Politični ogled. Zborovanje deželnih odborov. Dae 16. t. m. ae je pričelo zborovaaje deželaih odborov avatrijakih. Prižli so zaatopaiki vaeh dež. odborov, izvzemai tržaakega. Namea poavetovaaj je, da se uredi občiuako ia deželao gospodarstvo ter da se občiaakim ia samostalaim deželnim oblastaijam odvzame del poslov v preaeaeaem delokrogu, ki so aarasli vsled aedelavaosti državaega zbora. Nov davek. V fiaaačaem ministrstvu proučafajo sedaj, kakor ae poroča z Duuaja. aačrt davka aa doto. Ta aačrt utegae priaeati državi maogo miljoaov, ako postaae zakoB. Dote do 3000 kroa bi bile svobodae tega davka. Dota od 3000 do 5000 bi bila podvržeaa »/., % davku, ki bi Barasel progreaivao (Bapredovaho) do 4% pri doti Bad 200.000 kroa. Prejemaik dote bi bil obvezaa prijaviti fiaaačfli obla8tBiji visokost dote v Bfrbo odmerjeaja davka. Ogrski kmetovalci. Ogrsko delao kraetijsko druatvo imelo je začetkom preteklega aieseca občai zbor. Avrelij grof Desauoffig je predlagal aaj se akleae, da 80 kmetovalci proti terau, da bi se med Avatrijo ib Ogrsko upeljala carifla. Predsedaik ia drugi govoraiki ao odkrito prizaavali, da je Avstrija aajbolji odjemalec ogrskih knietovalcev — t. j. Bajveč ogrskih kmetijakih pridelkov proda se v Avstrijo — torej si morajo ogrski kmetovalci tega dobrega odjemalca obdržati. Fraac Kosut ia ajegovi pristaai so pa tak sklep preprečili, — ker hočejo, da je med aami carifla. Fraac Košut Bam govori iz srca — tudi mi avstrijski kmetovalci zahtevamo gospodarsko ločitev — potem si bomo mogli vaaj malo oddahaiti. V kmetski (agrarni) stranki na Ceškera ai prave ediaosti. Sedaaji vodja kmet8ke straake poslaaec Praaek je bolj trezaega misleaja ia za to se ogiblje vsega, kar bi moglo žaliti katolisko čustvo kmetov ia veleposeatflikov. Toda v atraaki uživa precejaea upliv tudi poslaaec Kubr, ki ae aagiba k liberaleem ia socialdemokratom. Vsled tega je v straaki večkrat domači prepir. Sploh pa liberalaa atraaka v Čeakih kmetskih orgaaizacijah (združitvah) dela aa to, da spravi med kmete aamo aačelai razpor ia razdor. Glavaa zahteva vsake prave kmetske atraake je, da ae odpravi zemljiski davek. Liberalaa straaka pa zahteva, aaj se ta davek samo preustroji. Glede cariae, ki igra v vsaki kmetski politiki veliko ulogo, so bberalai agrarci tudi aa 8taliaču, da se aaj cariaa ae izrablja proti obrtaikom. Glavaa zahteva liberalae straake v čeaki kmetaki straaki je, da se posestva ne smejo deliti! Gotovo je to važaa zahteva, veadar da se liberalai agrarci upirajo drugim kmečkim zahtevam, aapolajuje maoge z bojazaijo, da bo liberalaa straaka v kmetski straaki igrala izdajalao ulogo!