letu 1926. — Porotniki: Zohrer Marjan, Svečane 7; Zabovnik Janko, Ribnicn na Pohoriu; Braboša Jakob, Sodinci 9; Osojmk Janez, Gornja Radgona; Stimec Jože, Laporje 43; Hernja Franc, Pavlovci 12; Pečovnik Stefan, Frajham; Ravnjak Ivan, Ruše 35; Sinko Leopold, Gederovci 9; Predan Martin, Bukovci; Ceh Josip, Oblaki 81; Kegelnik Silvester, Koprivna 12; Lutar Stelan, Koplinik 11; Zamuda Miha, Ptuj; Petrun Ivan, Sv. Anton na Pohorju 24; Herga janez; Gabernik 21; Purkhard Fr, Rošpoh 14; Rop Anton, Lormanje; Majcen Vinko, Ptuj; Maher Franc, Dolgoše 35; Polegeg Martin, Sp. Ložnica; Horvat Franc, Mostje 7; Puklavec Bolfenk, Hermanci 54; Vacac Jakob, Sp. Nova vas; Jurša Franc Spod. Duplek; Roškar Martin, Gočova; Cas Aleš, Breznica; Stessel Jos, Tihšinci 62; Uršič Jožef, Verhole 36; Bivšek Miha, Vohnjak; Vrabeli Franc, Vidanovci; Dogonik Josip, Gačmk; Kaiser Jurij, Mudenice; Sinič Koloman, Stari Breznovci 6; Vajda Konrad, mehamk Ptuj; Goričan Anton, Novake. VSEM TRPIN0M VINICARJEM! Brezdvomno sano viiničarji v gospodarskem, kakor tudi v socijalnem oziru izmed vsega delavstva na najslabšem Nimamo nobenega zavarovanja ne za bolezen, starost aU nezgodo. Naše tozadevne prošnje in vloge, vinicarski rexi in drugo, vse leži nerešeno po raznih beograjskih miz- nicah. . v . . Kdo je kriv? Prva in največja krivda je nasa. Viničarskih družiin je okrog 40.000. Vsaka izmed teh pa hodi gvoja pota. Sloge in enotnosti ni med nami. Veliko premalo je še onih, ki bodijo pravo pot, pot medsebojTiega podpiranja in stanovske zavesti v združeni organizaciji »Strokovni zvezi viničarjev« s sedežem v Ljutomeru, ki je danes edina predstaviteljica viničarskega stanu in ki pnredi v dneh 7. in 8. decembra v prostorih Katohskega doma v Ljutomeru svoj I. viničarski kongres, na katerega vabi vse vinicarje od blizu in daleč. Vabi pa tudi vse one, ki hočejo sodelovati pri reševaHju viničarskega vprasanja. Prvič bo ta dan v zgodoviini nasega več stoletja sem obstoječega stanu. Vellk bo ta dan, ker bo viničar sam povedal svoje težnje in ,podal amemice za rešitev njegovega problema. Polovična vožnja je dovoljena vsem udeleženceim in <acer kupi vsak celo vozovnioo, ki jo da na vstopni postaji žigosati in velja z legitLmacijo, ki jo dobi na kongresu v Ljutomeiru, tudi za nazaj. Prvi dan kongresa, to je dne 7. decembra) se vrši po-adravmi ve^er v dvorani g. Steasserja, dmgi večer pa koo~cert ki srečolov istotam. Za pripravJ jalni odbor I. viničarsk ega kongresa: Semenič Andrej, predsednik. Peter Rozman, tajnik.