R554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽICA
Primorski c
posinula plačana v gotovim n	onn ..
Abb.postale i gruppo Cena JUU lir
neviuk
Leto XXXIV. St. 173 (10.085)
TRST, nedelja. 23. julija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. mala 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra iy43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Nujen dogovor demokratičnih sil
Qk°n določa, da mora po prvem rok°VaniU bdi župan izvoljen v r u. eneQa tedna, sicer prefektu-°. ,nienuje komisarja. To je naš Sl[lmer’ Primer tržaškega občin-l ega sveta, v katerem na prvih volt glasovannh (pri teh je za iz-uev potrebna absolutna večina) J n°ben kandidat prejel dovolj flsou. Alova seja bo predvidoma v e'c. tokrat z odločilnim glasovalen.
petek torej za sedaj še tti *? V ozračlu popolne negdovo-tznJ*0^0 se b° Trst rešil iz ene »ibi ^jhujših politično - uprav-rad'2' V katero je zabredel za-Tr! zmage heterogene liste za in Na dveh dolgih, zanimivih Pogosto zabavnih sejah tržaške-£ °°činskega sveta smo bili pri-marsičemu, prirejen je bil pra-zobavni program z najrazličnej-nemi točkami, manj pa je bilo res-vga rozpravljanja in, kar je naj-, "ejše, ni bilo nobene jasnejše akacije, kako rešiti tržaško krizo. j °slušali smo zanimiv nastop voditeljev liste za Trst Gruber Jtcove in Giuricina, ki sta reto-
rično
uspešna, ko pa gre za stvar-
p? argumente se stvari seveda za-ejo. Poslušali smo pravo go-p rn‘iko poplavo spretnega Marca ^ntielig, xn $e Almiranteja, mi-nari^ega Prv°ka, ki je bil vzvišen Vsemi temi stvarmi, zelo re-J** 'n umirjen. Za misovsko pre-ijRftu°st so poskrbeli domači paj-j .' ‘n med njimi tudi znani ju-77**; ki se je zaradi živčnosti spo knil, padel, zadel z glavo ob ** in se ranil, da mu je kri pri-tni,a na belo srajco. Končno p. občudovali spreten in prefi-,/en nastop jramasonskega prvaki Predsednika občinskega sveta Cc°vimja, ki je v zvišenem in tonu vodil celotno predaj1'
#J * Pa vse skupaj združimo okrog tjJ^Pih argumentov• lahko ugoto-}y • da dva od treh Lista za jgS* zagovarja bolj zato, da bi tr ne osramotila pred volivci, o lem pa bj najraje molčala, če-je bistven.
non,te°ralna prosta cona je še ved-njj(.njiček liste, toda razni govoril 1 so že omenjali, da bi se omejijo h® razpravo v parlamentu, ali 0q h* d°delHev Trstu količine bla-0rez plačevanja potrošnega dav-P°dobno kot v Gorici. Glede av-jjP^jje je Gorica nenadoma poti ^ Zddiniiva in slišijo se predlogi Mij bi se Trst in Gorica zdru-n.a Proti Furlanom. Goričane pa trd n’bč'e ničesar vprašal in so t Po odločeni, da se ne vmešavajo r^ko zmedo ter v čim večji . ni meri izkoristijo ošibljene tr-pe Pozicije.
H ve 0staiamo Pri zadnjem bi-, ,nem argumentu, ki se uradno f£j. rani liste za Trst imenuje za-tv a. Krasa, v praksi pa se preti^0 na zasmehljivo obravnavanje ltal-n^e narodnostne skupnosti v le„1,1 kot obrobnih prebivalcev v in pesmi ali na obravnavo irl 'c° rpatrintičniht tem, kot je l0s(U°”anje cone B, Istre in la-1 nad vsem izgubljenim. yr ^^idnejši predstavniki liste za krat S° v Preteklosti in tudi to-Ped v finskem svetu, večkrat po-jQ a *• da je bistvena, odločilna 7ne ? ena zahteva: ne sme se spre-kar etično razmerje v Trstu, Sim Pa tud‘ Pomeni< da je treba enee potisnili na rob, izriniti iz Piof ° ^reba je prekiniti z notami n nostmi gospodarskega sodelova-ennv ledjem na višji in seveda r<j opravni ravni, kot jih odpi-Prav industrijska kooperacija. jaL <e7n bistvo in to je prišlo pa ? do izraza tudi med dvema, Plet eprav izredno burnima in za-Orafn'ma seiama, polnima koreo-Jlle in spektakularnih nastopov.
zadr ° bistva ne more prikriti niti lej Zanie predsednika Ceccovinija, d^ le sPretno izkoristil priložnost, n^Je Mižal misovce, niti preraču-rabi° ?zdržanje pri glasovanju o rutn .Venščine ob točnem, že v ka^t Pripravljenem seštevku, iz kraTe°a ie izhajalo, da tudi to-Sloi S uPravičeno zahtevo vseh encev v Italiji ne bo nič.
lovil a Pa ie istočasno tudi ugo-jta,,1'.,da so Lista in njeni pred-dren' * v °čitni- zelo veliki, za-zelgt: v težavah je zato, ker je *la	naiH tri demagoška ge-
Ip;'*,.} Pa so v stvarnosti neure-mfji]Wa- Okrog takih gesel je mo-(ar e zbrati določeno število razo-Pe,an‘ l meščanov, ki ne verjamejo j0 Preštevilnim obljubam in ki ni-Zaduvoljni z načinom vladanja
in z vedenjem Krščanske demokracije, ki že toliko let brezobzirno vedri in oblači tudi v Trstu. Mnogo težje pa je nakazati stvaren program. V težavah pa so tudi zalo, ker se je v praksi takoj pokazalo, kako je Trst odvisen od svojega zaledja in kako so še zlasti odvisni od zaledja prav tisti krogi, ki so listo predvsem podpirali. Manjši dotok jugoslovanskih turistov in še zlasti nižji inkaso je dokazal, da terciarna vloga Trsta ni nekaj danega, temveč je lahko samo rezultat dobrih odnosov, prijateljstva in sodelovanja na meji. Kdor ruši to sodelovanje, s tem tudi žaga eno izmed redkih zelenih in plodnih vej, m kateri sloni celotno gospodarstvo Trsta.
Zaradi teh osnovnih razlogov
programske usmerjenosti je tudi vedno težje in vedno manj možno sodelovanje z tisto katere koli izmed večjih in resnejših političnih sil tržaškega občinskega sveta. Pri tem ne gre samo za krajevne odločitve, temveč za splošno usmeritev komunistov, socialistov, demokristjanov, manjših laičnih strank in Slovenske skupnosti. Med temi strankami obstajajo zelo globoke razlike ideološkega, političnega in upravnega značaja. Vre pa so svoje programe osnovale na stvarnosti in na dejstvih. Zato se ne morejo resno pogovarjati na primer o integralni prosti coni, ki je nesmisel in še nemogoč, neuresničljiv nesmisel povrh.
Predvsem pa jih združuje perspektiva tržaškega razvoja, ki po oceni vseh strank ustavnega loka temelji na odprtosti meje, na sodelovanju z Jugoslavijo in na produktivni gospodarski usmeritvi Trsta. Politične sile ustavnega loka imajo resno oporo v Rimu, dobro poznajo centrale in vedo, da je minilo razdobje, ko bi s tpatrio-tičnimn gesli lahko zbirale pre-bende, podpore in beneficije. Črta ločnica je zato jasna, pa čeprav jo pogosto prekriva hrup najrazličnejših osebnih, strankarskih in drugih interesov.
Po svoje je imel prav misovski prvak Almirante, ki je predstavnikom liste odkrito povedal: glasove ste zbirali predvsem z geslom, da ste proti Osimu. V Rimu pa je za to geslo samo neofašistična MSI, tisi ostali so proti in so se že jasno izrekli za sodelovanje z Jugoslavijo.
V teh dneh se bodo nadaljevala mrzlična posvetovanja, ki se na pokrajinski tržaški ravni križajo, saj se posvetuje vsak z vsakim. I-zid je še vedno negotov. Vendar pa položaj ni brezupen, saj tudi v tržaškem občinskem svetu obstaja trdna demokratična večina, kot obstaja v tržaškem pokrajinskem svetu, kot se išče in ustvarja v go-riškem pokrajinskem svetu in predvsem na deželni ravni. V krajevnih ustanovah Trsta, Gorice in na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine morajo demokratične sile najti skupni jezik, konstruktiven dogovor, zato da bomo res šli na pot stvarnih ukrepov, da se bo utrdilo sodelovanje in se bodo ob odprli meji ustvari pogoji za gospodarski razvoj v izključno korist mejnega prebivalstva. V tem okviru pa je treba rešiti, hitro in učinkovito, tudi številna odprta vprašanja zaščite in predvsem globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v vseh treh pokrajinah, kjer živi.
BOGO SAMSA
VČERAJ DOPOLDNE V VILI MAPAMA V RIMU
Na medministrskem sestanke preučili italijansko gospodarsko problematiko
Z izidom srečanja, ki so se ga udeležili vsi gospodarski ministri, bo Andreotti še pred počitnicami seznanil stranke vladne večine in sindikate
RIM — Predsednik vlade Andreotti je včeraj zjutraj predsedoval v vili Madama medministrskemu sestanku, na katerem so razčlenili italijanski gospodarski položaj in pripravili načrt ukrepov, ki naj bi zajezili inflacijo, omejili deficit državne blagajne ter omogočili državi ekonomski vzpon. Sestanka so se poleg gospodarskih ministrov udeležili guverner državne banke Baffi, generalni državni računovodja Milaz-zo in drugi gospodarski izvedenci. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati, kajti — so pojasnili v vladnih krogih — je imelo izrazito posvetovalni značaj.
Kot pravi uradno sporočilo so na medministrskem sestanku o-bravnavali seda: :i gospodarski položaj, začrtali glavne smernice za triletni načrt 1979 - 81 in v tem okviru tudi p 'videvanja za prihodnje leto. Vlada — poudarja sporočilo — bo še pred poletnimi počitnicami seznanila stranke in sindikate, ki bodo mprali stvarno prispevati k sanaciji italijanskega gospodarstva, z izidi posveta.
Sedeč po skopih vesteh, ki so pronicnile skozi zid molčečnosti, so na včerajšnjem sestanku obravnavali gospodarsko problematiko celovito in ko so se spuščali na posamezne veje, so vselej razčlenili problematiko z ozirom na globalno sliko italijanske ekonomije. Obenem je sestanek služil tudi kot priprava na srečanje evropskih finančnih ministrov, ki se bo začelo jutri v Bruslju in na katerem bo Italijo zastopal minister Pan-dolfi.
Na včerajšnjem sestanku naj bi nadalje potrdili smernice takp iiAe-
novanega načrta Pandolfi za prihodnje leto, po katerem naj bi skušali omejiti na 35.000 milijard lir primanjkljaj državn< blagajne, ki bi sic.er po «naravni rasti* presegel 43.000 milijard lir. To naj bi dosegli s črtanjem nekaterih proračunskih postavk (govori se o prihrankih m področjih javnega skrbstva, pokojnin, zdravstva in krajevnih fina:. ) ter z višjim davčnim prilivom.
Craxi o politiki nacionalne enotnosti
GENOVA — V intervjuju z u-rednikom genovskega lista «11 La-voro* (dolgo let ga je urejeval sedanji italijanski predsednik Sandro Pertini) je tajnik socialistične stranke Bettino Craxi razčlenil vsa najvažnejša politična vprašanja in se obenem dotaknil tudi strankine problematike.
Potem ko je izrazil lastno zadovoljstvo ob izvolitvi Sandra Pertinija za predsednika republike je Craxi prešel na vprašanje sedanje vladne večine in v tem okviru dejal, da politika nacionalne enotnosti najbolje ustreza krizni fazi, ki jo preživlja država. Res je sicer, da gre za težko zvedljivo in tudi nenavadno politiko, vendar doslej še ni nihče dokazal, da bi bila zgrešena. S tem v zvezi je tajnik PSI poudaril, da se je stranka na nedavnem kongresu v veliki večini izrekla za tako politiko, zaradi česar socialisti ne mislijo na obnovitev levega centra ali na kakšno drugo podobno obliko sodelovanja s KD.
Končno so na posvetu soglasno sklenili, da bodo v okviru pobud za ohranitev zaposlitvene iavni, podprli zlasti adbeništvo, to je področje, v katerem so pripravljeni načrti lahko hitro uresničljivi. (vt)
Zasedanje republikanskega vsedržavnega sveta
RIM — Včeraj je zasedel vsedržavni svet PRI, na katerem je imel uvodno poročilo tajnik Biasini, ki je analiziral sedanji politični in gospodarski položaj v državi. Pozitivno je ocenil sodelovanje demokratičnih strank, ki podpirajo An-
dreottijevo vlado, medtem ko je bil precej kritičen do nekaterih stališč, ki jih je pred nedavnim zavzela socialistična stranka. Vsedržavni svet PRI je nato potrdil za svojega predsednika Uga La Malfo.
ŽENEVA — Gospodarsko-social-ni svet OZN (ECOSOC) bo posredoval preiskovalni komisiji mednarodne organizacije za delo (OIL) pritožbo svetovne sindikalne federacije zoper ZDA zaradi kršenja človeških pravic tako zlasti sindikalnih svoboščin. Ameriška policija je 11. oktobra aretirala portoriška sindikalista, teden dni pozneje pa so enega našli mrtvega in na njegovem truplu so bili vidni znaki mučenja.
VČERAJ NA SEDEŽU PD d V AN TR1NK0* V ČEDADU
PRAZNIK EMIGRANTA ZBLIŽUJE ŠVICO IN BENEŠKO SLOVENIJO
Gostje iz Yverdona obiskali Nadiško in Tersko dolino, danes pa se bodo podali v Koren in Grmek - Nastop «majoretles» in godbe na pihala «L’Aveiiir» navdušil
ČEDAD — Vse pogostejše prosvetne, kulturne in politične pobude dokazujejo, da je Beneška Slovenija, čeprav osiromašena kar se delovne moči tiče (samo v zadnjem obdobju je odšlo v tujino kar 35 odstotkov celotnega prebivalstva), vseeno bogata s kulturnimi in prosvetnimi tradicijami, ki jih stalno obnavlja v vedno novih oblikah. Tako so včeraj v Čedadu, pa tudi v Terski in Nadifki dolini slavili prvi praznik emigranta, ki ga prireja Zveza izseljencev iz Beneške M’ enije in katerega se je udeležila množična delegacija švicarskega mesta Yverdon, kjer živi in dela mnogo naših slovenskih izseljencev. Delegacijo sta spremljali godba na pihala «Fan-
................................................mm..•mm............mn........
PRIPRAVLJALNI 0DR0R SPREJEL PREDLOG DNEVNEGA REDA
Mednarodni položaj in delovanje neuvrščenih v ospredju beograjske ministrske konference
Posebno pozornost bodo namenili zasedanju ES OZN o razorožitvi
BEOGRAD - Pripravljalni odbor za ministrsko konferenco vseh neuvrščenih držav, ki je včeraj začel delo v beograjskem kongresnem centru «Sava», je že sprejel predlog dnevnega reda za ministrsko zborovanje, ki se bo začelo v torek v jugoslovanskem glavnem mestu.
Predlog dnevnega reda obsega 17 točk med drugim predvideva obravnavanje dejavnosti neuvrščenih držav in izvajanje sklepov, sprejetih na peti vrhunski konferenci v Colombu. To naj bi bil prispevek k okrepitvi vloge in u-činkovitosti neuvrščenegn gibanja kot nenadomestljivega dejavnika v svetovnih odnosih, ki prispeva k reševanju žgočih mednarodnih vprašanj. Zunanji minister in drugi predstavniki neuvrščenih držav bedo razpravljali tudi o aktualni mednarodni situaciji, pri tem pa bodo, kakor je predvideno, posebno pozornost namenili prob!e-mom afriškega juga in drugim vprašanjem v zvezi s kolonializmom, apartheidom, rasizmom in rasno diskriminacijo. Obravnavali bodo tudi probleme Zahodne Sahare, krizo na Bližnjem vzhodu, palestinsko vprašanje, ciprski problem, položaj v Evropi in Sredozemlju, izvajanje deklaracije o Indi jskem r -eanu kot coni mini. vprašanje združitve Koreje in druga mednarodna vprašanja.
Ker so bile neuvrščene države pobudnik posebnega zasedanja generalne skupščine združenih narodov o razorožitvi, bodo na beograjski konferenci razumljivo spregovorili tudi o rezultatih tega zasedanja in sploh o razorožitvenih vprašanjih. Posebna točka dnevnega reda predvideva razpravo o vzpostavljanju nove mednarodne gospodarske ureditve, pri tem pa bo tekla beseda tudi o akcijskem programu za sodelovanje neuvrščenih in drugih C 'žel v razvoju.
Na začetku konference, ki bo trajala prihodnji teden od torka pa do sobote, bodo razpravljali o poročilu koordinacijskega biroja glede dejavnosti neuvrščenih po vrhunski konferenci v Colombu. Obravnavali pa bodo tudi prošnje
za sprejem novih članov v gibanje neuvrščenih ter opazovalcev in gostov.
Pripravljalni odbor za beograjsko konferenco bo delo nadaljeval v ponedeljek.
Bumcdien na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD — Alžirski predsednik Huari Bumedien je prispel včeraj popoldne na krajši prijateljski obisk v Jugoslavijo. Predsednik Tito, ki se je včeraj vrnil iz Splita v Beograd, je alžirskega voditelja sprejel in pozdravil pred svojo uradno rezidenco «Beli dvor* na Dedinju. Medtem ko so Bume-diena na beograjskem letališču
pozdravili podpredsednik jugoslovanske skupščine Rudi Kolak in drugi predstavniki.
Bumedien je pripotoval v Beograd iz Kartuma, kjer je sodeloval na afriškem vrhunskem sestanku. Pričakovati je. da bosta jugoslovanski in alžirski predsednik spregovorila o žgočih afriških vprašanjih in v tej luči tudi o minulem zasedanju organizacije afriške e-notnosti. Seveda pa bo njuna pozornost veljala tudi ministrski konferenci neuvrščenih držav, ki bo prihodnji teden v Beogradu.
BUKAREŠTA - Na vabilo romanskega zunanjega ministra je odpotoval v Bukarešto znani ameriški politični izvedenec Averell Harriman.
fare L’Avenir» in skupina ma-žoretk.
Praznik emigranta potrjuje in utrjuje prijateljstva med dvema tako bližnjima, pa vse; no tako oddaljenima skupnostima, kot s) beneški Slovenci, ki so ostali na svoji zemlji, in tisti, ki so odšli v emigracijo v to švicarrko mesto. Glavni datum tegs prijateljstva je prav gotovo 6. maj 1976, ko je Furlanijo prizadel strahovit potres. Takrat so emigranti iz Yverdona pa tudi ostali tamkajšnji prebivalci takoj priskočili na pomoč svojim rojakom, ki so ostali do ma. s tem, da so pošiljali denar in konkretno pomagali p- i odstranjevanju ruševin in organizaciji prve pomoči.
Uradno odprtje tega prvega dneva emigranta ' bilo včeraj popoldne na sedežu prosvetnega društva «Ivan Trinko* v Čedadu. O-tvoritveni govor je imel predsednik Društva slovenskih emigrantov Luciano Feletič, emigrant, ki se je po dolgih letih izseljenstva spet vrnil v domače kraje, in ki je poudaril, da se je prijateljska vez mod Bonrško Slovenijo in švicarskim mestov Yverdon utrdila ob bratski pomoči slovenskih izseljencev takoj po potresu. Stiki so se nato še nadaljevali, to srečanje pa je le logičen zaključek le-teh.
Za Feletičem je prisotne pozdravil čedadski župan Giovanni Del Basso, ki je čustveno orisal tragedijo emigranta, ki mora zapustiti lastni dom ter oditi v svet po vsakdanji kruh, nato pa še mzšane občutke tistega, ki se iz emigracije vrača, v tujini pa zapušča svoje prijatelje in sonarodnjake. Med pozdravi bi omenili tudi kratek poseg občinske svetovalke iz Yverdona, ki pa je žela mnogo odobravanja. Predstavniki švicarskega mesta in domačini so si nato izmenjali soominske diplome, nakar je zapel nekaj pesmi pevski zbor »Rečan* iz Ljes. Med prisotnimi na uradni svečanosti bi omenili župana dr. Iginia Visin-tinija iz Korena, kjer se bo praznik jutri nadaljeval, župana iz Sovodenj v Beneški Sloveniji Pietra
rtiiiniiiimmiimiinimimimiiiMiimmiMiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiMiiiimiinmiiimiimiiiiiimmmiMmuiuiMMMiimuiimiiiiMiiiiiiHniiiniiiiiiimiiiMi
VOJAŠKI DRŽAVNI UDAR V BOLIVIJI
Gen. Pereda strmoglavil Hoga Banzerja
Obsedno stanje in policijska ura ■ Ugibanja o značilnostih in namerah novega režima
Juan Pereda Asbun

niomioiiiMiHiHiiiiiiimTlMHiiimHiiHiiKiiimniiiiniiMiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiniiiiHimHmiiMiii.iiinHiiiuHiiimimmHiiiiiiiiiiiMiiMiiimiiiiiiiiimiiHiM«
CIA VNA KRIVDA JE V PROFESIONALIZMU
Smrt italijanskega boksarskega prvaka Angela Jacopuccija, ki se je v sredo zvečer zgrudil pod u-darci britanskega šampiona Alana Minterja, je dramatične odjeknila v italijanski javnosti. In takoj se je začelo iskanje krivca: ko bi sodnik prekinil dvoboj pred usodnim knock outom.., ko bi sekundanti vrgli brisačo v znak predaje. .. ko bi zdravnik posegel pravočasno. ., Marsikdo, prepozni prerok, je tudi pomodroval: Vedel sem, da se bo tako končalo.
Med vsemi športnimi disciplina mi je boks najbrž tista, ki ob vsa ki tragediji vzburi v javnosti naj večji val ogorčanja, dasi statisti ke dokazujejo da sodi med manj nevarne športe. Avtomobilske i : motorne dirke, alpinizem, padalstvo, druge športne discipline so zahtevale in zahtevajo veliko več človeških življenj, vendar v nobe-
nem primeru smrt atleta ne izzove toliko polemik kot jih izzove smrt borsarja. To je tudi razumljivo: v vseh navedenih primerih se športnik p. meri znaravo, preizkuša lastne sile in spretnost v obvladovanju stroja, medtem ko se v boksu človek pomeri s človekom:	in
če se eden od dveh zgrudi mrtev, ga je zmagovalec ubil, pa čeravno nehote.
In najbrž je val ogorčenja tudi podzavestna reakcija na dejstvo, da je boks šport, ki v človeku vzburi najbolj živalske in prastare nagone: kdo med nami ni spodbu jal lastnega ljubljenca, imahni ga», rudari močneje» kdo se ni bolj razveselil dramatičnega .spopada, knock outa ali knock doto na, krvi, kot pa tehnično popolne ga, vendar s spektakularnega vi dika nedramatičnega dvoboja?
*Ali nismo tudi mi športni ko-
mentatorji — se je pred dvema dnevoma spraševal v «Repubblici» Gianni Mina — pripomogli k tragediji, ko smo Jacopucciju doslej očitali premajhno bojevitost? Ali ga nismo tudi mi s svojimi zbadljivimi opazkami, s pikrimi ocenami spodbudili k temu, da je sprejel dvoboj na življenje in smrt?*
Nima pa vsakdo poguma, da bi si tako neizprosno izprašal vest. Največkrat z neke vrste psihološko motivacijo odstranimo občutek krivde z iskanjem krivec. za vsako ceno, s <procesi», ki so tako značilni v Italiji, ko neka športna ekipa ali posamezni športnik doživi nepričakovan polom.
Najbrž je smrt neodstranljiva spremljevalka boksa in bolj na splošno vsakega, tudi najmanj nevarnega športa, kot spremlja, vselej na preži, vsako človeško dejavnost. Tudi najbolj strogo
zdravniško nadzorstvo, najbolj stroga pravila, skrbnejši varnostni ukrepi ne bi preprečili vseh tragedij, bi jih pa številčno bolj omejili in bi znatno zmanjšali možnost, da se pripetijo. Nesmiselno bi zato bilo, po neki tragediji, zahtevati odpravo ali prepoved neke športne discipline: edina prava pot je pot večjih jamstev, strožjega zdravniškega nadzorstva in ustreznejših tpravil igre*. In pot bolj človeškega 'športa, ki bo res socialno in družbeno koristen, ki bo dejavnost, s katero si človek krepi telo in duha, ne pa — kot se prevečkrat dogaja — opij in slepilo za manj premožne in emarginirane sloje na ravni nekdanjih rimskih ccircen-ses», opij in slepilo za kratkotrajno slavo in za hiter zaslužek, P čemer je bistvo profesionalizma, ki je v športu nasprotje njegove prvotne plemenitosti.
VOJMIR TAVČAR
Huko Bunzer Suarez
LA PAZ — Bolivijci imajo novega državnega poglavarja, ne vedo pa še, kako jim bo upravljal državo. Gre za generala Juana Peredo Asbuna, ki se je dokopal do oblasti s predvčerajšnjo oboroženo vstajo. Vojska je prisilila dotedanjega predsednika Huga Banzerja Suareza k odstopu. vajeti oblasti je prevzela tričlanska vojaška hunta, kmalu nato pa je bil postavljen za pred sednika Pereda.
Le ta je, kot znano, zmagal na volitvah z dne 9. julija, ki so bile sicer razveljavljene zaradi dom nevnih nepravilnosti. Nove volitve bi morale zaradi tega biti čez šest mesecev, vojaki pa so se zbali morebitne zmage opozicije ter se odločili za udar. Banzer .je stopil na čelo države- leta 1971 ravno tako po zaslugi vojske.
Kljub dramatičnim dogodkom je vsakdanje življenje redno steklo že včeraj zjutraj. Edini znaki, da .je prišlo do spremembe oblasti, so v obsednem stanju in policijski uri (od 10. zvečer do 6. ure naslednjega dne) ter v prisotnosti številnih tankov in vojakov
Javnost in tuji opazovalci si medtem zastavljajo vrsto vprašanj, na katera je trenutno nemogoče odgovoriti. Kako 1xj ravnala nova vlada, bo spoštovala ustavo ali bo šlo za diktaturo? Bodo državo upravljali generali ali bo imel besedo parlament? Bo vlada sestavljena satm iz vojaških ali pa tudi civilnih osebnosti? To so prvi, nujni problemi, ki jih mora rešiti Pereda, pozneje se bo moral soočiti še s številnimi drugimi.
VVashingtonska vlada na primer ne gleda nanj z kdo ve kakšno simpatijo. V Beli hiši menijo, da Pereda ne pomeni najboljše rešitve za Bolivijo, četudi se zavedajo, da lahko računa novi predsednik na trdno zaslombo tako »ljudske nacionalistične zveze* (stranke, ki ga je podprla na zadnjih volitvah) kakor vojaških sil, ki so mu omogočile prevzem oblasti. Pereda bo moral še naprej računati z Zuazo vo opozicijo pa tudi morda z možnimi nesoglasji v vojaških vrstah, toda za sedaj mu je takšna zaslomba očitno dovolj. Vsaj kolikor zadeva reševanje , težkih notranjih družbenogospodarskih problemov (Bolivija je hudo zadolžena nasproti inozemstvu, a cena kositra, katerega izvoz Domeni zanjo glavni vir deviz, nenehno niha); kaiti temelje režima bo mogoče utrditi po mnenju zunanjih opazovalcev tudi in še zlasti z zunanjepolitičnimi izbirami.
Pripomniti velja še. da je do zamenjave predsednika prišlo natanko ob 32-letnici tragičnih dogodkov, ki so privedli 21. juiija 1946 do uboja predsednika Gual-berta Villaroela: razjarjena množica pripadnikov lako levičarskih kot desničarskih političnih skupin, ki so državnega poglavarja dolžile filonacizma, je vdrla v predsedniško palačo, vrgla državnika i balkona na ulico in njegovo truplo obesila na drog javno razsvetljave, (dg)
Zuanello, dež el neg? svetovalca Romana Specogno ter še vrsto italijanskih in slovenskih prosvetnih, političnih in kulturnih delavcev.
Po zaključku uradnega dela slavnosti so mažoretke in godba na pihala «L'Avenir» priredile mimohod ter kakovosten nastop v Čedadu, nato pa so se gostje iz Švice in njihovi spremljevalci podali v Nadiško in Tersko dolino točneje v Špeter Slovenov, v Podbo-nesec ter v Bardo, kjer so svoj nastop ponovili. Do pozne ure je nato z.a ples igral domači ansambel. Danes se bo praznik nadaljeval z nastopoma gostov v Korenu v jutranjih in v Grmeku v popoldanskih urah, v Bardu pa z raznimi igrami in zabavo.
D. J.
VČERAJ V KARTUMU
Zasedanje afriškega vrha zaključeno
KARTUM — Z enotno resolucijo, ki ostro zavrača vsakršno tuje vmešavanje na črni celini in odločno podpira hoj proti rasni diskriminaciji v Rodeziji in Južni Afriki, se je včeraj v sudanskem glavnem mestu zaključil 15. vrh držav članic Organizacije afriške e-notnosti. Kot je bilo pričakovati, pa poglavarji afriških držav niso dosegli nobenega sporazuma glede spora med Somalijo in Etiopijo, ki je bil v bistvu ena najvažnejših točk dnevnega reda zasedanja.
Tako Mogadiš kot Adis Abe-ba sta vztrajala na svojih pozicijah in vprašanje Ogadenr se ni premaknilo z mrtve točke, čeprav je bila že pred časom u-stanovljena na pobudo OAE posebna komisija za poravnavo spora. Važen korak naprej pa so v okviru afriškega vrha zabeležila pogajanja med Libijo in Čadom glede dokončnih meja med državama, ki so bila v preteklosti celo predmet oboroženega spora.
Na zaključni plenarni seji a-fri.škega vrha so nekatere prisotne države tudi predlagale u-stanovitev posebne panafriške vojske, ki bi ščitila črno ce-liuo pred tujim vmešavanjem. Po dolgi razpravi je velika večina dr/.av predlog zavrnila, kljub temu r- so sklenili ustanoviti v okviru OAE komisijo za obrambo, H bo imela nalogo opozoriti afriške države na morebitno tuje vmešavanje na črni celini. Tudi včeraj so mnogi predsedniki držav neposredno obtožili Francijo, da neupravičeno pritiska na nekatere frankofonske države, nekateri pa so obnovili običajne napade na Kubo in Sovjetsko zvezo.
Presenetljivo pa je dejstvo, da je afriški vrh v Kartumu zelo malo obravnaval vprašanje Eritreje, kier je nevarno, da vsak čas izbruh- prava vojna med Etiopijo in raznimi eritrejskimi osvobodilnimi gibanji ki že več let vodijo gverilo proti režimu iz. Adis Abebe.
Afriški vrh. ki je imenoval za novega generalnega tajnika Organizacije afriške enotnosti predstavnika Kamenina Kodja, ni torej bistveno prispeval za miroljubno rešitev nekaterih meddržavnih sporov, je pa nesporno dokazal, da se države črne celine danes, kot morda nikoli prej, zavedajo važnosti, ki jo ima Afrika v svetovnem dogajanju, (rt)
Formalna obtožba za «pariškcga krvnika*
BONN — Ob koncu sedemletne preiskave je posebni zahodnonem-ški sodni odsek, ki vodi preiskavo o zločinih vojnih kriminalcev, v pe-t k popoldne formalno obtožil Kurta Uschko, bivšega gestapovskega poveljnika v francoskem glavnem mestu, ki je znan z vzdevkom »pariški krvnik*. Lischka, ki mu je 68 let, je doslej mirno živel v Koelnu, čeravno ga je neko francosko sodišče 1950. ’ita obsodilo na dosmrtno ječo zaradi pokola 30.000 vojnih jetnikov, po večini Židov.
K sodni preiskavi zoper Lischko sta bistveno pripomogla zakonca Klarsfeld, ki sta tvegala zapor, da bi opozorila na dejstvo, da nemška pravica lahko nastopa proti zlačincu na osnovi francosko-nem-škega sporazuma o vojnih zločincih.

TRŽAŠKI DNEVNIK
PRED VRSTO SREČANJ MED POLITIČNIMI SILAMI
Morda odločilen teden za sestavo trdnih uprav na občini in na deželi
Na deželi KD vztraja na diskriminaciji KPI, ki predlaga odbor demokratične enotnosti - Poskusi sporazumevanja med strankami do petkove seje občinskega sveta
Teden, ki je pred nami, bo bržkone, če ne ravno odločilen, prav gotovo izredno pomemben za usodo pred mesecem obnovljenih krajevnih u-prav. Na deželi so novoizvoljeni svetovalci sicer že z veliko večino potrdili za predsednika sveta Pittonija (PSI), tako da more že kolikor toliko redno potekati upravno delovanje. V torek se bodo namreč že sestali načelniki skupin, da se dogovorijo o novi sestavi stalnih svetovalskih komisij in v tem trenutku najpomembnejših posebnih komisijah za obnovo po potresu in za izvajanje osimskih sporazumov. Obenem potekajo s pospešenim tempom dvostranska srečanja med strankami, ki jim je namen preveriti programske in politične možnosti za sestavo novega deželnega odbora. Pobudo ima predvsem, kot stranka relativne večine, deželna KD, ki se je že sestala najprej z dosedanjima zaveznikoma PSDI in PRI, nato pa še z delegacijami PLI, SSk, PSI in KPI, jutri se bo pa še srečala z zastopniki Furlanskega gibanja in liste «per Trieste*.
Iz vesti, ki prihajajo iz političnih krogov, bi ne mogli sklepati, da so bila dosedanja srečanja posebno u-spešna. Čeprav je že načelno napovedana že v prihodnjem tednu seja deželnega sveta, na kateri naj bi začeli postopek za izvolitev novega predsednika deželnega odbora (KD ponovno kandidira odv. Comellija) in njegovih članov, je spričo pomanjkanja političnih sporazumov težko verjeti, da bi mogli nov odbor izvoliti še pred 15. avgustom. Deželni odbor KPI je na primer po srečanju z delegacijo KD obžaloval, da ohranjajo demokristjani politične predsodke do sodelovanja s komunisti, kar je nesprejemljivo, saj se v Rimu in drugod temu več ne upirajo. Po mnenju KPI resnost problemov in razmer terja izreden enoten napor, zaradi česar predlagajo sestavo enotnega demokratičnega deželnega odbora. V ta namen se bo delegacija KPI sestala v prihodnjih dneh z vsemi političnimi silami. O tem je včeraj deželni tajnik posl. Cuffaro poročal v Tržiču deželnemu vodstvu KPI, pri čemer je obsodil vztrajanje KD na diskriminaciji do komunistov, ki je v nasprotju z izredno resnostjo položaja in ji nalaga odgovornost za nadaljnje upadanje ugleda deželne ustanove. KPI bo torej v bližnjih srečanjih s političnimi strankami vztrajala na predlogu o enotnem deželnem odboru.
Prav tako je popolnoma nejasen položaj na tržaški občini, kjer bi morgii v petek izvoliti novega žu-’ piha. Nova stranka relativne večine. lista «per Trieste*, protislovju s svojimi demagoškimi trditvami, da hoče mesto in vesoljni svet moralizirati, da hoče uvajati najpo-štenejše politične metode ter v nasprotju z vsako politično logiko, strahopetno odpoveduje odgovornosti in umika svojega kandidata za župana. To njeno stališče sicer verjetno izhaja iz pomanjkanja vsakega upravnega programa, mimo demagoških gesel o neizvedljivi potrošniški prosti coni, o avtonomiji in o reviziji
osimskih sporazumov, bržkone pa tudi iz računice, da so jo pripravljeni podpirati, vsaj po uradnih izjavah v občinskem svetu, le 4 fašisti, in-dipendentist in 3 radikalci. S svojimi 18 glasovi bi torej dosegla sku-kaj le 26 glasov, kar bi jo prisililo sestaviti manjšinski odbor z vsemi demokratičnimi strankami v opoziciji, česar si njeni vse manj kot neumni voditelji vseeno ne upajo.
Tudi za občino je predvidena v prihodnjem tednu vrsta posvetovanj med strankami, da poskusijo doseči sporazum za sestavo trdne uprave. Že jutri se sestane pokrajinsko vodstvo PSI, da obnovi odstopivše izvršne organe in določi zastopstvo za pogajanja z drugimi strankami, ki si bodo sledila do petkove seje občinskega sveta, na kateri je možna izvolitev župana z relativno večino. Če se do tedaj demokratične politične sile, ki razpolagajo v svetu z ohlapno večino, ne bodo sporazume-
le in če bo lista «per Trieste* vztrajala na svojem umiku, bo ostala verjetno izbira med demokristjanom Stopperjem in komunistom Costo.
• Uprava pokrajinskega konzorcija za prevoze obvešča, da od danes, 23. t.m.. ne bo mogoče nabaviti vozovnic na avtobusih proge 11. Zato bodo morali potniki, ki nimajo abonmaja, kupiti vozovnice v trafikah.
Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda je zvezni odbor borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije podelil tov. Dušan Košuti plaketo za doprinos in razvijanje dobrososedskega sodelovanja borcev in narodov Jugoslavije in Italije. Ob visokem priznanju mu čestitajo VZPI-ANPI iz Križa, soborci in prijatelji.
PREMIERA OPERETE «KNEGINJA IZ CHICAGA* V ROSSETTIJU
Melodije valčka in charlestona v bogati koreografiji in sceni
Režiser Dino Landi je še enkrat uveljavil svojo fantazijo - Komik Massimini in subretka Felfoeldy matadorja skupno z baletom
Po dvajsetih letih, odkar je bila poslednjič uprizorjena na tržaškem gradu, je Kalmanova opereta (kneginja iz Chicaga» spet priromala v Trst, tokrat v gledališče Rossetti, kjer je sinoči doživela navdušen sprejem nabito polnega avditorija. Za njeno tokratno postavitev je poskrbel režiser in koreograf Gino Landi s svojimi sodelavci, vendar pritiče, ne da bi hoteli zmanjševati deleža ostalih, glavna zasluga za prodoren uspeh predstave prav njemu, morda v tem trenutku najbolj inventivnemu in tudi briljantnemu režiserju operetnega žanra v Italiji. Upravičeno lahko zapišemo, da je usoda tržaškega operetnega poletja od samega začetka nove <Rossettije-ve» serije najtesneje povezana prav z njegovim imenom in z njegovim neuničljivim kreativnim impulzom in fantazijo, skoraj vedno v mejah sprejemljive estetike tudi takrat, ko si dovoli kakšno koncesijo bolj povprečnemu okusu.
V opereti «Kneginja iz Chicaga» se je mojster Emmerich Kolman nekoliko izneveril svojim bolj zna-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiuunniiiiiiifiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiimiiiiiiniiitiiiMimimHimiiiiiNiiiiiiiiii
PO TRILETNEM DELU NAMEŠČENCEV TRŽAŠKEGA ARZENAIA
Tehnološko popolni Castoro VI. so včeraj izročili družbi Saipem
Nevarnost brezposelnosti in dopolnilne blagajne za 300 delavcev
Izredna pridobitev za italijansko tehnologijo: včeraj sta tržaški Arzenal sv. Marka in družba Italcan-tieri uradno izročili družbi Saipem skupine ENI pomorsko velikanko «Castoro VI», ki ni le svetovni uspeh italijanskega ladjedelništva, ampak tudi gospodarski, tehnološki in politični napredek, ki bo predstavljal važno postavko za sodelovanje med državami in celinami.
Ne gre za «ladjo» v svojem tradicionalnem pomenu, ampak za o-gromno plovilo, za pravo velikanko čudnih potez, ki bežno s|X>minja na robota-velikana fantastičnih filmov. 145 metrov dolga, 64 metrov široka in 30 metrov visoka, to so mere, ki očitno pričajo o njeni ogromnosti. Opremljena je z na.jnovejšimi in najmodernejšimi pripravami, ki jih zmore sodobna tehnologija. Daleč sameva po kvaliteti ostalih podobnih ameriških in sploh svetovnih objektov, "ki služijo za polaganje in varitev cevi na morskem dnu. Njeno uspešno delovanje je zajamčeno v najslabših vremenskih pb-gojih Atlantika, Sredozemlja in Baltika, saj elektronsko nastavljeni računalih in poveljni center, ki sta povezana preko umetnih satelitov, stalno nadzorujeta tako štiri ladijske vijake, ki obdržujeta velikana* na površju ter sploh celotni proces .polaganja cevi. ki ostaja v očeh posameznika edinstveni in očarljiv pojav. Posebni žerjavi )pošiljajo iz ladjedelniškega
dele, tu jih avtomatično varijo ter z žarčenjem pregledujejo in ugotavljajo morebitne pomanjkljivosti, nakar jih spustijo v.morje.
S «Castoroim se bodo končno le uresničili že dolgo let osnovani načrti glede podmorskega plinovoda med Italijo in Alžirijo, skozi katerega bi moralo letno pretekati 12 milijonov kubičnih metrov plina. Danes so Castora le formalno izročili družbi Saipem, saj ni prišlo do prave splavitve, ampak le do običajnega krsta s šampanjcem, blagoslovitvijo in uradnega podpisa listine med inž. Fanfanijem za družbo Italcantieri in inž. Gandolfijem za Saipem. V prihodnjih dneh bo že odplula iz tržaškega Arzenala na kontrolno potovanje, septembra pa bo že polagala cevi med Sicilijo in Kalabrijo.\
Ladja bo trenutno zaposlila 270 Članov posadke. Z pjeno izročitvijo pa se sproži kočljivo vprašanje brezposelnosti v tržaškem arzenalu. Govori se že o 250-300 delavcih V dopolnilni blšg&jtti, vsaj za dobo prihodnjih treh mesecev.
Na včerajšnji otvoritveni slavnosti sta bila za vladno predstavništvo prisotna podtajnik pri ministrstvu za trgovinsko mornarico dr. Rosa in podtajnik pri ministrstvu za državne soudeležbe senator Re-becchini. Obširno poročdo o komaj dokončanem «Castoru» je podal predsednik družbe ENI dr. Sette,' ki .je med drugim dejal, da triletno delo tržaških, beneških, tarantskih
dela plovilo v notranji cevovod te
TRI RAZLIČNE OCENE LETOŠNJE MATURE
Težave pri izbiri nadaljnjega študija
Šolsko znanje je treba dopolnjevati z izvenšolsko dejavnostjo - Zaradi resnosti privlačna ljubljanska univerza - Dijaki pričakujejo ureditev nostrifikacij
Tudi letos se je precej kandidatov izkazalo na zrelostnem izpitu. S tremi izmed teh smo se pogovarjali o poteku letošnjih matur in o njihovih načrtih po končanem srednješolskem študiju.
Najprej smo govorili z Vesno So-šič, ki je z najvišjo oceno diplomirala na klasičnem liceju. «Pri nas*, nam je povedala, «je bila matura nekaj pozitivnega. Profesorji niso spraševali podrobnosti, zaradi česar je lahko prišla do izraza zrelost posameznih kandidatov. Kljub temu se letošnja matura ni mnogo razlikovala od prejšnjih*. «Kaj pa meniš o reformi mature, ki naj bi jo uvedli prihodnje leto?* «Verjetno bo pravičnejša, saj bo vsebovala vse predmete in komisije bodo sestavljali pretežno profesorji, ki so dijake poučevali v teku celega šolskega leta. Kako naj namreč komisija spozna kandidate v polurnem pogovoru? Matura je večkrat odvisna od članov komisije.*
Pogovor smo nadaljevali o kvaliteti današnje šole. «Mislim, da mi je v nekaterih pogledih dala dovolj*, je trdila nova diplomantka. «Pokaza-la mi je način učenja, bolj kakor da bi me napolnila s podatki. Naučili smo se tudi določene sistematičnosti, verjetno je to pomembnejše kot suhoparno znanje*. «Kljub temu da si precej odnesla v petih letih, ki si jih preživela na klasičhi, si dopolnjevala v šoli pridobljeno znanje? Smatraš potrebno, da se dijak udeležuje tudi izvenšolskih dejavnosti?* Po kratkem pomisleku je začela. «Sama šola ni dovolj. V šoli pridobljeno znanje je treba dopolnjevati. Šolski programi so obsežni in navadno ne ostaja dovolj časa, da bi se poglobili v današnje probleme. Vendar sem s študijem na liceju zadovoljna in če bi morala ponovno zbirati, bi se zopet vrnila na klasični licej*.
Prav prijetno je slišati, da so še nekateri, ki so zadovoljni z našimi šolami. Tudi pri njej nastajajo problemi, ko mora izbirati med raznimi
fakultetami. «Pri izbiri študija bom upoštevala dva kriterija. Fakulteta me mora zanimati in mi nuditi perspektivo za zaposlitev. Noben študij mi ne nudi gotove zaposlitve, zato se bom le s težavo odločila. Sem v krizi, vendar mislim, da se bom vpisala na znanstveno smer*.
Naš drugi sogovornik je bil Milan Bufon, ki je opravil zrelostni izpit na realnem liceju France Prešeren. Tudi njega smo najprej prosili za vtise. «Letos smo imeli na naši šoli še kar sprejemljivo komisijo. Razgovori so bili prijateljski. Največ problemov je povzročila slovenščina, mnogi izmed nas se namreč slabo izražajo*. Tudi on se je strinjal, da so današnje mature gola formalnost in prav ta naj bi bil glavni vzrok, da bi jih dokončno ukinili. «Dijaki nimajo več strahu, vendar trema še vedno ostaja*, je nadaljeval Milan. O svojem minulem študiju pa je sodil: «To je bila le baza, sedaj mora vsak graditi po svoje. Šola ne more nuditi popolnega znanja, vsak si ga mora sam izpolniti*.
Vedeli smo, da je Milan član Mladinskega krožka, zato smo ga prosili tudi za kratko mnenje o pomenu delovanja v manjšinskih mladinskih organizacijah. «To delovanje mi je precej pomagalo, da sem razširil svoja obzorja*. Glede nadaljevanja študija pa nam je povedal, da se bo vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani, ker misli študirati geografijo in etnologijo. Priznal nam je, da je smer izbral predvsem iz zanimanja in upa, da bodo v Italiji kmalu priznali diplome jugoslovanskih univerz.
Suzy Pertot je bila razočarana nad maturo, ne nad lastno oceno, ki je bila precej visoka, ampak zaradi poteka celotne mature. «Od nas so zahtevali tipično šolsko znanje. Glavni cilj mature naj bi bil pregledati, če je dijak sposoben, da nadaljuje študij na univerzi. Je dovolj kritičen, ali pa je njegovo znanje le na-biflano*. Pet let študija na liceju je pozitivno ocenila, temu je še dodala: «šele v zadnjem letu sem se zaveda-
la, da mnogo lahko napravim tudi sama brez pomoči profesorjev. Le s samostojnim delom se lahko seznaniš z današnjo stvarnostjo.* Susy misli nadaljevati študij na ljubljanski u-niverzi in sicer na filozofski fakulteti. Kot prvi predmet je zbrala slovenščino, za drugega pa se ni dokončno odlovila med sociologijo in filozofijo.
«Zakaj si se odločila nadaljevati študij v Ljubljani?* «Prvič, ker mislim, da mi bo ljubljanska univerza nudila boljšo pripravo, drugič, ker sem prepričana, da vsakemu zamejcu koristi, da živi pet let v slovenskem kulturnem centru*, (kd)
in tržiških delavcev predstavlja izreden napredek italijanske tehnologije, kar se bo pozitivno obrestovalo že pri prvih uspehih plovila, ki predstavlja res izjemen dragulj italijanske mornarice.
Prisotni so bili tudi predsednik komisije za industrijo pri poslanski zbornici posl. Fortuna, predsednik družbe Fincantieri Basilico, podpredsednik ENI Mazzanti in drugi ugledni gostje, med 'katerimi tudi predstavniki delegacije kitajskega veleposlaništva.
Izidi matur na učiteljišču
Na učiteljišču A. M. Slomšek so včeraj objavili izide zrelostnih izpitov. Maturo so opravili Mario Adamič (38/60), Barbara Antonie ' (37), Sonia Antoni (44), Iris Biccar (36), Veronica Brecelj (48), Luisa Cerkvenik «(fl)^ Marina Giuffar X4fl)* Giorgio Lašsig (36), Minam Koršič (52), Rbssana Mazzaroli (36), Lo-redana Semoli (39), Diego Starz (40), Mira Susic (36), Daniela Ta-furo (36), Irena Tavčar (48), Clau-dia Uliveti (39), Arianna Corossez (40), Ildegarda Cossutta (37), Milena Crismancich (36), Tiziana Cris-sani (38), Zdenka Crovatin (36), Do-riana Fidel (36), Vladimira Grgič (36), Igor Kralj (36), Nataša Kralj
(36)	, Anna Magda Strain (36), Ot-tilia Strajn (48) in Nadia Zeriali
(37)	. Enajst kandidatov, med katerimi sta tudi dva privatista, je bilo odklonjenih.
Motociklist žrtev prometne nesreče
Včeraj se je ob 18.30 zgodila v Ul. Brigata Casale huda prometna nesreča. Žrtev je bil 25-letni motociklist Eugenio Covi, ki stanuje v Ul. Monte Mangart 14. Motociklist se je vozil z motorjem yamaha 500 registracije TS 45045 po Ul. Vaglieri. Na blagem ovinku je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom in se skotalil 25 m daleč pod avtomobil fiat 127 registacije TS 179309. Avtomobil je bil parkiran na dovoljenem prostoru na razširjenem mestu ob cesti. Mimoidoči so prišli ponesrečencu na pomoč in poklicali Rdeči križ .Nezavestnega Co-vija s.) odpeljali v reanimacijski oddelek glavne tržaške bolnišnice, kjer so mu ugotovili hud udarec v glavo, udarec v trebuh in številne zlome na nogah in rokah. Zdravniki so si
nim operetam «Grofica Marica*, «Princesa čardaša» in drugim in tudi svoji iz madžarskega narodnega in ciganskega melosa izhajajoči glasbi. Zavestno je tudi on podlegel modi časa, ki sta jo prinašala iz Amerike literatura in glasba, zlasti jazz in drugi takratni ritmi. Vendar ne v celoti, ostal je nekje na pol poti, na meji glasbenega kompromisa med dunajskim valčkom, madžarsko pusto in jazzom, pri čemer je sicer ostal šarm klasične o-perete kljub dominirajočemu ritmu charlestona, ki daje zlasti baletnemu zboru priložnost za prave plesne ekshibicije. Kar velja za glasbo velja tudi za celotno koreografijo izjemno okusne kostume in v manjši meri tudi za sceno, konsiptirano pretežno na prozornih in gibljivih tenčicah z elementi operetne klasike in ameriškega kolorita.
V takem okolju, povsem ustrezajočem vsebini (avtorja teksta sta J. Brammer in A. Gruenwald), se je dinamično odvijala zgodba mlade a-meriške bogatašinje v Evropi, kjer je z denarjem hotela pokupiti vse, z gradom vred tudi princa, a je nazadnje v njej le zmagala ljubezen nad biznisom.
Gino Landi je imel odlične sodelavce v dirigentu Tomasu Breitner-ju, v zborovodji Andreu Giorgiju, v kostumografu Sebastianu Soldati-ju in scenografu Sandru La Ferli, pa seveda v orkestru in zboru gledališča Verdi ter festivalskem baletu.
Solistične vloge so bile zaupane mnogim znanim in priljubljenim artistom tržaškega operetnega poletja, med katerimi pritiče lovorika najbolj popularnemu in neizčrpnemu improvizatorju komičnih situacij Sandru Massiminiju in pa živega srebra polni in igralsko, pevsko, plesno pa celo akrobatsko nenadkriljivi madžarski subretki Aniko Feljoeldg. Pevci so v tej opereti manj izraziti in izstopa s svojo vlogo le mladi tenorist Carlo Tuand z mehkim, vendar nekoliko šibkim glasom. V o-stalih vlogah so se lepo uveljavili Giordana Mascagni, Lino Savorani, Elio Crovetto, Evelina Sironi, Ric-cardo Pedroni, Giorgio Valletta pa seveda naš Danilo Turk - Joco, ki je bil po postavitvi pravi Amerika-nec.
Na koncu, pa tudi med prizori, je bilo obilo aplavza za vse.
Novo vodstvo združenja slovenskih lovcev «Dobcrdob»
V petek zvečer je imed novoizvoljeni odbor Združenja slovenskih lovcev Furlanije - Julijski ki*ajirte «Bober-dob* v Jamljah prvo sejo. Odbor, ki ga sestavljajo Edvard Ferletič, Karlo Furlan, Karlo Grgič, Dominik Ju-ren, Bogdan Kante, Darjo Nanut, Jože Pahor, Oskar Slavec, Drago Tomšič, Jožef Tomšič in Milan Tomšič, je na seji izvolil svoje vodstvo, ki je tako sestavljeno: predsednik je Jože Pahor, podpredsednik Karlo Grgič, blagajnik Karlo Furlan in Jožef Tomšič ter gospodar Edvard Ferletič.
SINOČI NA GRADU SV. JUSTA
Dovršen nastop baletne skupine sofistov Cosijeve in Stefanesca
v
Špansko vzdušje pri poslavitvi «Don Kihota* - Odličen nastop romunskega solista Nicolaeja Denesa v naslovni vlogi
Liliana Cosi in Marinel Stefane-scu, ki sta s svojo baletno skupino nastopila sinoči na Gradu sv. Justa, sta prijetno presenetila. O njunih izvajalskih sposobnostih sicer nismo dvomili, saj sta oba svetovno znana plesalca, pač pa nas je lansko leto globoko razočarala njuna baletna skupina, saj še zdaleč ni bila na dostojni višini postavitve klasičnega baleta, ampak je odražala zgolj komercialno poanto poletnega spektakla.
Letošnja postavitev <Don Kihota» je bistveno drugačna. Gre seveda še vedno za prireditev, ki sodi v okvir dolge poletne turneje te baletne skupine in torej v veliki meri ustreza tipičnim zahtevam turizma v italijanskih poletnih arenah. Tu se torej odraža predvsem živahnost barv in domiselna scena, osnovana na skioptičnih slikah, projiciranih na Veliko platno. S to sceno, s pisanimi kostumi in z glasbenim a-ranžmanom, kjer je orkester izvajal Minkusovo glasbo s tipičnim prizvokom španske operete, «zarzuele», je skupina res ustvarila špansko vzdušje, pa čeprav morda le nekoliko preveselo, tipično za južno Andaluzijo in ne za melanholično Mancho.
Sinočnja predstava je bila torej na povsem zadovoljivi ravni. Z zadovoljstvom smo opazovali izredno skladnost pri predstavitvi množičnih nastopov, ki terjajo od izvajalcev velik napor in veliko koncentracijo. Poglavje zase sta seveda Liliana Cosi in Marinel Stefanescu, ki sta tudi sinoči v vlogah mlade gostilničarjeve hčere Kitri in brivca Basila mojstrsko odplesala, tako v skupinskih nastopih kot še zlasti v «pas de deux*, ki jih je pa v Don Kihotu premalo, da bi lahko par prišel povsem do izraza.
Posebne omembe pa je vreden tudi nastop Nicolaeja Denesa, solista opere iz Bukarešte, v naslovni vlogi. Ta vloga je izredno zahtevna, saj terja od solista posebno fantazijo, da v baletnem nastopu predstavi vso svojevrstno okornost o-sebnosti Don Kihota. To mu je povsem uspelo in je bil po naši o-ceni, prav zaradi zahtevnosti vloge, najbolj posrečen lik na odru. In ob koncu še nekaj besed za njegovega oprodo Sancha Panso (Če-sare Projetti), ki je bil morda pri: kazan preotročje in vse preveč norčavo, da bi ustrezal zamisli velikega španskega dramaturga Cervantesa, ki je prav v dvojici Don Kihota in Sancha Panse ustvaril svojevrsten par, ki pa je prav v tej svoji svojevrstnosti odklanjal tako norčavo postavitev Don Kihoto-vega oprode, kakršno smo videli včeraj.
V letu dni je torej skupina Cosi -Stefanescu naredila velik korak naprej. Od poprečnega nastopa smo prešli k dovršeni postavitvi, ki pa kljub temu ni ogrela tržaškega občinstva. Vzrokov bi lahko bilo več, lahko bi jih iskali v tričetrturni zamudi zaradi okvare na električni napeljavi ali v pomanjkanju akustike na Gradu sv. Justa, morda pa tudi v dejstvu, da tržaška publika zaradi maloštevilnih baletnih nastopov nima zadostnega kritičnega čuta in ne zna primerno oceniti razlike med kvalitetno ravnijo posameznih nastopov, (bb)
iiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiMitiiii
SINOČI NA FESTIVALU UUNITA IN DELA V ŠEMP0LAJU
Razgovor z županom A. Škerkom o regulacijskem načrtu občine
Danes s političnim shodom in plesom zaključek festivala
V	Šempolaju se bo danes zaključil festival 1’Unita in Dela. Sinoči je bilo v okviru festivala srečanje med vaščani in županom devinsko - na-brežinske občine Albinom škerkom o urbanističnem načrtu občine.
Škerk je v svojem posegu poudaril pomen tega vprašanja, ki je v preteklosti izzvalo mnogo kritik in različnih pogledov na celotni problem. O tem je bilo že mnogo govora na sejah občinskega sveta ter na srečanjih po vaseh devinsko-nabrežin-ske občine in zanima velik del prebivalstva.
V	preteklosti — je dejal Škerk — je bilo v tem pogledu storjenih mnogo napak. Ena izmed takih je bila
strogo pridržali prognozo.
....•--■Jfv:.-............ ................Bjjsr"-
tŠM
Ogromno plovilo
— dokaz sposobuosti tržaških ladjed elniških delavcev
premestitev občinske hiše iz Nabrežine do Kamnolomov. Nepravilno u-pravljanje po drugi svetovni vojni je tudi omogočilo, da so se po teritoriju razbohotile črne gradnje in številne vile. Posledice takega ne pravilnega upravljanja pa so tudi vasi za begunce v Sesljanu in Ribiškem naselju.
Leta 1964 je sicer občina pripravila regulacijski načrt, ki pa je bil preveč površen in preobsežen, saj je predvideval preveliko stopnjo naseljenosti prebivalstva. Z nekaterimi popravki so ta načrt pozneje spremenili, vendar sta bila KPI in PSI proti takemu regulacijskemu načrtu, ker je bil protisloven in ni odgovarjal potrebam prebivalstva. V povojnih letih je utrpel teritorij občine velik špekulantski napad, veliko razlaščanj za gradnjo cest, naftovoda in drugih objektov. Seveda je pri tem utrpel največ škode slovenski živelj. Zato se KPI zavzema, da bi načrt popravili, da se ne bi tako ponavljale stare napake. Občani pa lahko že sedaj izkoristijo nekatere možnosti, ki jim jih daje načrt, kot je n.pr. restavracija starejših hiš.
Festival se bo zaključil danes s političnima govoroma navoizvoljenih deželnih svetovalcev Borisa Iskre in Claudia Tonela. V večernih urah L o poskrbel za prijetno vzdušje ansambel Planšarji, (mk)
Collegium tergestinum v štivanski cerkvici
Letoviščarska in turistična ustanova devinsko - nabrežinske občine priredi v torek, 25. julija, ob 9. uri v štivanski gotski cerkvi koncert skupine dCollegium tergestinum». Sodelovali bodo: Patrizia Dunkar-ley (flavta), Sandro Bonelli (oboa), Riccardo Albanese (fagot), Giorgio Selvaggio (violina), Severino Zannerini (čembalo).
NATEČAJ
ZA MESTO VRTNARICE
Zgoniška občinska uprava je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto vrtnarice v občinskem otroškem vrtcu. Rok za predložitev prošenj zapade 16. avgusta. Vsa pojasnila nudi občinsko tajništvo. (bs)
• Danes od 7. do 14. ure bo zaprta za vsa prevozna sredstva Ul. sv. Frančiška, med ulicama Pale-strina in Carducci. Obnavljali bodo cestišče in razsvetljavo, ki sta bila prizadeta med zadnjo nevihto.
Iz lekarne ukradli
mamila in denar
Včeraj ponoči so še neznani tatovi vlomili v lekarno Minerva na Trgu Giotti. Odtrgali so rebračo, s katero je bilo zaprto pritlično okno in razbili šipo, ter se splazili v notranjost. Iz omarice so ukradli večjo količino mamil, predvsem opija, kokaina, morfija in heroina, iz blagajne pa so odnesli približno 90 tisoč lir v gotovini. Preiskovalci, ki so v zgodnjih jutranjih urah prihiteli na kraj, domnevajo, da se je eden od tatov pri vlamljanju lažje ranil, ker so na drobcih stekla opazili madeže krvi.
• Tržaška občina obvešča, da izplačujejo v občinski zakladnici, Ul. Nor-dio 11, dodatno deželno podporo civilnim invalidom, slepcem in gluhonemim za dvomesečje maj-junij.
«Uklenjeni Prometej» na Gradu sv. Justa
Gledališka skupina «Compaguia J taliana di prosa» bo predstavilo torek zvečer na Gradu sv. JuS Ajshilovo delo «Uklenjeni Pr<0. tej*. Tragedija je eden izmed *' škov grške dramaturgije, tako ? svoji poeziji kot tudi po inscenOflr Prometej se predstavi na odru ’ klenjen z verigami ob skalo ,n. tem položaju «igra» od začetka jr do konca drame, kar predstaw vsekakor močan dramatični elera^' Režijo dela, ki ga bomo gledal'.. torek na Gradu, je oskrbel L™ Sportelli, igrajo pa še Edda tini, Raffaele Giangrande, /sabf: Guidotti, Pierluigi Apra in Rita ™ zano.
Praznik «Unita» in «Dela»
v KRIŽU
28., 29. in 30. julija
PD LONJER KATINARA KK ADRIA
vabita vse vaščane na jaVO* sestanek, ki bo v sredo, 26. i1-' lija, ob 20.30 v prostorih gostilBe «Pri županovih*. Razpravljali bomo o' temi:
POLITIČNI POLOŽAJ NA TRŽAŠKEM PO JUNIJSKIH VOLITVAH
Uvodne misli podal tajnik SKGZ
v razpravo
Dušan Udovič
Po d olgi in stari oče
bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče
FRANC MALALAN
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 24. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine.
Žalujoča žena, otroci, vnuki in drugi sorodniki
Opčine, 23. julija 1978
Sporočamo, da je dne 15. t.m,. po kratki bolezni preminil
FRANC TOMAŽIČ
Nepozabnega smo pokopali v Ljubljani dne 21. t.m.
Žalujoče družine Tomažič in drugo sorodstvo
f
Trst, 23. julija 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago ženo, mamo in sestro
ANGELO IVANČIČ por. ČENDAK
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru Vesna, župniku, gospe Fanici ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči: mož Matija in hčerka Ne-rina z možem
Sv. Križ, Trst, 23. julija 1978
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše predrage mame in none
ALOJZIJE NOVAK vd. SM0TLAK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja, za iskrene izraze sožalja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči hči Olivia in sin Mario z družinama
Mačkolje, Opčine, 23. julija 1978
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
, MARIJE TAVČER por. ŠAJNA
(Ključarjeva)
se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Mož in hčere ter drugi sorodniki
Trst, 23. julija 1978
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega očeta
FRANCA ŽAGARJA
Hči Lucija z možem in drugo sorodstvo
Bazovica, 23. julija 1978
Prosvetno društvo Lonjer - Katinara Športno društvo Adria
PRIREJATA DANES, 23. JULIJA,
VAŠKI PRAZNIK
NA DVORIŠČU DRUŠTVENE GOSTILNE V LONJERJU
SPORED
DANES, 23. JULIJA,
■	Ob 8.30 kolesarska dirka na kronometer
■	Ob 9. uri slikarski ex tempore
■	Ob 18. uri koncert godbe na pihala KUD Karol Pahor iz Pirana
■	Od 20. ure dalje ples z ansamblom POMLAD
SEKCIJA KPI DEVIN - NABREŽINA
prireja
PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA
V ŠEMPOLAJU
DANES, 23. JULIJA,
—	ob 9. uri ex tempore za otroke
—	ob 19.30 zaključni govor Borisa Iskre in Claudia Tonela
—	ob 21. uri ples z ansamblom »Planšarji®
ŠZ GAJA Groimda - Padriče
prireja
danes in jutri
ŠAGRO V GROPADI
Vsak večer bo ples z ansamblom »TAIMS®
Vabljeni!
Razna obvestila
Sl) polet prireja svoj letni piknik , člane in prijatelje na novem kopališču na Opčinah. Odbor je pri-do tega sklepa, da nudi možnost Parnika tudi članom, ki ne razpolagi0 s prevoznimi sredstvi. Letošnji "®ik lahko imenujejo »piknik ob ončnem zahodu®, ker bo ob 17. uri oanes, 23.7.1978. Vhod na kotalkališče Narodne ulice.
Slovenski raziskovalni inštitut —
-°Rl obvešča, da bo zaprt do 20. iv8usta.
Slovensko deželno gospodarsko zdru-l'nie sporoča, da je spremenjena tedenska številka sedeža v Trstu. No-Va številka je 62953.
Narodna in študijska knjižnica v "•to bo od vštetega 31. julija dalje !®0rta. Delovati začne zopet v po-“čdeljek, 4. septembra 1978.
Slovensko dobrodelno društvo iz rsta obvešča starše, da bo povra-dečkov iz kolonije v šempolaju v Soboto, 29. t.m., in da bodo v Trstu Trgu Oberdan ob 12.30. Iz oko-vasi (Opčine, Prosek, itd.) naj 7*fši pridejo iskat otroke direktno šempolaj v soboto zjutraj po 10. N Istočasno obvešča, da bo odhod v torek, 1. avgusta, in sicer bodo te ob 16. uri na sedežu j/čštva v Ul. Machiavelli, od koder °° Po zdravniškem pregledu odhod.
•zleti
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 23. t.m., ob 18. uri druga predstava operete v dveh dejanjih »Kneginja iz čikaga®, avtorjev J. Brammerja in A. Grilnwalda in z glasbo E. Kalmana. Režijo in koreografijo je oskrbel Gino Landi, asistent režije Luksa Crismani, asistent koreografa Sebastiano Soldati. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Tarnaš Breitner. Nastopajo: Lino Savorani, Carlo Tuand, Giordana Mascagni, A-niko Felfbidi, Danilo Turk, Sandro Massimini, Elio Crovetto, Evelina Si-roni, Riccardo Peroni, Giorgio Val-letta in Dominique Doublier.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 68311).
GRAD SV. JUSTA
V torek, 25. julija, ob 21.15 predstava v korist UNICEF: Cooperativa »Compagnia italiana di prosa® predstavi:	Prometeo incatenato. Grška
tragedija, ki j0 je napisal Ajshil, glasbe Beethovna. Vstop jq prost.
Kino
^druženje Union javlja, da je še j | ®j mest na razpolago za enodnevni d na otok Krk (Baška), ki bo v ^čijo, 30. t.m. Informacije in prijave J?. sedežu združenja Union, Ul. Val-lr‘vo 30, tel. 64459.
26. JUBILEJNE
MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
danes, n. juliju, ob 20.30,
viteška dvorana Knez Igor - opera film JUTRI, 24. julija, ob 20.30, viteška dvorana Knez Igor - opera film
V	PONEDELJEK, 24. julija,
°t> 20.30, križevniška cerkev Trevor Pinnock, čembalo, London
Večer skladb J. S. Bacha in J- Ph. Rameauja
V	TOREK, 25. julija, ob 20.30 •halo dvorišče
Svet Nata Daha, Gledališče tretjega sveta v Evropi - TIE3
V	SREDO, 26. julija, ob 20.30, malo dvorišče
Dostojevski: Zapisi iz podzemlja, Mida Stevanovič - Beograd
V	ČETRTEK, 27. julija, c’) 20.30, malo dvorišče
Ljubljanski pihalni trio (Fed-ja Rupel - flavta, Igor Karlin - klarinet, Jože Banič -fagot)
V	PETEK, 28. julija, ob 20.30, Poletno gledališče Ansambl narodnih igara i pe-sama «Kolo», Beograd
V	SOBOTO, 29. juliji, ob 20.30, malo dvorišče
Slovenski oktet
Miramarski park — »Luči in zvoki®
ob 21.30 «Der Kaisertraum von Mi-ramar® (v nemščini); ob 22.45 «11 so-gno imperiale di Miramare® (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05.
Ariston 2130 «1 ragazzi del coro». C. Durmng, L, Gosset, P. King.
Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 15.30 «L’uccello dalle piume di cristallo®. Režija Dario Argento. Barvni film.
Nazionale 17.00 «1 grossi bestioni®. E-lizabeth Turner. Prepovedan mladi ni pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 »Scandalo al sole®. S. Dee. R. Egan, T. Donahue.
Excelsior 17.00 »Carriel — il poli ziotto pericoloso®. Barvni film.
Fenice Poletna zapora.
Ritz 16.30 «Coneerto con delitto®. Pe ter Falk. Barvni film.
Eden 17.30 «La vergine e la bestia®. Prepovedan mladini pod 18. letom
Cristallo T6.00 «Agete 007 — Vivi e lascia morire®. R. Moore.
Filodrammatlco 15.45 »Bel Aml — II mondo delle pornodonne®. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 — 22.00 »Lincredibile viaggio nel continente perduto®.
Aurora 16.30—22.00 «Dr. Altinan l'oc-chio privato®. A. Carney.
Capitol 16.00—22.00 «Butch Cassidy». p Newman, R. Redford.
Vittorlo Veneto 15.00 »Manitu lo spi-rito del male®. T. Curtis, M. An-sara, S. Strassberg.
Astra 16.30 «11 triangolo delle Bermu-de». John Huston, Claudine Auger. Barvni film.
Radio 14.30 «Squadra antifurto®. T. Milian.
V SKLOPU ZDRAVSTVENE REFORME
Obrtniki bodo prejeli na dom formularje bolniške blagajne
Na formularjih bodo morali navesti višino poslovnega dobička, kol izhaja iz obrazca davčne prijave
Te dni prejemajo obrtnik; v Trstu domov formularje, ki jih odpošilja pokrajinska bolniška blagajna obrtnikov, zato da bi zvedela za višino prijavljenih dohodkov z zadnjo davčno prijavo za leto 1977. Kot je znano, so v sklopu zdravstvene reforme ukinili posamezne bolniške blagajne, k; jih sedaj upravljajo komisarji. Bolniške blagajne bodo prešle v kratkem pod upravo dežele m INPS, ker pa je le redkokatera aktivna, bodo morali posamezni koristniki doplačati določeni znesek. S pi’ehodom pod novo upravo pa bodo tudi na obrtnike raztegnjene določene usluge, ki jih doslej niso koristili, ki pa jih koristijo odvisni delavci in nekatere druge kategorije.
Z novimi uslugami se bodo višali tudi stroški, zaradi česar bodo tudi za obrtnike uvedli sistem, ki že velja za trgovce. Prispevke za bolniško skrbstvo bodo plačevali na podlagi posebnih lestvic, v katere bo vsak obrtnik vključen na osnovi višine prijavljenega dohodka. In v ta namen služijo formularji, ki jih te dni prejemajo posamezni o-brtniki domov. Na formular je treba poleg lastnih podatkov navesti višino poslovnega dobička, kot izhaja iz obrazca davčne prijave samo za obrtniško dejavnost. Kdor je član kake družbe, prijavi višino dobička, ki mu ga je družba oddelila v plačilo, kdor pa ima družinsko vodeno podjetje (impresa familiare), prijavi delež dobička, ki mu je na osnovi prijave pripadlo.
Formularje je treba obvezno izpolniti in jih dostaviti v urade bolniške blagajne najkasneje do 30. avgusta letos. Za podrobna pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na urade Slovenskega deželnega gospodarskega združenja tako v Trstu, kot v Gorici. Uradi v Trstu imajo novo telefonsko število 62953. Vodstvo združenja se je skupno z ostalimi organizacijami obrtnikov že sporazumelo, da bi poskušali doseči, da bo termin prestavljen na kasnejši datum, ker je avgusta večina obrtnikov na dopustih, (vk)
videva vrsto zanimivih točk, med katerimi bi omenili nastop folklorne skupine iz Emilie - Romagne, medtem ko bo v nedeljo zjutraj že tradicionalni otrošH slikarski ex tempore. V petek pa bo v okviru festivala zanimiva okrogla miza o volitvah v rajonske svete, katere se bodo udeležili predstavniki vseh demokratičnih strank.
PD SLAVEC
čestita vsem svojim zvestimi članom, ki so letos maturirali.
Na učiteljišču *A. M. Slomšek» je uspešno maturirale
VLADIMIRA GRGIČ '
Iskreno ji čestitata PD Slovan in ŠZ Gaja.
ROK ZAPADE 31. JULIJA
Pomoč Kmečki: zveze pri prijavah odlokov
Kmečka zveza opozarja članstvo, da 31 t.m. zapade rok za prijavo hišnih odtokov, ki niso povezani z javne kanalizacijo oziroma grezničnim omrežjem. Ker zadeva ta ob veznost veliko večino kmetov iz mestne okolice in s podeželja, kjer javnih odtokov sploh ni, in so si morali zato domačini urediti greznične jame na svojih zemljiščih, poziva Kmečka zveza vse člane, naj se zglasijo v njenih uradih v Trstu, Ul. Cicerone št. 8/b, kjer jim bodo pomagali sestaviti prijave, da se izognejo predvidenim kaznim.
Zahvaljujemo se ustanovam, tvrdkam, posameznikom, raznim komisijam, ki so prispevale za dober uspeh naše šagre.
Vaška skupnost Praprot
Kmetom, ki jih je prizadela toča
Petletna posojila po nizkoobrestni meri
Kmečka zveza obvešča člane in kmete, ki jih je v lanskem letu 21. junija, 9. in 11. avgusta prizadela toča, da lahko zaprosijo deželno od-borništvo za kmetijstvo za petletno posojilo po nizkoobrestni meri (v smislu deželnih zakonov štev. 33 iz leta 65 in štev. 67 iz leta 67) za nabavo kmetijskih tehničnih sredstev kmečke delovne sile in podobno. Področja priznana kot prizadeta zaradi izrednih vremenskih neprilik so v nabrežinski občini Trnovca, Praprot, šempolaj, Nabrežina, Slivno, Prečnik, Cerovlje in Mavhinje, v zgo-niški občini Samatorca, Zgonik. Rep-nič, Zagradec in Gabrovec, v tržaški občini Križ in Grljan. Kmetje tržaške pokrajine, katerih kmetje so izven omenjenih področij in ki so bili prizadeti zaradi toče v istih dneh lanskega leta, pa lahko zaprosijo za posojilo po državnem zakonu štev. 364 iz leta 70. Vabimo vse kmete, ki so bili prizadeti zaradi toče in ki nameravajo zaprositi za posojilo, da se zglasijo v uradih Kmečke zveze, Ul. Cicerone štev. 8/pritličje, tel. 62-948, kjer jim bomo sestavili prošnje in nudili vso potrebno pomoč. Rok za predstavitev prošenj zapade po deželnem zakonu 5. avgusta t.l. po državnem zakonu pa 7. septembra tega leta.
Darovi in prispevki
llllllllllillllMllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIMIrMItlllllllllllllllllMHIIllllllllllllllllllllIMlIlllllllilfrilMIIIIIIIIIIlitllllllllllllllllllllllllimilllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMa
KDAJ BODO POKOSILI TRAVO?
V	Zgoniku še teden dni brezplačno cepljenje psov
V	skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi in odlokom pokrajinskega živinozdravnika je na območju tržaške pokrajine obvezno cepljenje proti steklini psov, ki so že dopolnili 3 mesece. V zgoniški občini se cepljenje psov vrši brezplačno še teden dni (do 29. t.m.) v občinskem skladišču v Zgoniku, in sicer v ponedeljek od 17. do 18. ure in v soboto od 10., do 12. ure. (—bs—-)
V Križu festival «Unita in Dela»
Kriška sekcija KPI prireja s sode lovanjem vaške sekcije ZKMI v petek, soboto in nedeljo v Križu tradicionalni praznik «Unita in Dela®. Letos bo prireditev na travniku ob cesti Križ - Brišče, medtem ko je bil prejšnja leta praznik komunističnega tiska na vrtu kriškega Ljudskega doma. Kriški komunisti so letos poskrbeli za bogat program, ki pred-
Vodstvo Slovenske Vinccncijevc konference
sporoča, da se vrnejo dečki iz kolonije v Comegliansu v petek, 28. juh ja. V Gorico na železniško postajo bodo prispeli okrog H. ure, v Sesljan ob 11.30 in v Trst na avtobusno postajo v Ul, B\ Gioia, okrog 12. ure.
28. julija je tudi odhod deklic v kolonijo. Te naj se zberejo v Trstu, v Ul. S. Nicolo 31, ob 15. uri. V Gorico, na železniško postajo, pa bo avtobus prispel ob 16.30.

OB ZAKLJUČKU SEZONE
PEVSKI ZBOR OD DOM JA NA IZLETU VBELLUNU
Člani zbora so si na svoji poti ogledali tudi naravne lepote kraja
Pevski zbor Fran Venturini od Domja je zaključil letos nadvse u-spešno in bogato sezono s skupnim izletom pevcev in mladine od Domja, ki prireja tradicionalno šagro v Belluno, kjer so si poleg neravnih lepot ogledali tudi kraje, ki so bili prizorišče znane katastrofe v Vajontu.
Turizem so združili s koristnim, saj so v Melu pri Bellunu navezali stike s tamkajšnjim pevskim zborom Mozzonese, s katerim mislijo izmenjati gostovanje. Bellunski zbor bo gostoval pri Domju že novembra letos, zbor F. Venturini pa mu bo obisk vrnil prihodnje leto. Bellunski zbor, ki je že nastopal na Koprskem, je precej kakovosten in izredno agilen, saj veliko nastopa doma in v tujini in se letos odpravlja med drugim tudi v Španijo. Zboru od Domja je to poznanje poskrbel dirigent Ivo Tavčar, ki je pevce iz Belluno spoznal med svojo prejšnjo dejavnostjo v Kopru.
Pevski zbor Fran Venturini si bo čez poletje privoščil zasluženi oddih, da bo laže zmogel vse načrte, ki jih namerava uresničiti v prihod nji sezoni, (vk)
Na slovenskih višjih srednjih šolah so uspešno opravili maturo
ILDE KOŠUTA ROŽICA NADLIŠEK MIRJAM ŠTEFANČIČ JURIJ ŽERJAL DARIO MILIČ
Iskreno jim čestita PD Vesna iz Križa.
Na učiteljišču je maturirala
ARIANNA KOROŠEC
čestitajo ji starši, brat in sorodniki.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Danes. NEDELJA, 23. julija BRANISLAV
Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.07 — Luna vzide ob 22.42 in zatone ob 9.43. Jutri, PONEDELJEK, 24. julija KRISTINA
Včeraj - danes
cic, uradnik Elvio Mosca in uradnica Fiora Parmegiani, uradnik Ma-Vreme včeraj: Najvišja temperatura I ™ko Stopar in uradnica Patrizia
23 stopinj, najnižja 15,6 stopinje, ob 13. uri 23 stopinj, zračni tlak 1020,2 mb rahlo pada, vlaga 41-odstotna, nebo 2 desetinki pooblačeno, padlo je 6,2 mm dežja, veter zahodnik 12 km na uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. julija 1978 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
RODILI SO SE: Alessia Bucco-lieri, Andrea Pupi, Diego Cenetiem-po, Nicola Palmin, Giulia Fonda, Maurizio Crevatin, Dario Gašperini, Davide Marega, Stefano Drioli.
UMRLI SO: 79-letni Francesco Čepar, 63-letni Bruno Barovina, 70-letni Francesco Perossa, 68-letni Luciano Michelazzi, 63-letna Angelina Ivancich por. Čendak, 73-letna Iolanda Pavat por. Picciola, 75-let-ni Antonio Aviani, 73-letni Enrico Fonda. 76-letna Angela Karmasin vd. Starc, 82-letni Edoardo Giusti-na, 87-letni Antonio Pettorosso, 72-letnj Giordano Sabatti.
OKLICI: zdravnik Gsancarlo Bon compagno in univ. študentka Marina Bosello, uradnik Giulio Rumaz in uradnica Elena Blocca, delavec Francesco Leone in prodajalka Ma-risa Vivolo Fiorentino, uradnik Edi Gergon in uradnica Paola Barbane-ra, šofer Luciano Polli in študentka Zdravka Bembic. dninar Gianfranco Masiello in bolničarka Emma Ivan-
Mersic, delavec Mauro Battaglia in uradnica Rosanna Projetti, uradnik Enrico Lovrovich in študentka Giu-lialba Pagani, uradnik Adeo Černuta in uradnica Maria Lenarduzzi, delavec Roberto Laporta in prodajalka Cinzia Silli, upokojenec Jožef Pitamic in gospodinja Giovanna Čenči, trgovec Fabio Salmaso in prodajalka Gabriella Delolio, farma-cist Edoardo Čermelj in uradnica Mirella Mollicone, prodajalec Ful-
\/SS^wpRosr/
ulloa mazalni£7
vio, Poropat in prodajalka Liliana Furlan, delavec Giorgio Zambon in frizerka Silvia Degasperi, delavec Walter Bruni in prodajalka Tiziana Pucci, uradnik Riccardo Pascolutti in učiteljica Rosaria Palumbo, u-radnik Gian Marco De Meio in prodajalka Egle Bianchi, uradnik Mas-simo Raffaele in vrtnarica Maria Tomi, uradnik Roberto Gatalan in prodajalka Patrizia Galterosa, mehanik Giacomo Pertout in prodajalka Ornella Predonzan, mehanik Marino Soavi in uradnica Maria Lenarduzzi, uradnik Guido Vecchiet in uradnica Marina Zadel, delavec Cor-rado Alzetta in otroška vrtnarica Adriana Micali, inštalater Giovanni Trovatello in učiteljica Tiziana Scag-giante, uradnik Giorgio Predonzan in bolničarka Laura Bravar, mehanik Giannj Sabbadini in študentka Marisa Bertocchi, brivec Salvato-re Amenta in uradnica Caterina Gigante, avtoličar Fortunato Rodela in uradnica Alessandra Ukmar, stražnik javne varnosti Patrizio Co-assin in gospodinja Livijana Vezna-ver, učitelj Fulvio Luci in učiteljica Laura Bartole, učitelj Dario Gi-berna in uradnica Nadia Marche-sich, uradnik Paolo Braini in zdravnica Antea Busi, karabinjerski častnik Marco Balini in študentka Claudia De Palo.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Ul. L Stock 9. Trg Valmaura 11.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 326-165: Opčine: tel. 21!-001: Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel. 209 197. žavlje: tel. 213137 Milje: tel. 271-124 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7 ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. fNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočri Pa P8 številki 732-627.
LOTERIJA
BARI	11	42	30	51	3
cagijaRi	89	4	9	70	46
FIRENCE	10	71	n	2	M
GENOVA	61	80	36	86	62
MILAN	90	53	76	71	79
NEAPELJ	51	46	34	35	59
PALERMO	82	35	'77	3	79
RIM	85	46	72	3	80
TURIN	8	10	38	29	43
BENETKE	22	11	35	59	9
ENALOTTO 1 2 1	2 2 X 2 2 1				1 X X	
Že večkrat smo dobili v naše u-redništvo telefonske pozive in pis ma bralcev, ki so Se pritoževali nad stanjem nove ceste, ki pelje iz Boljunca in Doline proti mestu. Včeraj smo se na lastne oči prepričali, aa je cesta res v slabem stanju, predvsem kar zadeva njeno oskrbo. Na bankinah se razra šča visoka trava, ki je nihče ne kosi in zelo omejuje gibanje in vidljivost avtomobilistov, ki vsak dan po njej vozijo, tak« da ie že pravi čudež, da ni mišlo še do hujše prometne nesreče. Višek te nemarnosti pa je prav gotovo križišče, kjer se z nove ceste odcepi pot za v Mačkolje. Kot kaže fotografija. se .je trava razrasla že več kot meter visoko in šoferji morajo sploh ugibati, ali je kdo na cesti ali ga ni in se predati sreči, da se lahko premaknejo naprej in zavijejo na glavno cesto. Kdo je za tako stanje nove m si cer lepe ceste kriv?
Cesta je last družbe EZIT. Od govorni o raznih popravilih nočejo nič slišati, radi bi se tega dela znebili in predali javnim upravam celotno oskrbo. Seveda tako zlah ka ne gre in družba EZIT se mora zavedati svojih odgovornosti. Ceste bi morala dostojno očistiti, pa tudi poskrbeti za razsvetljavo, saj je verjetno zaradi pomanjkanja le te prišlo pred meseci na križišču pri Lakotišču celo do smrtne nesreče, ko je avtomobilist povozil pešca prav zaradi omejene vidljivosti.
Tudi dolinski župan je pred dnevi urgiral, da bi cesto očistil', a njegove besede so bile, kot kaže, bob ob steno.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	ŠTIVANU
V	spomin na Licia Rebecchi ja daruje Marica Slovenec 5.0U0 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	SAMATORCI
Namesto cvetja na grob Emila Marušiča darujeta Igor in Vida Ca-harija iz Kopra 5.000 lir.
ZA VDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Ob 3 obletnici smrti Pija Medena daruje žena Julka 10.000 lir.
Ob 8. obletnici smrti Dragice Ten-ce daruje sestra Marta 10.000 lir.
V isti namen darujeta Karla in Francka Sedmak 10.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V GABROVCU Namesto cvetja na grob Palicire Černjava darujeta Jušta in Miro Colja 3.000 lir.
ZA UREDITEV OKOLJA SPOMENIKOV V DOLINI Oskar Slavec 10.000 lir, Zofija Slavec 10.000 lir. Dušan Pangerc
10.000	lir. Angelo Saccor; 10.000 lir, Mario Milkovič 4.000 lir. Francka Kocjan 1.000 lir, Franc Kosič 1.500 lir, Alojz Krmec 10.000 lir. Pavel Štrajn 2.COO lir, Miro Žerjal 10.000 lir, družina Vodopivec 10.000 lir, družina Kocjan 5.000 lir. Vito Jcr-cog 5.000 lir, družina Lovriha 10.000 lir, Danilo Sancin 3.000 lir. Vilko Sancin 2.000 lir. Sergio Sancin 2 000 lir, Avguštin Sancin 1.000 lir, Ma rino Grizunič 2.000 lir, Fulvija Sancin 1.000 lir, Ladi Kocjan 2.500 lir, Rino Pecarich L000 lir. Avguštin Furlan 5.000 lir, Marjo Kocjančič
5.000	lir, Stanislav Štrajn 1.000 lir, Roman Tul 1.500 lir, Mirko Kocijančič 2.500 lir, Kristina Mahnič 3.000 lir, Mirko Salvi 10.000 lir. Ludvik Švab 20.000 lir. Rino Brando 5.000 lir, Ezio Fontanot 5.000 lir. Klavdij Prašelj 10.000 lir, Netla Foraus
1.000	lir, Eugenio Di Maio 1.000 lir, Eugenio Raffaele 3.000 lir, Boži Lo vriha 1.000 lir. Branko Svetina 2.000 lir, Rado Štrajn 2.000 lir, Josip Prašelj 1.000 lir, Salvatore Panato 1.500 lir. Fausto Innocenti 1.500 lir, Stanislav Prašelj 10.000 lir, Ivan Prašelj 2.000 lir, Mario Prašelj 5.000 lir, Stojan Stanič 1.000 lir, Josip Pangerc 5000 lir, Albin Bandi 5.000 lir, Pepi Stanič 2.000 lir, Mirko Ota 2.000 lir. Ana Marks 3.000 lir, Pepi Gropajc 1.000 lir, Dušan Ota
1.000	lir, Ljuba Ota 1.000 lir. Valter Purger 5.000 lir in Vitorjo Ota
5.000	lir.
ZA KULTURNI DOM PROSEK — KONTOVEL
V	spomin na pok. Stanka Perov ška daruje družina Micheluzzi 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Silve Škerk darujeta Marica in Janko Obad (Salež) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Silve Ban por. Škerk, Franca Kapuna in Josipa Bukavca darujeta Silva in Franc Puntar 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Bukavca daruje Ivan Ban (Batiča)
10.000	lir.
V	isti namen darujeta Danica in Emil Regent 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Silve j škerk daruje sošolka Mcida Daneu
10.000	lir.
V	spomin na Josipa Bukavca da rujeta Magda in Slavko Kalc 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V TREBČAH PO PINKU TOMAŽIČU V počastitev spomina pok Renata Možine darujejo teta Ana in Mi-če 10.000 lir, ter Rja Milkovič -Rauber 5.000 lir.
ZA ŠOLO V UL. DONADONI
V	spomin na Stanka Perovska daruje družina Micheluzzi 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE
V	ROJANU
PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH Darujejo Draga Pahor 10.000 lir. Romana Kuret 20.000 lir. Lojze Gec
5.000	lir, Rapotec 10.000 lir, Ivan Rijavec 5.000 lir, Duško Kovač 3.000 lir, Lojzka Rebec 5.000 lir. Lojze Abram 5.000 lir in trgovina Bidovec
20.000	lir.
V	spomin na pok. Stanka Perovska daruje družina Micneluzzi 10.000 lir.
ZA NOVE OBLEKE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SLAVEC Darujeta družina Hrvatič (Ricma nje 85) 10.000 lir ter Olga Demark iz Ricmanj 10.000 lir.
4» « V
V	spomin na Franci Tomažiča darujejo Tončka Tomažič 100.000 lir za Dijaško matico in 100.000 lir za sklad Sergija Tončiča, Mira in Magda Tomažič 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za sklad Sergija Tončiča ter Dimitrij in Sonja di Demetrio 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir, za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina Franca Lebana iz Slivnega daruje družina Ferfoglia 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina g. Martelanca daruje Angelca Hrovatin 5.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Renata Možino darujeta Morana in Sergij Ferluga
5.000	lir za ŠZ Sloga.
Andrej Terčon (Sesljan) daruje
20.000	Tir za vaško skupnost Praprot.
V	spomin na pok. Stanka Perovska daruje družina Micheluzzi 10.(4X1 Ur za SPDT in 10.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Stanka Perovska daruje dr. Sonja Mašera 20.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob Franca Kapuna in Pepija Bukavca daruje Majda Ukmar z družino 10.000 lir za godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Pepija Bukavca daruje Ivanka Piriavec i.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Pepija Bukavca daruje Marino Luksa 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Rudija Možine daruie Karlo Bernetič 10.000 lir za TPPZ.
Ob 8. obletnici smrti Dragice Ten-ce daruje sestra Marta z družino
10.000	lir za kriško glasilo Skdanc.
Franc Tomšič daruie 5.000 Ur za
ŠD Polet.
Ob 10. obletnici smrti nepozabne Ivanke Pečar daruje družina Pečar 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 10.000 lir za ŠD Adria.
V	spomin na pok. Josipa Bukavca darujeta Dragica in Alojz Kapun 10.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob 8. obletnici smrti Dorota Žbogarja daruje žena Albina. 5.000 lir za smučarski klub Devin.
V	spomin na očeta Pija Medena daruje hči Lučana z možem Vladi-mirom 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu.
V	počastitev spomina pok Renata Možine darujejo teta Ana in Miče
10.000	lir za PD Primorec. 40.000 lir za godbo Parma ter Albina in Mario Carli (Opčine) 5.090 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za godbo Parma.
V	spomin na Jakobi Piščanca darujeta Francka in hči Anica 5.000 Ur za SPD Tabor - Opčine.
Ob 2. obletnici smrti dragega o-četa Franca Žerjala daruje hči Milka 10.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na pok. Josrpa Bukavca daruje Marino Luksa z družino 6.000 lir za cerkveni pevski zbor - Prosek.
V	počastitev spomina Angele Bandi roj. Štrajn darujejo družine Jakomin - Kralj 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. očeta Rudolfa Rebulo, ki bi praznoval 100 letnico rojstva, daruje hči Jušta Obad
5.000	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Renata Možine daruie Angelca Hrovatin 5.000 Ur za PD Primorec iz Trebč.
Pismo uredništvu
Občinski odbor občine Dolina
Podpisani občinski svetovalci Slovenske skupnosti smo v začudenostjo zvedeli, da so neznanci v času, ko so na odbojkarskem igrišču v DoUni sredi meseca julija letos potekala športna tekmovanja, z metanjem praznih steklenic razbili šipe na treh oknih zraven stoječega poslopja srednje šole »S. Gregorčič® (dve okni na južni strani in eno okno na notranjem šolskem dvorišču) in poleg tega polomili del železne ograje ob glavni cesti.
Iz površnega pregleda poškodovane javne šolske imovine je razvidno, da gre za znatno škodo. Spričo tega podpisani izražajo zaskrbljenost nad tem vandalskim pojavom, ki gotovo nima nič skupnega z zanimanjem za športne tekme, in je takšno početje tuje tradiciji naših vasi.
V zvezi s tem podpisani vprašujejo občinsko upravo:
1.	Kaj misli ukreniti, da se ugotovijo neodgovorni elementi, ki so s svojim dejanjem pokazali ne samo nekulturnost, ampak tudi povzročili veliko škodo na javni, to je občinski imovini, ki jo bo morala kriti celotna občinska skupnost oziroma vsi občani, če se storilci ne javijo ali ugotovijo:
2.	Ali bo spričo težkih finančnih razmer dolinske občine mogoče najti v tekočem proračunu znesek za popravilo poškodovane občinske i-movine pred začetkom šolskega leta.
S spoštovanjem!
Alojz Tul, Glavko Pe-taros, Boris Gombač
Dolina, 22. 7. 1978
KVOTE: 12 točk - 17.867.0fl«; 11 točk - 444.500; 10 točk • 37.700 lir.
VELIKI SALON POHIŠTVA
EDI MOBILI
UL. G. Dl VITTORIO.12/1
SPALNICE
DNEVNE SOBE
SPREJEMNICE
VHODI
SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI-ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
IZREDNA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo!
PnmoreSči7?nwnifc
GORIŠKI DNEVNIK
23. julija 1978
ZDRUŽEVANJE MOČI NA OBRTNIŠKEM PODROČJU
Slovenski obrtniki so ustanovili konzorcij kovinske stroke «Gometal»
V njem so obrtniki iz Standreža, Sovodenj in Steverjana - Združena proizvodnja bo omogočila kooperantsko sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji - Vzpodbudna vloga Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
Spreminjajoče se gospoda rsko-tržne razmere in aktivna prizadevanja go-riškega dela Slovenskega deželnega gospodarskega Združenja dajejo že prve ugodne rezultate za naše manjšinsko gospodarstvo. V teh dneh je devet slovenskih obrtnikov kovinske stroke iz štandreža, Sovodenj in šte-verjana ustanovilo konzorcij, ki so mu dali naslov »Gometal*. Združe vanje moči na obrtniškem področju je v naših razmerah zelo koristno, lahko bi rekli nujno, če se hočejo obrtniki otresti obvezne zaprtosti in omejitve tržišča. Gre v našem primeru za skupino obrtnikov, ki se dobro zaveda, da bo le z združenimi močmi lahko nastopala navzven in kar se nam zdi važno podčrtati je to, da bo vsakdo med njimi ohranil svojo avtonomijo in svojo dosedanjo in bodočo proizvodnjo, medtem ko se bo za zunanje nastopanje posluževal v glavnem konzorcija.
Slovenci imamo v zamejstvu veliko trgovcev in obrtnikov, ki so si zaradi svoje pridnosti, resnosti in prizadevanja ustvarili ugled in spoštovanje v svojem krogu. Gre pa v veliki večini primerov za majhne trgovce in majhne obrtnike, ki si največkrat niso upali ali sami niso zmogli večjega podviga. Z združenimi močmi pa bodo možnosti veliko večje.
Do ustanovitve goriškega dela Slovenskega d čelnega gospodarskega združenja je prišlo lani pred koncem leta tudi iz teh potreb. In v tako malem času svojega obstoja in delovanja beleži SDCZ že tako pomemben uspeh, ki pa ni osamljen, kajti tudi na drugih področjih se dela na tem. Naši obrtniki so vodstvu SDGZ, v katerem so tudi sami, saj deluje v njegovem sklopu obrtniška sekcija, predstavili svoje probleme. Tudi obrtniki čutijo nihanja italijanskega gos'xidarskega življenja in kriza v večjih tovarnah prizadene tudi nje. Poleg tega razdrobljenost nudi *amo omejene možnosti, združevanje pa jih nudi veliko več.
Slovensko deželno gospodarsko združenje si je stvar vzelo k srcu in tudi, predvsem po zaslugi prizadetih obrtnikov, je bil konzorcij «Go-metal* v teh dneh z notarskim aktom tudi dejansko ustanovljen.
Nameni tega konzorcija so združevanje proizvodnje med člani, skupni nastopi v prodaji tako na ita-li:anskem kot na jugoslovanskem tržišču. S tem v zvezi velja omeniti možnost vzpostavitve kooperantskih odnosov z jugoslovanskimi partnerji. To y perspektivi pospešitve maloobmejnega sodelovanja v okviru o-simskih sporazumov, kot tudi sodelovanja s širšim slovenskim in jugoslovanskim področjem. ^"'Kooperantsko sodelovanje bo zavzelo v bodoče širše obsege in zanj se zanimajo še posebej Jugoslovani. Delegacija Gospodarske zbornice Slovenije je namreč tako na lanskem kot na letošnjem Espomegu na sestankih s tukajšnjo trgovinsko zbornico poudarjala nujnost take indu- j strijske kooperacije in je pripravljena dati vso svojo podporo takim pobudam. Naši obrtniki, združeni v »Gometalu*, bodo imeli sedaj možnost sodelovati z večjimi partnerji tako pri nas kot v Jugoslaviji. 0-samljeni bi tega ne zmogli.
Začasni sedež konzorcija je v Go rici, na Travniku štev. 11/11, v sa mostojni pisarni, 'i je poleg pisarne SDGZ. V načrtu svojega delovanja ima »Gemetal* mehansko obdelavo, inštalacijska dela, kovinsko proizvodnjo, izdelavo strojev za poljedelstvo, zunanjo trgovinsko dejavnost in nudenje raznih uslug in ser-
visov. Zainteresirani so nam povedali, da si želijo sodelovanje in pristop v konzorcij še drugih naših o-brtnikov iste stroke.
Pobudo ustanovitve konzorcija seveda pozdravljamo, ker gre za višjo obliko našega zamejskega gospodarstva. Naši obrtniki so si s pomočjo SDGZ že ogledali nekatera podjetja v Sloveniji in ugotovili možnih kooperacije. Poudariti moramo, da predstavljajo osimski sporazumi m:d Italijo in Jugoslavijo eno od izhodiščnih točk našega zamejskega gospodarskega razvoja, ob u-poštevanju bodočega zaželenega zakona o globalni zaščiti slovenske etnične skupnosti v Italiji. Slovenski gospodarski operaterji se morajo zaradi tega čim konkretnejše vključiti v gospodarski del teh sp-razumov in ne stati pasivno ob robu dogajanj. To vključevanje pa je možno le preko združevanja sedanje razdrobljenosti predvsem na proizvodnem pod-
ročju, kajti samo to področje in njegov uspešni razvoj predstavljata za nas realno podlago bodečega obstoja in razvoja. Slovenci smo se v teh krajih ohranili in razvijali predvsem takrat, ko smo bili gospodarsko moč-.1. Vzporedno s tem sta se razvijala tudi šolstvo, kultura in naša etnična skupnost.
V okviru radijske rubrike Fat-ti ed echi (Dogodki in odmevi), ki je na sporedu vsako ne-nedeljo ob 11. uri na valovih r; dk Koper, se bo danes, z intervjujem Izidora Predana, odgovornega urednika Novega Matajurja, zaključil ciklus (Kidaj o tem beneškem časopisu.
Vrdnn danes bo koprski radio med oddajo Stretta di mano ob 15. uri prenašal intervju prof. Marina Qualizze na temo: Pričakovanja in upanja manjšine.
ZARADI BURJE IN TOČE PREJŠNJIH DNI
7 MILIJARD DINARJEV ŠKODE NA PODROČJU ZAHODNIH BRD
Prvi ukrepi v novogoriški občini
NAVDUŠENJE OTROK PRIČA O USPEHU SLOVENSKEGA POLETNEGA SREDIŠČA
Po prvi oceni izvršnega sveta občinske skupščine v Novi Gorici, ki se je sestal v petek, znaša celotna škoda po neurju iz prejšnjih dni na področju občine približno sedem milijard starih dinarjev. Kmetij stvo je pri tem oškodovano za nekaj več kot šest milijard, prometne infrastrukture pa za približno 800 milijonov. Neurje s točo je zajelo najbolj zahodni del Brd na meji z Italijo in sicer Kožbanski kot in Kambreško ter del Trnovske planote dol do Šempasa. Na pogovoru na novogoriški občini so sprejeli prve ukrepe. Tovarna sadnih sokov Fructal iz Ajdovščine bo odkupila poškodovano sadje. Škoda pri trtah in pri sadnih drevesih dosega’ ponekod 80 odstotkov. Del škode bodo krile zavarovalnice, prizadeti ljudje
Zahvala
Prosvetno društvo »Danica* z Vrha se prisrčno zahvaljuje Renatu Devetaku za podarjene obleke dekliškemu zboru «Danica».
nillMIIIIIIIIIIlirillllllllllilllllllllllllllllllllliiMmiIMmMHMIIIMIfflllllllMIIllllMiriiMlIlllMIIIIIIHliilllilllliMlllIllIlMIffimilllllllllMIIIIIIHIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIinil
VAZEN SESTANEK V NOVI GORICI
V teku obsežna akcija za hitro gradnjo obmejnega cestnega prehoda pri Vrtojbi
Predsednik izvršnega sveta SRS dr. Vratuša je obljubil vso pomoč Novogoričanom Pripravljeni so načrti za gradnjo mejnega prehoda in prvega odseka avtoceste
.a'w
pa bodo v nekaterih primerih oproščeni nekaterih davčnih dajatev.
Vsekakor p' bodo škodo docela o-cenili v naslednjih dneh.
Z izidi na učiteljišču konec letošnjih matur
Na slovenskem učiteljišču «Simon Gregorčič* so včeraj objavili izide mature. Kot na liceju in na trgovskem zavodu so se izpiti tudi na tej šali zaključili že pred časom, vendar je bilo treba počakati na izide, ker je ista komisija morala izprašati in oceniti številne maturante tržaškega učiteljišča. Pred maturitetno komisijo so svojo zrelost dokazali naslednji dijaki in dijakinje: Loredana Alt, Julijana Bastiani, Mavricij Černič, Dorela Cingerli, Štefan Cotič, Sonja Culiat, Tomaž Devetak, Ivanka Devetta, Boris Ger-golet, Ana Graunar, Silvana Perše in Erika Zavadlav. Dve dijakinji sta bili zavrnjeni.
Prav tako so se že pred nekaj dnevi zaključili izpiti na šoli za vrtnarice, kjer so vse štiri dijakinje uspešno opravile še to zadnjo preizkušnjo. Za ppklic vrtnarice so bile usposobljene: Alenka Drobež, Loredana Lavrenčič, Emanuela Leban in Nadja Pavletič.
Septembra v Bohinju mladinski seminar
Tudi letos organizira Mladinski krožek iz Gorice že tradicionalni mladinski seminar (sedmi po vrsti) v Mladinskem domu v Bohinju. VII. seminar bo od 7. do 10, septembra.
Po zgledu lanskoletnega seminarja bo tudi letošnji organiziran pod pokroviteljstvom Mladinskega odbora pri SKGZ ter seminarja se bo do udeležili tudi predstavniki vseh štirih obmejnih OK ZSM (Tolmin, Nova Gorica, Sežana in Koper).
Zainteresirani mladinci, ki se nameravajo udeležiti seminarja v Bohinju, se lahko vpišejo na sedežu MK-G (Ul. Montesanto 84, Gorica, tel. 83495, v jutranjih urah pri Davidu Sošolu) ali pa na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 2495), kjer lahko tudi dobijo vs^ potrebne informacije. Rok vpisa zapade 25. avgusta, (ik)
Prizor z zaključnega nastopa udeležencev poletnega središča. Namesto odra so otroci izkoristili za nastop ladjo, ki so si jo sami zgradili na dvorišču dijaškega doma
Prosveta
Podpredsednik Mitja Kode in predsednik IS in mejno črto
SRS dr. Anton Vratuša
Predsednik izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratuša si je v petek popoldne ogledal Erjavčev drevored v Novi Gorici, kjer bodo v krat-
dov, avtoceste, maloobmejnega prometa. Dr. Vratušo, ki je bil dopoldne na Tolminskem, so spremljali podpredsednika izvršnega sveta Dušan
kem odprli prehod za pešce in kraj Šinigoj in Mitja Rode ter sekretar-"	' ! L	ka za urbanizem Marija Vičar - Žu-
pančič in drugi sodelavci. Predsed-
na vrtojbenskem polju, kjer bo novo obmejno postajališče. Zatem se je sešel z zastopniki politično-uprav-nega in gospodarskega življenja novogoriške občine in se z njimi pomenil o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z gradnjo novih mejnih preho
31. julija, sklical občinski svet v Gradežu. Ni pa še znano, kdaj se sestane občinski svet v Ronkah.
Jutri se spet sestanejo zastopniki strank ustavnega loka, da bi preučili morebitni sporazum za sestavo večine v pokrajinskem svetu. V če trtek se je sestalo tudi pokrajinsko vodstvo KD in se še enkrat izreklo za široko platformo demokratične konfrontacije. Z razpravo bodo na daljevali sredi tedna.
PO ENEM LETU KOMISARSKE UPRAVE
V Tržiču je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta
Župana bodo izvolili na prihodnji seji - Nov župan v Romansu - Prva seja v Gradežu 31. julija
Po letu dni ima končno Tržič spet demokratično izvoljeni občinski svet.
Sestal se je prvič v petek zvečer, sklical ga je izredni komisar dr. La Rosa. Ta je v precej dolgem uvodu, ko je predsedoval seji, orisal enoletno komisarsko upravljanje občine in tako seznanil svetovalce s tem kar je bilo v tem času napravljenega.
Mimo vseh običajev so v sejni dvorani bili prisotni tudi prefekt in drugi državni funkcionarji.
Zatem je predsedniško mesto zase del demokrščanski svetovalec Lucia no Rebulla, ki je dobil najvišje število -preferenčnih glasov. Najprej sj ugotovili izvoljivost vseh svetoval cev in že takoj v začetku zavrnili ne katere očitke misovskega svetovalca, ki je menil, da nimata dva komuni stična in dva demokristjanska sve tovalca pravice zasesti svetovalskih mest.
Ni pa prišlo do razprave o izvolitvi župana in odbornikov, ker so še v teku 'Miga jan ja med političnimi stran kami. V tem trenutku ni še moč re či kakšno upravo bo imel v prihod njih petih letih Trži).
Tudi v Romansu so imeli prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta v petek zvečer. Za žuoana je bil izvoljen komunist Edi Petruz v odboru so še kot stalni člani socialista Ore ste De Martina (ta bo podžupan) in Giorgio Bernadel ter komunista Giorgio Simonit in Lucio Lorenzon, namestnika pa sta komunista Vanni Bertoni in Anamaria Fattori. Demo-kristianska manjšina se je vzdržala.
Izredni komisar je za ponedeljek,
nik slovenske vlade se je osebno prepričal o gneči na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši, saj je bilo ob uri, ko je šel iz Nove Gorice na gradbišče obmejnega prehoda pri Vrtojbi, na vseh cestah, ki peljejo k mednarodnemu prehodu, na obeh straneh meje, v kolonah več sto avtomobilov in je bil promet zelo otežen, čeprav so se carinske far malnosti odvijale zelo hitro.
Največ zanimanja v Novi Gorici kažejo v tem trenutku tudi v želji po čim hitrejši izvedbi osimskih sporazumov, za rešitev vprašanja mejnih prehodov in za gradnjo avtoceste proti Razdrtemu. Predsednik izvršnega sveta občine Stojan Vodopivec je visokemu gostu povedal, da so z načrti že zelo napredovali in da so ti usklajeni z italijanskim partnerjem. Dosežen je bil sporazum o načrtu briške ceste, za kar pripravljajo podrobne načrte. Za cesto in most na jugoslovanski strani bi potrebovali 12 milijard dinarjev. Za naprave na novem prehodu v Erjavčevem drevoredu so zagotovljena sredstva na obeh straneh in gradbena dela se bodo pričela jeseni.
Vprašanje zase je finansiranje novega mejnega prehoda Vrtojba -
..Šil
i
z, Markovega lir!,vi ogledujeta Gorico (foto P. Grum)
Štandrež. Načrti so usklajeni med italijansko in jugoslovansko stranjo (podrobno jih je prikazal ing. Tomaž Vuga), zazidalni načrti so sprejeti, zemljišče je odkupljeno, zgrajena je tudi povezovalna cesta, ustanovljena je poslovna skupnost podjetij in ustanov, ki bo skrbela za gradnjo tega objekta (o tem je poročal tajnik te poslovne skupnosti Marijan Vitežnik), v teku so pogajanja med raznimi federalnimi, republiškimi in občinskimi organi za dokončno pristojnost za finansiranje tega pomembnega objekta. Kot je poudaril predsednik občinske skupščine Jože šušmelj, gre za povsem nov objekt in ne za širjenje obstoječega prehoda, zaradi česar so stroški znatno višji.
Praznik petja in vina v Pevmi
PROGRAM
V	PETEK, V. julija, ob 20. uri briškola z bogatimi nagradami
V	SOBOTO, 29 julija, zvečer ples s ansamblom »DOBRI PRI-
JATELJI:* iz Brežic, ki je dobil prvo nagrado za najboljšo izvedbo na festivalu v Števerjanu;
V	NEDELJO, 30. julija, ob 18. uri: kulturni program z na-
stopom zborov in instrumentalnih skupin, za ples igrajo »DOBRI PRIJATELJI*;
V	PONEDELJEK, 31. julija, zvečer ples z ansamblom »BRI-
ŠKI SLAVČEK* iz Steverjana in zaključek praznika.
SPEChVLlTF.TF. NA ŽARU
IN RAZSTAVA TER POKUŠNJA DOMAČIH VIN
Važnost hitre izgradnje tega objekta, tudi ker so dela na italijanski strani že stekla, je bila podkrepljena tudi z dejstvom, da gre preko sedanjega prehoda pri Rdeči hiši 60 odstotkov jugoslovansko - italijanskega tovornega prometa. Govor je bil tudi o avtocesti blok -Razdrto. Letošnjo jesen prično graditi prva dva kilometra te ceste od mednarodnega prehoda do Šempetra, Butovi pa so načrti za to cesto do Sela, sedaj pa bodo naročili načrte za odsek med Razdrtim in Vipavo.
Osnovno pa je vprašanje razpoložljivosti finančnih sredstev. Dr. Vratuša je dejal, da se v Ljubljani zavedajo važnosti gradnje teh objektov, ki spadajo tudi v okvir osimskih sporazumov. Republiški izvršni svet bo čimprej napravil vse korake, da se uskladijo razne želje, potrebe in pristojnosti in da se z gradnjo obmejnega prehoda ter pr vih odsekov avtoceste tudi prične čimprej. Povedal pa je tudi, da je v teku široka razprava o nujni potrebi gradnje novih cest in urejanja že obstoječih v vsej Sloveniji, kajti to vprašanje je sedaj zelo pereče.
V razpravo so posegli še pod predsednik občinske skupščine Zorko Debeljak in podpredsednik republiškega izvršnega sveta Mitja Rode. Govor je bil tudi o maloobmejnem prometu in o vseh vprašanjih, ki se v tem trenutku pojavljajo na novogoriškem področju.
V ŠTANDREŽU danes ob 20.30
KOTALKARSKA REVIJA
V gostilni Devetak tia Vrhu' bodo od četrtka, 27., do ponedeljka, 31. t.m., pobira članarino za PD «Da
niča*. Društvo zatoMMbi dosedanja zorčkom, ki je nato povezoval tudi
člane in vse, ki bi radi sodelovali v društvu, naj v teh dneh poravnajo svoj delež. Z novim sistemom, ki so ga uvedli letos, bodo redni člani plačevali 2.000, simpatizerji 3.000 in mladinci 500 lir. letno.
Razna obvestila
S prijetno zaključno prireditvijo se je v petek zvečer v dijaškem domu «Simon Gregorčič* v Gorici zaključilo delovanje slovenskega poletnega središča. Po treh tednih skupnega življenja, med katerim so otroci s sodelovanjem in pomočjo 14 animatorjev in vzgojiteljev preživeli številne prijetne ure ob igri in kreativnih dejavnostih, se je o-koli 60 udeležencev centra razšlo. Na obrazih vseh je bilo, kljub mladostni razposajenosti, mogoče razbrati kanček otožnosti zaradi konca počitnic in prijetnih doživetij v veseli družbi.
Eden izmed prisotnih staršev se je zaskrbljeno vpraševal, kam naj sedaj da svoja otroka. »Tukaj sta lahko živela skupinsko življenje, v družbi številnih vrstnikov, kar je za otroka izredne važnosti, doma pa bosta zopet utesnjena v družinskem krogu, saj današnji ritem življenja ne dopušča, da bi se otroci podili po cestah, kot smo se mi nekoč.*
Pozitivno oceno o tej pobudi, ki je bila letos po zaslugi TO SKGZ prvič tudi v Gorici, je dal tudi predsednik poletnega središča prof. Karel Černič v uvodnem govoru na prireditvi. Omenil je anketo, ki so jo animatorji izvedli zadnji dan centra, na katero so otroci skoraj brez izjeme odgovorili, da so se v treh tednih skupnega življenja dobro počutili in da bi se radi vrnili tudi prihodnje leto.
Po obračunu opravljenega dela, ki ga je v imenu vzgojiteljev in animatorjev podal David Sošol, je sledil nastop otrok, "ki so letos obiskovali poletno središče. Pričeli so ga s šaljivim luJJtfivnim pri-
ostale točke. Navdušeno odobrava nje med starši in ostalimi prisotnimi je žela predelana zgodba o Janku in Metki, ki so jo otroci
Uprava slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, da bo dom od jutri, 24. julija, do vključno 21. avgusta zaprt. Redno vpisovanje gojencev za šolsko leto 1978/79 se bo začelo 28. avgusta. Vpisovali bodo vsak delavnik od 9. do 13. ure.
UEFI 11M
Leonard Malič s Peči je v sklad za postavitev partizanskega spomenika v štandrežu prispeval 12.000 lir.
Prosvetno društvo »Kras*
Dol Poljane
in
Zveza borcev Dol Jamlje
priredita v petek, 28., v soboto, 29., in v nedeljo, 30. t.m., pri Devetakih tradicionalno šagro.
V petek bo tekmovanje v bri-školi z bogatimi nagradami, v soboto prav tako tekmovanje v briškoli in ples, v nedeljo pa bo vlečenje vrvi, tek v vrečah in zvečer ples. Igral bo ansambel «Pomlad».
Kioski z jedačo in pijačo bodo založeni.
Vabljeni!
uprizorili v pisanih kostumih. Sledil je glasbeni nastop skupine malčkov, nato pa so prireditev vsi skupaj sklenili z mornarskimi pesmimi na čast ladji, ki so si jo sami zgradili in ki je postala simbol letošnjega središča.
Po prireditvi so na dvorišču dijaškega doma prižgali kres. Še majhen prigrizek, ogled razstave del, ki so jih napravili otroci in njega poletnega središča v škem domu je bilo konec.
letoš-
dija-
Živahno na mejnih prehodih in v goriških trgovinah
Marsikateri goriški trgovec letos ne bo zaprl trgovine ob koncu julija in v začetku avgusta, da bi odšel na dopust. V trgovinah, zlasti tistih s tehničnim blagom, konfekcijo, čevlji, pa tudi v trgovinah jestvin, zadnje čase kar mrgoli kupcev z druge strani meje. Posebno živahno je bilo na goriških ulicah včeraj in v petek, ko je prišlo v naše mesto neobičajna veliko število kupcev. V petek, tako vedo povedati nekateri, ki so si kljub vrvežu na mejnem prehodu upali čez mejo, je kolona vozil ob vstopu v Italijo segala d 1 predora pod Pa-novcem. Včeraj je sicer gneča na meji nekoliko popustila, kajti ni bilo običajnega navala Videmčanov, ker so bile trgovine v Novi Gorici, zaradi praznika zaprte. Gorica je do nedavnega privabljala predvsem kupce iz > Slovenije, v zadnjem času pa je po goriških ulicah slišati kar precej hrvaške in srbske govorice, kar je dokaz, da se vsaj del reke kupcev, ki je prej polnila žepe tržaških trgovcev, usmerja k nam.
Kino
Gorica
CORSO 15.30 — 22.00 »Bermude: 1* fossa maledetta*. A. Garcia in A* Kennedy. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto.
VITTORIA 15.30—22.00 «Un caldo cof-po di femmina*. A. Arno in L. R0, mai. Barvni film. Prepovedan miš’ dini pod 18. letom.
VERDI Zaprto.
Tržič
PRINCIPE 16.00—22.00 »La stangata*-
EXCELSIOR 15.00 - 22.00 »Luoitl« ragno*.
Nora Gorica in okolica
švedski
SOČA »človek na strehi*, film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Večni alibi Vicka D»-kina*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Surova igra*, ameriški f*'111 ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v f*0' rici dežurna lekarna Tavasani, Kof’ zo Italia 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je ' Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, D** Terenziana 26, tel. 44387.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZAVODA INAM Za območje Gorice, Steverjana Sovodenj: dr. Arcuri, Ul. Oberdan *■ Gorica, tel. 82225.
Za območje Ronk In Doberdoba! dr. Nicotra, Ronke, Ul. Duca d^o-sta 30.
INTER CENTR0 ŠPORT

IZLET OB KONCU TEDNA
GORIŠKI PLANINCI VABIJO V SOBOTO NA TRIGLAV
Odpeljali se bodo do Zadnjice, od tam pa peš dč Doliča
Bila bi sramota, če ne bi ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav, obiskali naš najvišji vrh. Goriški planinci so se odločili, da bodo to storili ob koncu tedna, v soboto. 29. in nedeljo, 30. julija, v upanju, da jim bo vreme vsaj malo naklonjeno.
Maršruta:	Gorica, Trenta, Zad-
njica. Od tu se bodo po vojaški poti povzpeli do Doliča, kjer b(K«t prenočili in se naslednji dan po dali na vrh, kjer bo na vrsti planinski krst za tiste, ki so se prvič povzpeli tako visoko. Najbrž pa se bo pri Aljaževem stolpu zbrala kar cela druščina, saj je Triglav letos nekakšna obvezna točka. Pri Aljaževem stolpu se bodo Goričani najbrž srečali tudi s skupino Sovo-denjcev, ki bo šla na pot /e v petek iz Bohinja, preko Vogla, Komne in doline Sedmerih jezer in ki v teh dneh pridno vadijo, da bi bili kos naporni poti.
Kakor smo v našem dnevniku že poročali, se bodo izletniki podali na pot v soboto ob 14. uri Zbrali se bodo na Travniku, od koder se bodo odpeljali z lastnimi sredstvi.
Prireditelji so nam posebej na ročili, naj udeležence opomnimo, da vzamejo s sabo primemo opremo, kajti vreme .je letos posebno muhasto.
na Senenem trgu. Tu je bila med dvema avtomobiloma nategnjena vrv, ki je mehaniku služila, dr je pripeljal do delavnice pokvarjen avtomobil. Grassevicheva ni opazila vrvi, se spotaknila ob njo in nerodno padla na tla. Pri tem si je zlomila obe zapestji in nosnico, zaradi česar s - bo morah zdraviti 45 dni.
GORICA
Tržaška cesta (nasproti letališča, blizu mejnega prehoda Miren)
Tel. 30-910
VELIKI NAKUPOVALNI CENTER ZA VSE ŠPORTNE PANOGE
ski rolke po travi
za smučanje
—	vse za tenis — za v hribe — za vodni šport
—	šotori in oprema za kampiranje
—	športni čevlji najboljših znamk
VELIKA IZBIRA GUMIJASTIH ČOLNOV
IN POČITNIŠKIH PRIKOLIC
Vesti Iz bolnišnice
V petek popoldne so sprejeli v goriško splošno bolnišnico 73-letno upokojenko "leno Grassevich iz Ul. Mattioli v Gorici. Ženska se je ponesrečila pred mehanično delavnico
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Go rici priredi 13. avgusta enodnevni avtobusni izlet v San Marino. Prijave sprejemajo na sedežu društva od jutri, 24. julija, do 10. avgusta ali do oddaje vseh razpoložljivih mest.
Mali oglasi
TRGOVINA v Gorici išče vajenca t znanjem slovenščine. Gotova zaposlitev. Naslov na upravi našega lista v Gorici.
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MKNDE. LOEVVK OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za Hi F1 naprave: YAMAHA, AKA1, SANYO, MAKANTZ, AR, ADC, AUGUSTA. CORAL, KOSS NAD. THORENS, tVINTEt. REVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah In po najkonkurenč-nejših cenah.
V vročih dneh pijte sveže ljubljansko
UNION PIVO
Zastopnik za Goriško
VOJKO NARDIN
Gorica — Štandrež Ul. del Carso 67 tel. 81310
P”mor?ia7ffiov:nlk
KULTURA
23. julija 1978
OB LETOŠNJIH MATURAH
Smisel znanja
Mature na slovenskih vi-t srednjih šolah so kon-a^e. Dijaki so lahko na oglasnih deskah prebrali o-eJ}?‘ ki naj bi bile rezultat &rn'ne®a študija. Poslušali 0 nekaj izpraševanj na 10venskem klasičnem liceju . Prešeren, na istoimen-hn1*1 znanstvenem liceju, Z* trgovskem tehničnem za-du ž. Zois, na učiteljišču vrt ■ Slomšek in šoli za narice. Pogovarjali smo s Profesorji in dijaki, ali smo vtise. Moje stali-e a° matur je, da zrelost-tpi lz^ti niso pravi pokaza-: l šolske stvarnosti in de-Šoiu^0, dijakovega znanja, sko problematiko lahko etlIujemo le, če dogaja-čeern n.n šoli zvesto sledimo, sn ^členimo vse njene a-]0jte. Matura je le konica dene gore.
temu se ob zaključ-. izpitu odpira vrsta bJ.kj' ki so zelo pomem-l ta id ki se ponavljajo iz sl0a.}’ leto. Začnimo pri na-u. maturitetnih nalog. !e“/običajnejši očitek je tudi štp°S da naloge ne upo-diiu*° dejanskega znanja ^/afeov, ali bolje, od dija-j ,v zahtevajo to, česar jim Vg ® ni dala. Očitek drži, hčar.ne Popolnoma. Razdati moramo namreč iah tern' *lar mora šola diha 0ni■ nuditi in med tistim, Priu Si- morai° dijaki sami ta* ^iti z branjem knjig, Vj.°Pi3°v, z gledanjem tele-šfeil)6’ ^Umskih in gledali-n. P Predstav, z obiskovanj*1 predavanj itd. Šola
«va
nuditi podlago, sred-
lja" s katerimi bo držav-v ? lahko razbiral stvarnost «e ?teri ziyi in s katerimi D p lahko poklicno izpo-nanieval. Višja srednja šola str u Pudila splošno in °kovno izobrazbo, sled-/j!a velja predvsem za poln C>le š°le- &°la Pa ne more ^ ,ne sme ponuditi dijakom Oa °nepe slike in dokončne-,’n Mnenja o vsem. Izgovor:
e0a
se v šoli nismo uči-
^: Pe more vedno veljati. l0 0r je pisal na primer nagib ? vplivih delavskega t>arjnia alt 0 evropskem n^apientu, se ni mogel n, an j ati na naučeno snov, r^al je biti bolj splošno /e dan. Tudi zanimanje vetfieP znak zrelosti. To se-da a ne odvezuje šolnikov, sedajo dijakom več kot večfc° to’ kar je zapisano v nih-uat ze zastarelih učbe-;0 T1- Napori za boljšo šo-rnJn°raj° nujno težiti k te-da prerastemo neko (j0).0sf' niti ne moremo ob-Zlti za morebitne slabe . Phate samo profesorjev, v, staršev,

ali pa l^.Pejšega družbenega po-S>a. v katerem šola živi.
skupni napori lahko streh*0 dijakovo kulturno, tast°Vno in državljansko
Zdi nesporazum se mi biti*V Geslu «dialog mora Nesporazum nastane dni a.dP° takrat, ko moramo de,°,Cld. kaj naj bi dialog Piri ns.k° bil. Po moiem Proetf*U dialog ne pomeni šnesteGa pogovora ali povr-PotfQ znania- Za dialog sta zrri0e-bna Poznanje snovi in lizirZn°st’ da znanie aktua-
lram0
s svojimi osebnimi
izkušnjami, da pomeni pove-
J^užbenimi
JJho je
Ipdi ° nekom svoje mnenje ‘P. da dotičnega pozna-ker r° dejstvo poudarjam, nj~ Sem videl, da je nezna-ki jdujhujša težava. Dija-Poho:‘*° pripravljeni se treh . znal° izmazati iz sitnih zagat. Ostro na-Zdi tuiern nevednosti, kajti boie*e rrx*- da je nevednost na Ca človekova in družbe-nas ®°Ptanjkljivost. Cankar čil Iv 0 tem temeljito pou-hot C<! dialog pojmujemo j0 Poznanje snovi in kot tufli lahko svoje znanje rni uPorabimo, potem se spovi dialog nujen. Če se Pom n^dčimo samo na izust hičev^' a naša znanje tern ? .*p neuporabno. V bgaSrn^lu postaja tudi na-/ev učiteljev in profesor-Pom d°v°li jasna; učiti ne Pak 6n* samo predavati am-aknv VzP°dbujati dijakovo t<Xntan0St' ustvarjalnost in dp zii°: to je osnovni prin-se 'Jtddernih učbenikov. To ja ^ veda vedno ne doga-Pa Q rPuturah sem zapazil men ^rirner večje razlike dijak Sola,ni- ena šola nudi Ga, t°m rPPopo več kot dru-subi u moramo iskati tudi klic* ulvne krivde. V po-nih šolah bi morali biti
še posebno pozorni, saj bodo šli absolventi v poklic in tudi v tako pomembne poklice, kot je na primer učiteljski. Danes ni dopustno, da rhorajo na nekaterih šolah dijaki preštudirati več strani obsegajoči program, na drugih pa se profesorji zadovoljijo z zelo skromnim delovnim načrtom. Poslušal sem izredno pripravljene dijake in pa zelo zelo slabe dijake, razlika je bila tolikšna, da jo težko opravičimo z osebno nadarjenostjo ali zanimanjem.
Problem, ki se mi zdi zelo važen so delovne navade. Priznati moramo, da šola ni vedno vzpodbudna, da družbene okoliščine (na primer brezposelnost intelektualnih moči) večkrat izpodbijajo veselje do študija, vendar si moramo biti edini, da je kljub vsemu študij plemenito opravilo. Pri tem odstavku lahko zaidem v poceni moraliziranje, vendar moram kljub tej nevarnosti zapisati, da ne more biti uspehov brez dela. Študij mora biti veselje, vendar pomeni tudi premagovanje številnih težav. Samo z resnim prizadevanjem bomo gradili bolj humani svet. Koliko mladih (in ne samo mladih) vihti bojne zastave, govori o Marxu ali filozofih eksistencialne stiske, se vklaplja v kulturne mode, ne da bi poznali na primer Marxa ali Nietzscheja ali koga drugega. Polnimo si usta s težkimi in hudo modernimi besedami, ne da bi vedeli za njihov smisel. Šola bi morala biti kraj, kjer si z delom ustvarjamo podlago za družbeno aktivnost, kjer si gradimo del svojega obraza. V današnjem stanju šolske stvarnosti se moramo vsi prizadevati za večjo zahtevnost. Tudi sami starši bi ne smeli meriti šole po ocenah,' ki jih sinovi dobijo. Velikokrat se zgodi, da iste ocene prikrivajo zelo različno znanje, bistveno je seveda znanje, ocena je preveč muhasta oznaka.	....
V pričujočem članku bi želel posvetiti še nekaj stavkov tistim, ki o šoli pišemo. Nekateri dvomijo, da lahko kritično pisanje koristi, kritičen odnos naj bi slovenski šoli škodil, rezultatov tudi ne smemo podcenjevati itd. Popolnoma se strinjam, da dosežkov naše slovenske šole ne smemo podcenjevati, hkrati pa moramo vedeti, da šola ni blago, ki ga mora trgovec vedno hvaliti. Šola je naša najdragocenejša ustanova, to kar je dragoceno pa najbolje ohranimo, če pravočasno ugotovimo napake. Slovenska šola občuti splošno italijansko krizo, ni imuna pred njo, zato moramo biti pozorni. Borimo se za avtonomijo naše šole, borba je nujna, vendar bomo morali znati avtonomijo uporabiti. Ko bomo morali šolo še nadalje bogatiti z novimi vsebinami, bo verjetno prišel prav tudi kak nasvet tistih, ki sledijo dogajanjem na šoli od zunaj.
ACE MERMOUA
Pred nekaj dnevi se je v galeriji Kraške hiše v Repmu zaključila razstava po starodavnih izvirnikih na novo izdelanih kra-ških skrinj. Razstava je doživela izreden uspeh tako po številu o-biskovalcev kot po ocenah časnikarske in strokovne kritike in družini obrtniškega hoojstra - mizarja Alberta Doljana iz Nabrežine je res lahko v ponos, da je s svojim tako rekoč znanstveno zasnovanim in visoko strokovno izpeljanim naporom obnovila staro ljudsko kulturo in svoje dosežke posredovala občudovanju in nedeljenemu odobravanju naše domače in tudi širše javnosti. Poleg res imenitnih posnetkov starih skrinj smo na razstavi lahko videli tudi lično izdelane lesene kif>ce, katerim se je posvetila Doljakova soproga Bogomila. S svojimi izdelki so Dolja-kovi bili deležni velike jx>zomo-sti tudj na tržaškem velesejmu in zdaj na obrtniški razstavi v Villi Manin v Furlaniji. Razstava se nadaljuje v stalnem razstavnem salonu ob Doljakovi delavnici v Nabrežini nad postajo št. 69.
Razstavo v Kraški galeriji si je ogledal tudi tržaški prefekt dr. Marosu, ki ga vidimo na sliki skupaj z mojstrom Albertom Doljakom, repentabrskim žup>a-nom dr. Coljo in predsednikom SKGZ Borisom Racetom.
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Petje in razstave pred bogato jesenjo
Nastopi zborov Boris Kraigher in Angel Besednjak Razstava tržaškega Mariborčana Hotka leija
iiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiimiiiiiiiMiii
OBROBNI SPOMINI OB SIMPOZIJU O OTONU ŽUPANČIČU
Zupančičeva karikatura v «Skovirju» in Berkopčeve blagozvočne pesnitve
S prvo slovensko filmsko igralko, Primorko Ito Rino (Ido Kravanja) na premieri njenega prvega filma
Ko je pred petdesetimi leti satirično - humoristični list «SKOVIR» objavil pričujoči linorez karikatur prvakov slovenske kulture — Otona Župančiča in Riharda Jakopiča, sem bil študent arhitekture, že risar pri dnevniku «Jutro». List sva ustanovila dober mesec po mojem izgonu s Filipom Omladičem, urednikom Jutrovega tednika «Domovina» in v vsaki številki objavljala take karikature raznih kulturnikov. Župančičeve karikature so v našem tisku redek pojav. Verjetno zaradi izrednega spoštovanja, ki ga je užival kot človek in tvorec lepe slovenske besede. Dobro p>omnim, kako ga je občudoval nesrečno umrli Ivo Sever, ki je o njem izdal knjigo, še predno je prišlo do trenja med njima zaradi člankov v «zlo-glasni» Severjevi reviji «SAMO-
. RODNOST*, kar je Župančiču odtujilo dr. Janka Lavrina, tolmača našega slovstva v Angliji. Takrat sem to revijo, ki je prva pričela objavljati Jakopičeve sp>o-miine, obilno zalagal s pikrimi karikaturami njenih nasprotnikov in dobrohotnimi njenih «novotvorcev», kot smo se imenovali mladi so-trudniki. Med njimi je bil tudi predavatelj na minulem mednarodnem simpoziju ob 100-letnici Župančičevega rojstva, njegov rojak in tedaj nadebuden mlad p>es-nik dr. Oton Berkopec, ki mu je Sever založil zbirko pesmi «Dela novoborcev - I*. V «Samorodno-sti» jih je izšlo enajst. Res škoda, da je ta, p» duhu Zupančiču tako sorodni Belokranjec, v tujini nehal pesniti čeprav je živel v bratski Pragi, pa zveni v njegovih pesmih tiha bol domotožja.
OTON ŽUPANČIČ prvak slovenskih pesnikov
RIHARD JAKOPIČ prvak slovenskih slikarjev
(Karikaturi Milka Bambiča v Skovirju)
Posebno sta me tedaj, živečega v enako bratskem Zagrebu, ganili tista, ko mati, preprosta kmetica, piše sinu daleč v svetu v blagozvočnem narečju Bele krajine: haj naj sinko iše pišem, več je kasno, a ne vidim — roka trudna, pamet trudna, dobro, da i dišem.
(8 kitic)
in tista, ko ji on odgovarja: Majčica, zakaj mi pišeš tak ia-[Iosrta pisma, majčica, zakaj se vavek tak zar Ime bojiš.
Veliš, najmilije dete se v svetu Iti zgubit če.
Majčica ne! Tako sudit me ne.
(3 kitice)
V njih šem močno občutil sorodnost njegove in lastne usode, saj me je — emigranta — mati pričakovala celih 17 let.
Oton Berkopec se iz sveta daljine ni vrnil v domovino, kot še je Oton Župančič, ki sem ga v »SKOVIRJU* narisal, kako se ozira po praznem kolodvoru s kovčkom, v katerem je j>rinesel iz tujine veliko, v domoljubju utripajoče pesniško srce. Tej risbi je kontrastno sledila risba Ite Rine, naše prve filmske zvezde, sredi navdušene množice, ko je prispela iz Berlina, da prisostvuje premieri svojega prvega filma «Dva srca v 3/4 taktu*. Bila je to Primorka Ida Kravanja, drugouvrščena za Zagrebčanko Vidačičevo, zmagovalko na prvem lepotnem tekmovanju za miss Jugoslavije. Ker sem stanoval pri Kravanjevih in bil že znan po risbah mladih pol-golih lepotic iz »Skovirja*, risb v »JUTRU* in «RAZGLEDIH», me je Ida naprosila, naj spremljam na premiero bučno reklamizira-nega filma. Tako sem v izposojenem smokingu v loži kina »Sloga*, ,»b tej zapeljivi živi roži, sredi šopkov cvetja nestrpno čakal, da se pojavi na platnu. Čakanje je bilo precej dolgo, predno sem jo mogel'za nekaj minut občudovati v zelo skromni vlogi. V poznejših filmih se je seveda Ita Rina odlično uveljavila, zlasti v filmu »Erotikon*.
Z Župančičem sem se seznanil MILKO BAMBIČ
(Nadaljevanje na L strani)
.......i................................
Nove poti za dviganje kulture branja in razširjanje knjige v SR Sloveniji
Na nedavnem posvetovanju jugoslovanskih založnikov in knjigarnarjev v Kuparih pri Dubrovniku je imel referat na temo «Knjiga v svobodni menjavi dela* tudi predstavnik Cankarjeve založbe iz Ljubljane Martin Žnideršič.
Potem ko je v uvodu svojega referata, ugotovil, da je svobodna menjava dela kot nova in .izvirna družbeno ekonomska kategorija v SR Sloveniji tudi teoretično in z zakonskimi ukrepi že precej dobro obdelana in natančno definirana, pa so še številni problemi, ko je treba to teorijo izvajati v praksi. Kajti reševanje teh problemov terja popoln preobrat v tradicionalnem načinu gledanja na določene, do včeraj pa tudi še danes, ujiorabljene ekonomske kategorije.
Založniška dejavnost, pa čeprav jo danes uvrščamo med kulturne dejavnosti, ostaja v svojem bistvu še naprej gospodarska dejavnost, ki je s pretež,nim delom svojega dohodka povezana s tržiščem. Med vsemi kulturnimi dejavnostmi, ki se morajo vključiti v sistem svobodne menjave dela, je prav založniška dejavnost tista, ki ima največ gospodarskih in ( tržnih značilnosti. Menim, da je
treba jasno povedati, da funkcioniranje tržišča na založniško dejavnost delno pozitivno vpliva. Z razvijanjem svobodne menjave dela pa bo treba težiti za tem, da bi odpravili vse negativne ličinke tržišča na knjigo, ki mora zares postati dostopna slehernemu delovnemu človeku.
Resnici na ljubo je t.eba reči da knjiga danes to še ni. Če pogledamo vrsto dragih izdaj, katerih prodajne cene se gibljejo od 500, tisoč pa do 2 tisoč in še več dinarjev, potem moramo vedeti, da je to podoba tržišča knjige in odnosov, ki na tem tržišču vladajo V Sloveniji in v Jugoslaviji. To so vse knjige, ki so lahko tudi zelo pomembne, toda so dostopne samo določenemu delu delovnih ljudi. Redke raziskave v Jugoslaviji kažejo, da posamezne kategorije prebivalstva (nekvalificirani in polkvalificirani delavci, obrtniki, kmetovalci, ljudje z nižjimi dohodki) zelo slabo ali pa sploh ne prihajajo v stik s knjigo. Raziskave prav tako kažejo, da samo 12(|,o prebivalstva kupuje žepne izdaje. Jasno je, da je takšno stanje družbeno nesprejemljivo in da bo treb usmeriti vse napore k dviganju kulture branja in
vzgajanju navad čitanja v vsej Jugoslaviji.
Trenutno vlada obdobje, ko je knjiga še v pretežni meri predmet, ki ga pogosto kupujejo iz potrošniškega ali kakega drugega Snobizma. Knjiga bo namreč šele takrat zares postala družbena dobrina, kadar bo doseženo to, da jo bodo tudi brali. Založniki nc morejo biti ravnodušni do tega, če je knjiga, ki jo prodajajo, brana ali ni. Sedanja ekonemska ureditev, ki velja za založniško dejav-nast, stimulira založnike, da knjigo prodajo na kakršenkoli način. V večini primerov izdajaj knjige za neznane kujjce in bralce, in tipajo, da jo bo uspelo prodati. S tega stališča knjigo tudi pripravljajo v uredništvu in tiskajo.
Danes v Jugaslaviji distribuirajo knjigo skozi tri kanale distribucije — preko knjigam, akviziterjev in s prodajo po pošti. Obseg vseh teh kanalov dbtrubucije je različen pri raznih založnikih in v raznih republikah. V Sloveniji' znaša [»prečno po tretjino, ali v 1977 letu jw 120 milijonov dinarjev pri sedmih večjih slovenskih založnikih.
Izhajajoč iz sedanjega položaja, v katerem je knjiga še preveč
blago, se v zadnjem času opaža pomembne spremembe tako pri založnikih samih, kot tudi v družbeni skupnosti, ki kažejo, po katerih j»teh se bodo morali gibati. Če poskušamo prikazati prve oblike svobodne menjave dela v založniški dejavnosti, potem lahko navedemo za sedaj dve takšni o-bliki.
Prva oblika je indirektna svobodna menjava dela, ki se kaže v benificiranih obrestih za pripravo in zaloge izdaj, beneficirane obresti za potrošniške kredite za prodajo knjig na obroke, znižanje davka in dohodkov OZN, odkup knjig za knjižnice s strani kulturnih skupnosti, ali olajšave za založnike in subvencije kulturnih skupnosti in drugih SIS za posamezne izdaje.
Draga oblika je direktna svobodna menjava dela, to je oblika direktnega dogovarjanja med koristniki in proizvajalci knjig, ki pa se v Sloveniji še malo prak ticira. Na •etri področju so verjetno največ dosegli v Bosni in Hercegovini, kjer na ta način di stribuirajo znatne količine -knjig.
D. Ž.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Milko Bambič: Oton Berkopec
Žal, že vrsto let se Mariborčani pred pragom poletne sezone ubadajo z organiziranjem [»letnih prireditev, ki jih nikakor ne morejo priklicati k življenju. Zato si mora vsakdo sam poiskati kulturne dobrine s prgišča, ki ji ga nudi katera občasna prireditev. Zato je kulturni kronist v poletnem času največkrat v zadregi, o čem naj bi poročal. Zato bo to pismo bolj zbiralo prireditev, ki so bile ob nastopu poletja podoba sedanjega trenutka in slutnja prihodnosti.
Ko se je iztekala pomlad sta se oglasila vokalna glasbena ansambla, da bi pokazala sadove sezonskega dela. Akademski pevski zbor Boris Kraigher, sestavljajo ga študentje in dijaki pod vodstvom agilnega zborovodje Staneta Jurgeca, žanje velike uspehe. Tako je letos na republiškem tekmovanju slovenskih vokalnih zborov Naša pesem 78, prejel zlato plaketo, na veliki turneji po Nizozemski pa laskava priznanja občinstva in kritikov.
Na zadnjem koncertu pred počitnicami, je mešani zbor pred polno dvorano poslušalcev izvedel pester izbor od klasike do modernih zborovskih pesmi domačih in tujih skladateljev. Spet je požel nedeljeno priznanje navdušenih poslušalcev.
Prijetna zvočnost glasov in dinamična zlitost so odlika zbora, ki mu stilska čistost ne povzroča kakih tehničnih težav. Vsekakor bo simpatični zbor pod vodstvom izredno muzikalnega dirigenta Staneta Jurgeca, še nadalje stal na čelu slovenskega vokalnega poustvarjanja.
Tudi ljubiteljski mešani zbor Angel Besednjak, katerega sestavljajo v glavnem delavci in uslužbenci, je izpričal svojo kvaliteto s srebrno plaketo, ki jo je zasluženo prejel, prav tako na republiškem tekmovanju Naša pesem 78. Zbor je številčno šibak, kar se odraža zlasti v moških glasovih. Kljub temu pa je izvedel precej zahteven program čisto in prepričljivo.
Discipliniranost zbora in veliko prizadevanje tenkočutnega zborovodje Ivana Vrbančiča, sta porok, da bo zbor še napredoval in premostil nekatere nevšečnosti ritmičnega in dinamičnega značaja.
Oba zbora APZ Boris Kraigher in Angel Besednjak sta se za na-
stop poletja prijetno oddolžila svo-Le poete 01^ Berkopec-*■ jim .zvestim poslušalcem, ki jim
je bilo njihovo petje prijetna po-(Samorodnost 1934 št. 3/4)	potnica za nastopajoče se počit-
niško razpoloženje.
Sredi poletne suse je umetniška razstava slikarja Zlatka Zeia, resničen, osvežujoč dih v trenutni kulturni puščavi Maribora.
Zlatko Zei, Mariborčan in pred sedemdesetimi leti rojen v Trstu, je prehodil trnovo pot nekdanjega pregnanca z rodne zemlje. Kot narodno zaveden Slovenec in vsestranski talent, se je med obema svetovnima vojnama udejstvoval na vseh poljih kulturnega življenja, tudi kot pevec in igralec, katerega dčmena je bila zlasti pantomima in komika. Vse svoje znanje je nato posvetil likovni umetnosti. Zlasti po zadnji vojni se je Zlatko Zei močno aktivno ukvarjal s slikarstvom nekajkrat tudi kot gledališki scenograf. Kot agilen član in večkratni odbornik Društva slovenskih likovnih umetnikov pododbora Maribor, se je udeležil niza društvenih razstav doma in v inozemstvu.
Sedanja razstava je nekakšen prerez njegovega slikarskega u-dejstvovanja, kj se mu je v zadnjih dveh, treh desetletjih popolnoma posvetil.
Razstavljene podobe so odraz izvrstnega risarja, zlasti akvareli-sta krajinskih razpoloženj, najsi bodo to planine, morje, ali skalnati Kras, da, zlasti Kras. V raznih tehnikah, bodisi v olju, akvarelu in risbi so mu najbližje kra-ške skale, rdeča kraška zemlja in morske čeri. S pravo mediteransko barvitostjo so prikazana likovna razpoloženja umetnika, ki jim je podrejal svoj živahen in na široko razpet slikarski temr«. rament. Razstava ne vzbuja zaman velikega zanimanja tudi v teh Doletnih dneh.
Tudi poletna kulturna suša bo hitro minila in pripraviti se je treba že za jesen. Kot bi hoteli utišati letošnjo poletno kulturno mrtvilo, so za najpomembnejši mariborski tradicionalni prireditvi. Baročni glasbeni festival in Borštnikovo srečanje, odgovorni že razgrnili svoj program.
Letošnji jubilejni, deseti festival baročne glasbe, se bo pričel 29. septembra in bo trajal do 16. oktobra. Dva dni pozneje, 18. oktobra, se bo pričelo Borštnikovo srečanje, ki bo trajalo do 28. oktobra.
Poglejmo na kratko, kaj bosta ponudila organizatorja obeh festivalov mariborskemu občinstvu.
Festival baročne glasbe bo otvo-EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na 6. strani'
T-yj«pir«W9gViSi»lpr>A^Ir^r	^	yx' ■ trd*	«-	f,.	‘ .
OD AVGUSTA LETOS DO KONCA MAJA 1979 v
Pester koncertni program «Glasbenih srečanj» 78/79
V okviru «Tržaškega glasbenega septembra» bosta nastopila tudi violinist Črt Šiškovii in slovenska pianistka Marina Horak
Med glasbene prireditve v Trstu, ki niso deležne posebno vidnega propagandiranja, ki pa niso zaradi tega nič manj pomembne in kvalitetne, spadajo tudi »Glasbena srečanja* in pa »Tržaški glasbeni september*, ki ga prireja združenje Glasbena srečanja v sodelovanju s tržaško avtonomno letoviščarsko in turistično ustanovo. Zgodovina teh dveh glasbenih manifestacij je razmeroma kratka. «Glasbena srečanja* bodo letos na sporedu petič, »Glasbeni september* pa šele drugič.
Toda že v tem kratkem razdobju je bilo v okviru obeh prireditev doslej 49 koncertov z okrog 175 nastopajočimi glasbeniki, pretežno mladimi iz Italije in mnogih evropskih držav, med njimi tudi iz sosednje Jugoslavije. Glavni pobudnik, organizator in sploh duša teh glasbenih manifestacij je prof.
Sergio Cemecca, kj s posebnim zadovoljstvom poudarja, da je namen manifestacij uveljavljati mlade glasbene instrumentalne in vokalne koncertante v duhu mednarodnega sodelovanja in prijateljstva. Koncerti v okviru obeh manifestacij se odvijajo največ v akustično in ambientalno zanimivem okolju bivše bazilike sv.
Silvestra, obiskuje pa jih vedno večje število ljubiteljev glasbe in glasbene mladiine.
Iz šestjezičnega (tudi v slovenščini in hrvaščini) programa, ki je pravkar prišel iz tiskarne, je razvidno, da obsega letošnji »Glasbeni september) 6 solističnih koncertov in enega ansambelskega-vo-kalnega. Koncerti se bodo začeli 24. avgusta in končali s koncertom 2. oktobra. 24. avgusta se bo predstav violončelist Ugo de Fazio z dvema Bachovima suitama, 31. avgusta pa naš mladi tržaški slovenski violinist Črtomir šiškovič, ki bo tokrat imel za spremljevalko na klavirju Nemko Alsin Lander iz Koelna. Na sporedu bosta imela skladbe Uroša Kreka, Ysajeja, Beethovna, Brahmsa in Wieniawskega. 7. decembra bo gost mlada in že uveljavljena slovenska pianistka in klavičem-balistka Marina Horak s klavirskim recitalom. Izvajala bo Mo zarta, Schumanna in Debussyja.
Takoj za njo se bosta 14. in 21 septembra nredstavila najprej tržaški pianist Giorgio Rittmajer
m
Duu San in
(Bach - Busoni, Bartok, Chopin, Debussy) in nato romunska pianistka Stefania Jienescu (elementi, Chopin, Schumann, Liszt) 28. septembra bodo koncertirali »Beneški madrigalisti*, vokalno-instrumentalni sedemčlanski ansambel, ki bo celoten večer pos-jtil izvedbi Monteverdijevih del. Sezono bo 2. oktobra zaključil organist Sergio Paolini z deli Pachelbela, Buxtehudeja, Bacha, Duboisa, Boeelmanna in Vierneja.
Sledili bodo koncerti »Glasbenih srečanj* za sezono 1978-79. Začeli se bodo 19. oktobra in končali 31. maja 1979. Program je že sestavljen in obsega naslednje koncerte: klavirski recital Marie Rite Ve rardi, klavirski duo Maria Concet ta Acconcia - Pia Carlini, duo Ca
Silvestra
roli - Schiavon (flavta - klavir). Antične arije (sopran, orgle, čembalo), koncert kiratista Ennia Guerrata, orgelski koncert Cristine Antonini, klavirski recital Silvie Tarabocchia, instrumentalni kvintet »J. Ibert*. duo Casaccia - Gre-goletto (kljunasta flavta - čembalo) in za konec koncert Instrumentalne skupine Antiquae musicae Ita-licae studiosi iz Coma.
Dejansko pa se je koncertna sezona »Glasbenih srečanj* začela že minuli četrtek, ko sta se v baziliki sv. Silvestra predstavila re-ška brata San in Ino Mirkovič. Če se lahko dan sodi po jutru, potem se tržaškim ljubiteljem glasbe v tem poletju obetajo kvalitetni glasbeni večeri.
i-k.
NA POBUDO NABREZINSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA IN OBČINSKE UPRAVE
Akcija za spomenik Igu Grudnu že v drugi fazi uresničevanja
Kipar prof. Kalin že izdelal doprsni kip * Načrt celotnega spomeniškega okolja pred odobritvijo občinske gradbene komisije in spomeniškega varstva ■ Zbiranje sredstev

IZ MAVHINJ
Neurejenost na pokopališču
Vihar, ki je zajel deželo, je pustil sledove tudi v Mavhinjah, kjer je uničil lep del pridelkov. Največjo škodo je prav gotovo povzročil na vinski trti na kateri je uniči! približno od 20 do 30 odst. pri delka.
Vendar danes ne bi govoril o viharju in škodi, marveč o stanju mavhinjskega - cerovskega pokopališča. Ob vsakem dežju steče voda, ki se nabere na mimo izpeljani deželni cesti in tista, ki se nabere na velikem prostoru pred pokopa liščem, skozi vhod naravnost med grobove. Ob velikih nalivih, in letaš jih nj bilo malo, voda preplavi vse steze in niže ležeče grobove. Po mojem mnenju, bi se ta nevšečnost dala odpraviti z zelo majhnimi stroški. Dovolj bi bilo skopati jarek mimo pokopališkega zidu in vhoda na spodaj ležeči travnik.
Skica spominskega obeležja Igo Gruden v Nabrežini
Drugi problem je kapelica. Ta bi lahko služila kot žalna hiša, danes so na žalost v njej le razno orodje, steklenice in kozarci. Ko človek vstopi na pokopališče, takoj opazi, da je ob vhodu pipa s tekočo vodo, ki ji služi za podstavek star nagrobni kamen neznanega mornarja, saj je na njem vklesano sidro. Bolj bi se prileglo betonsko korito! Naj še dodam, da so vhodna vrata, stebra, ki držita vrata in zidovi, ki omejujejo pokopališče potrebni takojšnjih popravil in da bj bilo treba očistiti vzhodno stran izven zida (občinski teren) kjer danes rastejo visoke koprive.
Vaščan
VČASIH JE BILO DRUGAČE KOT DANES
Spomini na Ciril-Metodovo šolo
Bos skozi mesto - Strogi in manj strogi učitelji - Izlet z Venturinijem na Slavnik
Ko potekajo z maturami zadnji dnevi šole in srečujemo po cesti razigrane učence, ki se jim že na zunaj pozna zaaovoljstvo in veselje nad izpiti mature in v pričakovanju počitnic, se spomnim na tiste srečne čase, ko sem hodil še v šolo. Prav letos poteka 50 let kar sem končal osmi razred na Ciril - Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Lepo je bilo takrat, čeprav nismo imeli vsega tistega na razpolago kar imajo naši otroci. Večkrat mislim na vse kar sem takrat doživljal in pred očmi se vrstijo obrazi sošolcev in še posebno u-čiteljev, katere sem ohranil v najlepšem spominu. ,
Do četrtega razreda sem obiskoval državno osnovno šolo pri Sv. Ivanu. Ko pa so moji starši videli, da se slovenske državne šole spreminjajo po Gentilejevi re-jormi v italijanske, so me prepisali na Ciril - Metodovo šolo-, ki je bila zasebna in so zato upali v njen nadaljnji obstoj.
Stanovali smo v Ulici Marconi pri Ljudskem vrtu, ki se je tedaj imenovala Ulica Molin gran-de. Imel sem torej do šole kar precej dolgo pot ske-zi mesto. Takrat smo hodili peš: za nas otroke zanimiva in kratkočasna pot. Nisem hodil vedno po istih ulicah. Običajno sem jo ubral od
Ljudskega vrta po Ulici Corsia Stadw (današnja Cesare Battisti), po Ulici delle Acque (Timeus), prečkal sem trg pred glavno bolnišnico, zl vil v Ulico S. Maurizio, nadaljeval po Ul. Solitario. Takrat sta bili na «Barrieri» mimo sedanjih trgovin Donda in Upim še dve ozki ulici, via del Sapone in Ulica Arcata. Na tej ulici so bile neke vrste restavracije, kjer so imeli na dolgih mizah, kupe rib in polente. Tu so se Tržačani lahko za mali denar nasitili. Vsa ulica je dišala vedno po ribah. Meni pa niso bile všeč, zato mi tudi vonj ni prijal in sem tu vedno pospešil korak. Nadaljeval sem po Ulici Molino a vento navzgor do Ulice MontecehL kjer je stala stavba naše šole.
Vhod v šolo je bil ločen za dečke in deklice. Dečki so imeli vhcd z Ulice Giuliani, deklice pa so vstopale v šolsko stavbo z Ulice Montecchi.
Takrat ulice niso bile asfaltirane, na njih je bilo precej drobnega peska. Spominjam se kako je bilo hudo, ko je pihala burja, ki je imela posebno moč prav, tu okrog šole. Nosil sem hlače do kolen. Burja je dvigala pesek in ga ostro zaganjala v moje gole noge, kar mi je še danes v spominu. Čim je spomladi posijalo sonce smo hodili učenci v šolo
Akcija za postavitev spomenika Igu Grudnu je pred drugo fazo uresničevanja. Po začetnem zagonu, ki sta ga ysak po svoje dajala občinska uprava in prosvetno društvo «Igo Gruden», so stvari tako napredovale, da lahko javnost seznanimo z naslednjimi dejstvi. Doprsni kip prof. Kalina, ki je svoj del naloge opravil mojstrsko (potrebni so še odlitki), je nared. Nared so tudi vložni načrti. kj te dni čakajo na odobritev občinske gradbene komisije in spomeniškega varstva. Pripravljalni odbor (v njem so tako predstavniki društva kakor predstavniki občinske uprave kot soudeleženca pri akciji) je te dni ugotovil, da je društvo kot investitor v ten trenutku pred odločilno nalogo: zbrati sredstva. Zahvaljujoč razumevanju oblikovalca kipa prof. Kalina, stroški ne bodo tolikšni, kot bi sicer v takem primeru lahko bili. Kljub temu bodo po prvem predračunu znašali od 4 do 5 milijonov lir. To je vsota, ki bo društvo prisilila k odločnejši akciji za zbiranje sredstev. Potrkati bo treba na vrata vseh naših zamejskih u-stanev, potrkati na zavest občanov pa tudi na solidarnost roja kov v matični domovini. Računati bo moč tudi na sredstva s prireditev. ki jih bo društvo v ta namen organiziralo neposredno pred otvoritvijo spomenika sredi oktobra. Če ne bo zapletljajev, naj bi bile vse potrebne formalnosti za gradnjo urejene do konca avgusta, ko bi naj izvajalec, domači obrtnik, začel z deli. O-blikovno je zamisel gradnje v tem: na tla predlagane parcele položiti bas-reljef s talno oblogo iz temnega repenskega apnenca. Vse črte, ki sestavljajo like in maso, naj bodo jasne, enostavne ter zato preprosto in hitro izvedljive (kar je v danem trenutku še posebej pomembno). Celotna masa na j bo organizirana v harmonični soodvisnosti površinske obdelave materiala in kontrasta osnovnih tonov.	I. PERTOT
Pl
l■l■lllll•llllllllllllllt||||||||||||lflllllllll||||||||||||||||||«|||||||||||||||||||tf|||||||||m|f|||||||nllllllllllll/llllllllllflllllIllllllllllllllllmmllll•llllllllllllllnllllllllllMllllllll«fllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||M|||||||•«||||||||||ll|||||||||||||||||||||1|||||||l|l(|
ENA OD POSLEDIC OPUŠČANJA KMETIJSKIH DEJAVNOSTI
Na Krasu vsako leto več modrasov
Kakšne so značilnosti teh naših strupenih plazilcev, kako se branimo pred modrasovim pikom in kakšne posledice ima njegov strup za žival in človeka
Statistike neoporečno govore, da je na našem Krasu iz leta v leto vse več modrasov. To nam lahko potrdijo izletnik; in lovci, ki se vse pogosteje srečujejo s tem strupenim plazilcem.
Zakaj se modrasi tako množijo? Med glavnimi vzroki je treba navesti opustitev kmetijstva in propadanje gozdarstva zaradi preusmeritve družbe na izkoriščanje termične energije (plina, plinskega olja in elektrike). Modras je v bistvu mirna žival, ki se rada sonči, a je počasna pri begu. Zato ljubi mirno okolje (in Kras postaja vse bolj mimo okolje, ker propada kmetijstvo) in priročna skrivališča (ki mu jih nudi zmeraj bolj bujno rastlinstvo). Razen tega'se s propadan jem kmetijstva vse bolj množijo živali, ki služijo modrasom za hrano. Gre predvsem za poljske in gozdne miši ter krte. Istočasno pa je na Krasu vse manj naravnih sovražnikov modrasa kot so fazani, sokoli in druge grabežljive ptice, jazbeci, ježi, divji prašiči, med domačimi živalmi pa zlasti purani in mačke.
Na Krasu poznamo v glavnem dva strupena plazilca in sicer modrasa in gada. Oba imata značilnost, da sta dolga od 60 do 80 cm, imata ploščato in trikotno glavo (gledano od zgoraj), kratek rep, razmeroma debel trup. Razen tega imata navpično zenico (vse ostale, nestrupene kače, imajo okroglo zenico) in nepravilno položene luske na glavi, ki so vseh mogočih oblik, od trikotne do kvadratne, šesterokotne ali romboidne. Kraški modras ima «na nosu* rožiček, ki mu strči navzgor, medtem ko ga gad ni-

HVALEVREDNA POBUDA DOMAČINOV
V parku bodo plošče z imeni padlih domačinov v prvi in drugi svetovni vojni
Kdor je že obiskal spomenik padlim na Kontovelu, se ga prav posebno spominja zaradi njegove lepote. Skala iz belega apnenca, podobna vrhu Triglava in voda na modrem dnu pod njo dajeta spomeniku svojstven izraz svečanosti in veličine. Obiskovalec ima tak občutek tudi zaradi tega, ker stoji spomenik na pokopališču, na griču, ki ga obdaja tišina.
Spomenik so postavili kmalu po koncu vojne leta 1947, Glavni pobudnik takratne akcije za njegovo postavitev je bil Alojz Cijak. Ob odkritju je bil prisoten tudi kon-tovelski revolucionar Ivan Regent. Spomenik je torej že star in potrebuje tudi redno vzdrževanje, ki je zaradi njegovih značilnosti posebno zahtevno in predstavlja za tiste, ki za to skrbijo, nemajhen problem.
Sedaj pa nameravajo Kontovel-ci poleg spomenika urediti še spominski park. Skupina vaščanov, ki si je zastavila to nalogo je aktivna že več časa. Kaže, da bodo načrt tudi v najkrajšem času u-resničili, saj prekrivata tisto površino že trava in so nasajena majhna drevesa. Površina namenjena parku, je tik za spomenikom, poleg katerega bo tudi do-atop vanj, torej iz pokopališča. V park bi položili plošče z imeni do-
mačinov, ki so padlj na raznih frontah že med prvo svetovno vojno in po njej ter med drugo svetovno vojno v NOB.
Pobuda je vsekakor hvalevredna in upati je, da se bo tudi uresničila, saj je lep travnik za sna menikom res primeren za takšen spominski park.
ma. Razen tega ima modras po hrbtu temne lise v obliki črke Z, gad pa ima navadno temne romboidne lise.
Zanimivo je, da je modras spolno zrel v petem letu življenja, ko poišče samec svojo partnerko, ki je navadno za 15-20 cm daljša. Štiri mesece po spolnem združenju skoti samica od 6 do 20 m'adičev, ki so dolgi od 15 do 20 cm. Zanimivo je, da so mladiči že takoj strupeni, le da je njihova doza strupa manjša.
Zakaj je modras nevaren za človeka in za druge živali? Gre v bistvu za zelo mirno žival, ki napada manjše živali, a beži pred večjimi. . Tudi človeka se boji, a če ga piči, ga zaradi obrambe, ko mu leta stopi na hrbet ali se mu nehote približa.
Če je modras razmeroma mirna žival, ga je po drugi strani mati narava Obdarila z drugačnim orožjem — strupom. Strup modrasa je najhujši naravni strup v našem okolju, ker sestoji iz množice toksinov, ki uničevalno vplivajo na skoraj vse življenjsko važne organe, zlasti pa na živce (paraliza okončin in dihalnih mišic, prividi, koma) in kri (he-moliza, množične krvavitve). Tako je žival, ki jo piči modras, neusmiljeno obsojena na smrt, navadno že v 10-15 minutah, potem pa jo modras dobesedno pogoltne (navadno gre za miši).
Tudi za človeka je modrasov strup smrtno nevaren, če ne dobi o pravem času potrebne pomoči. Strup vbrizgne modras iz čeljustnih žlez skozi dva večja zoba sekalca (ki sta preluknjana, kot igrla pri' zdravniški siringi), naravnost v človeška tkiva. Navadno gre ra gležnje ali nožne mečice, pogosti pa so tudi piki na rokah (nabiranje gob, poljskih cvetlic in belušev).
Kako se branimo pred modrasovim pikom? Paziti moramo na o-butev, najbolje, je, če nosimo škornje ali močne planinske čevlje, na mečicah pa imamo debele volnene nogavice. Najbolje je, če nosimo težke čevlje, visoke volnene nogavice, povrhu pa še dolge hlače, ki naj pokrivajo zgornji del čevljev. V hribe hodimo raje v skupinah, glasno govorimo in pojemo, tako da modrasi pravočasno zbežijo. Preden se dotaknemo1 zidov, griž ali grmov, potolčemo s paliči in počakamo, ali kaj zasumi. Obleko in drugo ogrnilo, ki smo ga pustili na gmajni, dobro pretolčemo in raje dvignemo s palico, preden ga primemo z rokami (skrivališče modrasov).
Pametno je tudi, da zapremo vrata in okna avtomobilov, ki jih trenutno pustimo v naravi. Zlasti pri potokih, mlakah ali škav-nah moramo dobro pregledati o-
Modras v svojem naravnem kraškem okolju
PIAGGIO
EKSKLUZIVNA PRODAJA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV
«CONCESSIONARIA RČTL»
TRST
Ul. S. Francesco 46 - Tel. 764127
eiao - bravo - boxer - vespa 50 motocikli in motorji gilera - apecar
kolje, preden sedemo ali se česarkoli dotaknemo. Ne vtikajmo prstov v razpoke po kraških jamah in grižah, prav tako ne vzdigujmo kamnov z golimi rokami. Poleti moramo paziti tudi, da se ne dotikamo nižjih vej na drevesih, preden si jih popolnoma o-gledamo (samice namreč kotijo mladiče na nižjih vejah, pik v ramo, glavo ali roko pa je dosti hujši kot v nogo, ker so tkiva teh delov telesa bolje prekrvavljena).
Kljub vsej previdnosti pa se vseeno lahko zgodi, da človeka piči modras. V tem primeru pa je najboljše zdravilo protikačji serum (siero antiofidico), ki ga vbrizgamo čimprej okoli rane (polovico doze) in v zgornji del pri-
zadete okončine (ostalo polovico). Rano moramo takoj razkužiti in razširiti, da izteče iz nje čimveč krvi in strupa, lahko p> jo tudi izsesamo ter nato izcedek izpljuje mo, če imamo le zdrava usta in zobe. Ob izvoru prizadete okončine pa pritrdimo hemostatični pas, vrvico, robec ali žico, da čimbolj izoliramo krvni obtok o-končine, ki je prepojena s strupom.
Človek, ki ga piči modras ali gad, naj ne opravlja naporov (bolje je, da ne hodi), ker s tem pospeši krvni obtok in kroženje strupa. Tudi ne ponujamo takemu pacientu alkoholnih pijač, ker le-te še pospešijo zastrupitev. Lahko pa nudimo takemu pacientu kavo ali nealkoholne pijače.
Najbolje je, da človeka, ki ga
je pičil modras, prenesemo v najbližjo bolnišnico, kjer bo dobil v oddelku za reanimacijo vso potrebno askrbo in bo ostal tam nekaj dni (2-3) na opazovanju.
Priporočljivo je, da si izletniki, delavci in gozdarji, ki gredo radi v naravo, oskrbijo protikačji serum (siero antiofidico Sclavo), ki stane 6.500 lir in traja povprečno eno poletje (v hladilnikih tudi dve leti). Ta konfekcija vsebu-jg plastično škatlico s serumom, siringo, alkoholno vato in hemostatični pas. Kupiti se da v vseh lekarnah.
Naj ponovimo, da je protikačji serum danes edino učinkovito zdravilo po kačjem piku, vse drugo so le pripomočki.
DR. SREČKO SIMONETA
bosi. Prav tako v jeseni do mraza.
Spominjam se še dobro nekaterih profesorjev: Ivana Vouka, kateremu sem večkrat nagajal, posebno ko je m,ed poukom prevajal iz ruščine «Pajčevino», povest, ki je izhajala v Edinosti kot podlistek. Seveda se mi je profesor Vouk hudo maščeval. Za kazen me je poslal v razred L deklicam. To je bila najhujša kazen, kajti deklice so imele razrede na drugem hodniku, vmes pa so bila steklena vrata. Dečki in deklice smo bili' strogo ločeni in se nismo smeli družiti.
V	lepem spominu mi je ostala u-čiteljica Pavla Hočevarjeva. Z menoj je imela posebno potrpljenje in veliko mi je pomagala pri zemljepisu in zgodovinski uri, kajti spomin me je večkrat zapuščal. V dobrem spominu imam tudi Alberta Široka, učil nas je slovenščino. Nosil je precej dolge lase, imel je navado, da se je sprehajal gor in dol po razredu, z rokami pa si je popravljal dolge lase, ki so mu padali na obraz. Albert Sirk nas je učil risanja. Njegovi priljubljeni motivi' so bili ■morje, barke in ribiči.
V	spominu mi je ostal tudi katehet Škabar. Pri verouku smo uporabljali debele zvezke v katere smo morali pisati vso cerkveno zgodovino. Čim je stopil v razred, že so bili naši zvezki na klopi in mi pripravljeni za pisanje. Gospod Škabar nas ni spraševal, le mimogrede nam je postavil kakšno vprašanje. Predvideval pa je, da se nam bližajo težki časi, ko bo naša slovenska beseda prepovedana. Zato je težil za tem, da bomo imeli čim več slovenskega ob hudi uri o kateri se nam učencem še sanjalo ni.
Pa tudi do drugih učiteljev sem imel veliko spoštovanje, do Kosiča, Logarja (ki nas je učil petje), Venturinija, Eržena, pa tudi do mladega Pahorja, ki je bil naš telovadni učitelj. Še danes se spominjam njegove telovadne ure na terasi z zastavicami.
Prav posebno pozornost zasluži ravnatelj Andrej Lok. On je skrbel za nas kot pravi oče. Spominjam se kako mm je zadnje leto v 8. razredu preskrbel skripte za knjigovodstvo za vse učence. Slovenskih knjig ni bilo, zato je sam tipkal.
V osmem razredu smo napravili zadnji šolski izlet na Slavnik. Vodil nas je učitelj Venturini. S postaje sv. Andreja smo se z vlakom odpeljali skozi prekrasno, divjo Glinščico do Kozine. Od tu smo pešačili po precej razvlečeni poti proti Slavniku. Vreme ni bilo najlepše. Kmalu je začelo lajipo rositi. Toda še predno smo 'prišli d,o vrha se je vlil dež in ms premočil do kosti. Ni nam ostalo drugega kot da se vrnemo.
Učitelj Venturini pa je vedel za samotno kmetijo v bližini, zato nas je peljal tja. Stopili smo v res veliko prostorno kuhinjo z izredno velikim ognjiščem. Prijazna gospodinja ni bila v zadregi zaradi tako številne druščine. Povabila nas je, mj zasedemo klopi m ognjišču. Ni bilo treba dvakrat reči. Bili smo premočeni skoz in skoz; trepetali smo od mraza. Radi smo se stisnili, da je dobil vsak svoj prostor. Domači pa so nanosili na ogenj, ki je že gorel sredi ognjišča frask in «saramen-te», da je kmalu nastal pravi kres. Od naših mokrih oblek, ki so se ob ognju hitro sušile, se je kar kadilo.
S toplim ognjem pa je prišlo tudi veselo razpoloženje. Ped taktirko nepozabnega Venturinija smo začeli prepevati. Vrstila se je pesem za pesmijo. Skoro smo poza-
iiii iiiiiiišiiiii iiiaiiiiiiiiiiiiiii ii ii ii iiii ||||||||||||||||||||||||||||||||||l•llllllllllllllllll■Mlllllllll■lllllll■llll1■llllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllll•llllUllll n ia iiiiiiiiiiiii um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih m m um im
i Petje in razstave
(Nadaljevanje s 5. strani)
ril koncert novoustanovljenega Festivalskega komornega orkestra. To bo novost, razveseljiva toliko bolj, ker takšnega instrumentalnega ansambla Maribor že več kot desetletje pogreša. Zanimiva bo koncertna izvedba baročne opere Acis in Galatea nemškega komponista Georga Friedricha Haendla, ki ga bodo razen mariborskega opernega orkestra in mešanega pevskega zbora iz pobratenega nemškega mesta Marbur-ga, izvedli še priznani solisti iz Ljubljane in Zagreba. Mariborski baročni ansambel Collegium mu-sieum se bo, kot vsako leto, predstavil z izvedbo baročnih skladb. Samostojni solistični koncert na čembalu bo izvajal znani mariborski čembalist Franc Šetinc, da čim bodo festival zaključili moskovski madrigalisti.
Za Borštnikovo srečanje, na katerem bodo sodelovala vsa slovenska gledališča, in kot vselej doslej, tudi Stalno slovensko gledališče iz Trsta, bo program sestavljen iz teh del: Cervantes Tri medigre v izvedbi študentov ljubljanske akademije za igralsko umetnost, Lužan Srebrne nitke -Eksperimentalno gledališče Glej, Kosmač - Povše Balada o trobenti in oblaku - Primorsko dramsko gledališče, Krleža Gospoda Glem-bajevi - Drama SNG Ljubljana, Lorca Donja Rosita - Mestno gledališče ljubljansko, slovenska poezija za otroke na odru - Mladinsko gledališče, Šeligo Čarovnica iz Zgornje Davče - Slovensko ljudsko gledališče Celje, Shaffer Equus - Slovensko narodno gledališče Maribor in Fo Sedma zapoved: kradi malo manj - Stalno slovensko gledališče Trst.
Zunaj tekmovalnega programa bo nastopilo gledališče Atelje 212 iz Beograda z najboljšo uprizoritvijo letošnjega Sterijinega pozorja Kamen pod glavo mlade srbske avtorice Milice Novkovič.
MLADINSKI RAZISKOVALNI KRAŠKI TABOR
«Malni» ob reki Pivki
Poleg raziskovanja starih razpadajočih mlinov so udeleženci tabora raziskovali tudi kraške jame
Ob 160-letnici turističnega razvoja sistema Postojnskih jam sta «Gibanje znanost mladini* in «Ja-marska zveza Slovenije* organizirala v prvih dneh julija mladinski raziskovalni kraški tabor (MRKT), ki je imel za temo: «Izkoriščanje voda v Pivki nekdaj, danes in v bodoče v luči varstva narave*.
Tabora se je udeležilo 17 študentov iz vse Slovenije, tržaško slovensko dijaštvo pa so zastopali Ugo Simčič in Eva Fornazarič z znanstvenega liceja «Franee Prešeren* ter Igor Škamperle, ki o-biskuje gozdarsko šolo v Postojni.
Program tabora, ki je imel svoj sedež v prostorih gozdarskega šolskega centra v Postojni, je bil razdeljen na dva dela: prvi del je obsegal ciklus strokovnih predavanj, drugi pa terensko delo. Program je bil kar zahteven: med številnimi predavanji naj o-menim zlasti predavanje mentorja in predsednika komisije za zaščito jam in jamski turizem pri mednarodni speleološkj zvezi prof. Habeta o mlinarstvi in zagarstvu ob reki Pivki ter predavanji prof. S. Peterlina in prof. Smerduja, ki sta govorila o naravnih pojavili na istem geografskem območju.
K terenskemu delu je spadalo raziskovanje zgodovine mlinov ali «maln0v», kot jim pravijo domačini. Veliko dela je bilo z izrisovanjem tlorisov in narisov samih mlinov ali stranskih risov mehanizmov na vodni pogon, ki so slu-žilj bodisi, za vrtenje mlinskih kamnov in za stresanje žita, ka-
kor tudi za pogon žag venecijank pri žaganju hlodov v deske. Posebno zanimivo je bilo odkrivanje razlik v mehanizmih in načinih, s katerimi so mlinarji znali iskoriščati do zadnje kapljice vode, n.pr. z ustvarjanjem brzic in umetnih jezov.
Veliko tega materiala smo dobili v Gržinovem mlinu, ki je bil zgrajen že leta 1762, v Sušovem mlinu v Globočnjaku (Malo Ubelj-sko), kjer danes ni več korit, po katerih so do leta 1935 dovajali vodo mlinu, v Jerinovem mlinu (Ambrožičev pri Pivki), kjer še danes hranijo rodovnik iz 18. sta letja.
Privlačno, nekam naravnost pravljično pa je bilo brskanje po omarah in podstrešjih v iskanju kakega pričevanja tistega življenja. ki ga danes skorajda ni več. Med taka pričevanja spadajo seveda tudi pravljice, stare, že na pol pozabljene igre, različni kuhinjski recepti, med temi zlasti recept za pripravo medice.
Tefcnsko delo je obsegalo tudi obisk najvažnejših jam, ki se nahajajo ob rekah, pri katerih smo raziskovali mline, da bi lahko ra zumeli razloge za propad nekaterih mlinov tudi iz geografskega in hidrografskega vidika. Tako smo si udeleženci tabora ogledali Postojnsko, Črno in Pivko jamo ter Planinsko jamo, v kateri je sotočje dveh podzemeljskih rek: Pivke in Raka.
Manjša skupina se je popolnoma posvetila jamarstvu in je pod vodstvom F. Malečkarja odkrila
in skicirala načrte novih rovov v številnih jamah v okolici Postojne.
K uspehu raziskovalnega dela so v veliki meri pripomogli nasveti prof. Franceta Habeta, osnovni podatki asistenta Bogataja in spod budna vloga idejnega vodje, uni verzitetnega študenta Leona Dra meta. Odločilne važnosti pa sta bili vnema in složnost, s katero, so se člani tabora lotili dokaj zahtevnega dela.
Desetdnevni tabor je bil kmalu pri koncu in po delu je nas «mla-de znanstvenike*, čakala pohvala za naš doprinos k raziskavi.
bili na ponesrečeni izlet fl® Slavnik.	J
Med našim koncertom se je tud1 vreme izboljšalo. Posijalo je sod’ ce. Poslovili smo se od prijazni domačinov in veseli odšli Pr0* Trstu.	^
Vse to je bilo točno pred P®*' desetimi leti. FRANC BRUS
NOVE POTI
(Nadaljevanje s 5. strani)
Na primeru SR Slovenije borno skušali ilustrirati, kakšen učinek imajo omenjene oblike1 indirektne svobodne menjave dela na založnih ko dejavnost.
Obresti1 za pripravo in zalog® izdaj so v Sloveniji selektivno ve" inficirane. Finančni -efekt «prihr*f/ njenih* obresti za sedem, založbi kov'je lani- znašal 4 milijone!?® (tisoč 'dinarjev ali L,2% njihove^, celotnega dohodka od prodni® knjig- -	■‘ji
Skupne družbene subvencije,*; jih je • sedem.. založnikov 1977. leta od SIS za kulturo, znašale 5 milijonov 435’ tisoč ’<*“ narjev. V-istem letpi so intern® subvencije istih založnikov, tof®l izdvajanja iz lastnega dohodka 23 znižanje prodajnih cen knjige, zi*«r šale 8 milijonov 478 tisoč dinarje®' Družbene subvencije so tvoril® 1,47%, interne pa 2,28% celotne ga dohodka od prodaje knjig. K<? torej vidimo, so za subvencioni'
ranje izdaj v. Sloveniji potrebo«
—..	........ir___ i ■	■ • i	i—,vhA
znatna sredstva, ki jih je treb* združevati.
Sedanja politika subvencionira nja knjig seveda še ne predstav' lja svobodne menjave dela. V s®-bi ima še vedno elemente pror*' čunske delitve, toda z odločanje*11 delegatskih skupščin ST3 in z zdr**' zevanjem sredstev iz občin, vse' huje tudi že neke nove element®-Z nadaljnjim razvojem svobodo® menjave dela se bo moral sedanj* sistem subvencij preoblikovati v dohodkovni odnos, v katerem bod® našli svoj interes vsi udeležene* proizvodnje in potrošnje knjig®' Tedaj bo tudi mogoče sprožiti P0' membno vprašanj -, ki ga zdaj, k® sredstev še zdaleč ni dovolj, *?' mogoče omenjati. To je vprašanj® zniževanja prodajnih cen nekatf rih knjig, ki jih zdaj proizvajaj® po tržnih pogojih in se dobro Pr<r dajajo, a bi vendar z znižanje*1* cene lahko prišle do mnogo širi šega kroga koristnikov.
Odkup knjig za knjižnice s str«' ni Kulturne skupnosti Slovenije l.e nova oblika, uvedena šele lan*’ čeprav v nekaterih drugih rep®' blikah že dalj časa obstoja k0* i-sistem. Kulturna skupnost od*®' puje od 150 do 1000 izvodov p(*s«'. mezne knjige, pri čemer največ? del odkupi v 300 izvodih. Te knj*' ge brezplačno založniki naravno? pošiljajo knjižnicam. 1977. leta J® pri sedmih slovenskih založnik**1 znašal omenjeni odkup 1 milij°n 959 tisoč dinarjev aji 0,53% ce" lotnega dohodka od knjig.
Če zdaj poskušamo oceniti skup" ni učinek svobodne menjave del« pri sedmih slovenski! založniki!*’ potem vidimo, da so subvencij®’
odkupi in prihranek pri obresti'1 znašale skupaj 11 milijonov 7*®
Mentor prof. Habe je v zaključ nem pozdravnem govoru izrazil že l.jo, da bi videl vse nas še en krat zbrane za nadaljevanje za čete raziskave v poletnem taboru ki bo prihodnje leto.
Material, ki smo ga člani tabo ra zbrali med svojim desetdnev tlim bivanjem ob različnih rekah rečicah in potokih na Postojn skem in Pivškem, bo zbran v po sebni publikaciji, ki bo poleg «znanstvenih» ugotovitev obsegala tudi precej bogat fotografski material. Glede na to, da se število še ohranjenih mlinov in žag tudi v nam najbližjih krajih na Notranjskem. naglo krči, smo bili udeleženci tabora zadovoljni, da sme lahko prispevali k ohranitvi vsaj nekaterih aspektov naše zgodovine v teh krajih.
Prav tako si želimo, da bi začeto delo lahko uspešno nadaljevali ob letu.
EVA FORNAZARIČ
tisoč dinarjev, ali 3,2% celoti*®' ga dohodka od prodaje knjig. & k temu prištejemo še vsoto 80"'11 davka na dohodek OZD, ki so P*1 založniki v Sloveniji oproščeni t«' ko, da ga morajo uporabiti za n«' predek svoje založniške dejavni sti ter celotni odkup knjižnic (k1 poteka po tržnih pogojih prek® knjigarn ali direktno od založi**' kov), potem lahko ocenimo, d« celotni finančni učinek ne P‘e' sega 8 -10% skupnega dohodk* od prodaje knjig sedmih založi**' kov.
Zakon o založniški dejavnosti. "* ga pripravljajo v Sloveniji, nav«' ja na prvem mestu, ko govori « pridobivanju dohodka v založni«' ke dejavnosti, svobodno menjav® dela ter pri tem poudarja, da J® to oblika, ki bi morala v tej dej«v' nosti postati vodilna, čeprav z® sedaj še 'ni konkretnih rešitev, k’ bi v večji meri lahko pospeši*® vključevanje založniške dejavni sti v svobodno menjavo dela, v® verjetno storjen velik korak n«' prej z ustanovitvijo posebne ski*P nosti za knjigo, ki bo ustaik*''' Ijena še letos, toda v okviru K*®' turne Skupnosti Slovenije. Posebn« skupnost za knjigo naj postan® platforma dogovarjanja med vse*1? udeleženci na poti knjige od «v' torja do bralca. V posebno sk**F nost za knjigo bodo torej vklju% ni avtorji, proizvajalci papirJ«’ založniki, tiskarji, knjižničarj*’ knjigarnarji Lot tudi deleg~'i vs®? struktur potrošnikov. Skupnost b® omogočila, da se bodo sestali v«1’ ki so za knjigo zainteresirani *J. se bodo dogovorili o uresničuj? izraženih potreb in želja po knJ*' gi, hkrati pa bodo določali t**® vire sredstev in način financir«' nja, vse to pa v okviru kratk®" ročnih in srednjeročnih planov. S®" veda bo svobodna menjava d®? in njen delež v proizvodnji in pl?f maju knjige odvisna <• 1 materi« nega stanja združenega dela in z« vesti delavcev, ki bodo odloča**’ kolikšen del svojeg dohodka bfl' do namenili knjigi. S tem pa s**10 spet na izhodiščni točki — dvig«' nju kulture branja in vzgoji br« cev.
Če skušamo na koncu poVz®° glavne cilje svobodne menjave d®
* i v založniški dejavnosti, pot®* lahko rečemo, Ja se skuša z«**1, teresirati za knjigo nove pl«stj
bralcev, skrajšati pot knjige
avtorja do bralca, poceniti knj* go, izključiti negativne učinke ^ žnega gledanja na knjigo in tisk«" ti knjigo v čedalje večji meri ** znanega bralca.
P nmoršln Tifnevnikr
7
23. iulija 1978
mm m
p....	......'........... ..!............. ...........“........
rsin
Del bivše stuoovanjske hiše s bamuilo streho in »baladurjem*
NEVERJETNO DOLGA POT PREKO ČERI DRŽAVNE BIROKRACIJE
Tovarišu Albinu Bubniču ob mesecu njegove smrti
v
Z iv v naših spominih
y današnji dan poteka točno en mesec od smr-jj. našega delovnega tovariša Albina Bubniča, •lagova delovna soba je še tam, nezasedena, v JeJ so še njegove stvari. Ne vse, kar je bilo do-^.^nntarnega gradiva o Rižarni in drugih tabori-vlh> smo že izročili v varstvo Odseku za zgodovino *rodne in študijske knjižnice v pričakovanju, kg,Se pojavi kdo, ki bo nadaljeval njegovo delo, jJ1! bila bi naša skupna zgodovinska krivda, če 1 njegov arhiv ostal pozabljen v predalih in škat-st • Ostale so še knjige in kakšna druga zasebna Var, ki pritiče zakonitemu dediču, ostala je še — n aJ v naši zavesti — njegova podoba, tako nepojmljiva v svoji originalnosti. Ne, Albina ne bo mo-ferivkar tako P°zabiti. Skušali smo tudi nekaj na-tov .'.da Sa ne bi pozabili, ne mi, njegovi delovni ariši — novinarji,
Si kiji.. s katerimi
ne naši ljudje in javni u-j. —j., o Ka.ui.u. je tako rad prihajal v stik *e.* njimi pogovarjal o vsakdanjih stvareh, drob-” *n velikih Droblemih naše skuDnosti. Povsem
u - velikih problemih naše skupnosti. Povsem Pravičeno je župan nabrežinsko - devinske občine .J?111 Škerk na zadnji seji občinskega sveta, ko je lastil Bubničev spomin, dejal, da je bil eden
PRISPEVKI ZA ((NAGRADO ALBINA BUBNIČA«
Časnikarski kolektiv Primorskega dnevnika «0.000 lir, Dušan Košuta z družino 40.000 lir, “adivoj čač 12.500 lir, Milan Bolčič 10.000 “L Aurea in Rafael Perko 10.000 lir, ob 10-•ptnici smrti očeta Josipa Kamela hči Meri *J)ram ter vnuk Lojze z ženo Elči 10.000 lir, 0|) upokojitvi nameščenca ZTT Josipa Ukmarja 8.500 lir.
Skupno doslej 311.000 lir.
.Prispevke v sklad «Nagrada Albina Bub-ni«a» sprejemamo v tajništvu uredništva.
Sposobnejših, najbolj objektivnih in najbolj iz-l)!™*1! zamejskih časnikarjev, ki je poznal pro-niim6. naših ljudi in slovenskih občin, ker je z živel in jih nazorno obravnaval v Primorskem naevr>iku. Tudi miljski župan Bordon je počastil 7Se.)i njegov spomin.
nkn novali smo Nagrado Albina Bubniča*, name-
Jn Pisali naloge, sestavke, študije, razprave, k ašljanja 0 boju za svobodo, o nacističnih ta-Svr«čih, katerim je Albin posvetil dobro četrtino D?Jef?a življenja. Prepričani smo, da bo naša he kda Padla na rodovitna tla, saj novi rodovi, ki (b* Poznali zgodovine svojega naroda in njegove vpiCf Pot' do svobode, ne bodo mogli pravilno (j.^dnotiti svoje narodne pripadnosti in v njih ne Jhogel plapolati plamen ponosa. mi *°da Albin Bubnič ne živi samo v trajnem spo-^n,na Pas, ki smo bili njegovi delovni tovariši v treh gih desetletjih povojnega časa. Živi tudi v spo-stbu italijanskih kolegov, ki so ga spoštovali kot anoVskega tovariša, kot antifašista in kot Slo-j bca, kajti te tri lastnosti je Albin vedno imel očpkane z jasnimi črkami v svojem srcu, v svojih etl> v svojih besedah. Živi tudi v spominu tistih,
višjim srednješolcem, da bi v njegov spo-
ki so svoje življenje namenili iskanju resnice o nacističnih zločinih in zločincih in iskanju pravice za milijone njihovih žrtev. Malo pred smrtjo, 16. junija, mu je pisal dunajski «lovec na naciste* Simon Wiesenthal:
«Dragi gospod Bubnič. Z obžalovanjem sem zvedel, da ste bolni in da ste se žal morali zateči celo v oskrbo bolnišnice. Močno upam, da boste spet kmalu okrevali in Vam želim iz vsega srca dobro in skorajšnje okrevanje.
S prijaznimi prijateljskimi pozdravi
Simon Wiesenthah.
Albin se je — kolikor vemo — vsaj dvakrat sestal osebno z Wiesenthalom, bila pa sta'v pismenih stikih. Sodelovala sta pri razkrinkavanju koroških nacistov in Oberhauserja v Zahodni Nemčiji. Izmenjavala sta si informacije o poteku preiskave o Rižarni. Zato se je Albina tudi prijel v italijanskih protinacističnih in novinarskih krogih vzdevek tržaški Wiesenthal».
Wiesenthalov sodelavec za severno Italijo in Bubničev veliki osebni in stanovski prijatelj časnikar Ricciotti Lazzero, Tržačan po rodu, sicer pa že izpred vojne odseljen, glavni urednik revije «La Bora*, ki je pred časom skušala vnesti v zatohlo tržaško meščanstvo bolj sveži veter novega časa in odprtejšega duha, je prihitel na Bubničev pogreb v Pregarje. Skupaj vsa se peljala na to poslednje slovo od skupnega tovariša in prijatelja. Nekaj dni po pogrebu mi je pisal toplo, čuteče pismo, polnih intimnih čustev in razmišljanj.
«M nogo sem se naučil v Bregarju — piše — kjer nisem bil nikoli, ko je bil Bubnič živ. Njegova zemlja mi je odkrila svoje daljftg korenine, vrojeno skromnost, resnično civilizacijo. Ni še okužena, lahko bi bila poljska, ruska, romunska vas. Nekaj nedoločenega sem bral v Albinovih očeh v tržaški bolnišnici, ko je s potrpežljivostjo, kakršne, mislim, jaz ne bi bil sposoben, čakal, da se mu zdravje povrne v neredu postelj, ki je vzbujal strah. Rekel sem mu: «Ti imaš potrpežljivost Slovanov» in odgovoril mi je samo z nasmehom.
Naučil sem se še bolj ljubiti njegovo deželo in jo skušal razumeti. Ni lahko za Italijana prodreti v vse skrivnosti, ne da bi trčil ob nekatere občutljivosti, razumevajoč jih brez izpraševanja. So nežnosti v tej deželi, ki jih pri nas ni več. In Albin je bil vzgled cmostu ljubeznih, o kateri sem govoril na pokopališču. Z njegovo pomočjo sem se naučil ljubiti to, kar bi me lahko vodilo k sovraštvu. . .
Prijatelj Ricciotti je skušal z razumom in čustvom doživljati Albinov življenjski konec. V to je vložil ves svoj iskreni napor. Morda se ni dokopal do vsega, do vse resnice o Albinu in nas, Slovencih, toda kolikor se je, in ni se malo, je Albinova zasluga.
Eden od številnih Bubničevih italijanskih prijateljev iz časnikarskih vrst je bil tudi predsednik italijanskega vsedržavnega združenja kronistov Piero Passetti, sicer časnikar dnevnika «Paese sera*. Za današnjo številko svojega lista je napisal spominski članek o Bubniču, nam je poslal kopijo, članek objavljamo v celoti, ker je še en dokaz več, kolikšen ugled je Albin užival v krogih italijanskih časnikarjev in kako je Albin znal s svojo okorno neposrednostjo biti tisti «most ljubezni*, o katerem govori v svojem pismu tudi Ricciotti Lazzero.
JOŽE KOREN
Neponovljiva osebnost
8u,re.d mesecem je umrl
Novico so mi sporočili po Polci11 'z Trsta- T‘sto soboto po-bifr sem sam delal v svoji so-snbekai trenutkov nisem bil spo-l0 en razumeti, nit reagirati. Na-strje glas tovariša na drugi sti ni telefona priklical k realno-l^stavljeni iz spominov in ža-
nMntel bi priti v Trst in se zad-pjEposloviti od Bubniča. Toda naš s«o' tak ~ ko te zagrabi v j le kolesje, te le s težavo pusti, i0nSe, udeležiš veselih in žalostnih di	'r>v- Bubnič b; razumel. Tu-
hjeJe7nu ni bilo lahko ločiti se od Brni>Ve so^e polne papirjev, foto-'iai1, dokumentov, ki so obnav-ijg pretresljivo zgodovino Rižar-t q’ je bila tolikšen del njegove-q,^‘vinarskega življenja, iuhi'	w-oralo biti zanj lani
tlalra’ ko smo Qa poklicali v Seni-0se'l°’ d® bi mu izročili v imenu j/L'1 italijanskih tovarišev tisto sia,‘rn'n° kolajno tživljenje kroni-ma'..nekai gramov zlata, vrezan niA tiskarski stroj, ime Albin Bub-
Post
datum in obrazložitev, ki ga skir^V}Ja na zgled vsem italijan-kronistom. Spominjam se ga obdarjenega, malce negotovega, s sdfn-e(,a v orno, ko se je dvignil Paln: a v sejni dvorani občinske PrtiZe,y Senigallii in se približal telju, ki mu je bil zelo drag, je soborcu Aureliu Pivi, ki Vsed ; lei priložnosti predstavljal ki : r*avno združenje novinarjev in se;, ® sam prosil, da bi lahko o-$fj ° izročil priznanje Bubniču. ' sta si roko, objela sta se.
Nato je Bubnič pozdravil in se zahvalil vsem, ki so sedeli za predsedniško mizo. Imel je rdeče oči.
Spominjam se ga še v sejni dvorani Kvirinala, ko mu je čestital predsednik republike. Bubnič mu je hotel priklicati v spomin tiste trenutke, ko mu je pred leti v hladni celici Rižarne razlagal znake na okrušenih stenah: imena, datume, zadnja sporočila nedolžnih, ki so jih pobili nacisti. Bubnič jih je že obvladal na pamet, pomagali so mu pri obnovi strašne zgodovine pokolov, njihovih žrtev, njihovih krvnikov. Tudi meni jih je pokazal, ko sem prišel v Trst ob desetletnici zZlatega sv. Justa*. Ponovno mi je pripovedoval na dolgo v noči, ki sva jd skoraj v celoti preživela v njegovi uredniški sobi. Bili so del njegovega življenja. Predstavljali so večletne raziskave težke novinarske in družbene spopade, s katerimi je premagal nevernost, negotovosti in ki so mu omogočili, da je odprl nenapisan list sodobne in najbolj tragične zgodovine Italije.
Hočem se ga spominjati takega: mirnega, toda vztrajnega, ko govori s tihim glasom o svojih odkritjih, o imenih, ki so oživela na njegovih papirjih.
Prav zaradi tistih imen, tistih papirjev, tistih odkritij ga je komisija nagradila s priznanjem «Življenje kronista*. To je storila soglasno, čeprav so bile v njej zastopane različne novinarske smeri, nasprotna si politična in ideološka stališča.
Povedano je bilo, da tista odlo-
čitev ni hotela nagraditi samo skromnosti, v kateri je Bubnič živel kot kronist, ne samo potrpežljivosti, s katero je vodil svoje raziskave o Rižarni, ko je odgrinjal eno za drugo tenčice prikrivanja in .ramu; ne samo, da je odločilno pripomogel pri odkritju vsaj dela krivcev in pri sprejemu odločitve, da postane Rižarna državni spomenik. Tista mala kolajna je hotela podčrtati osebnost kronista, ki ni nikoli ohranil zase odkrite skrivnosti, pač pa jo je dal na razpolago vsem novinarjem, ki so prihajali v Trst, da bi pripravili časnikarske zapise, televizijske in radijske raziskave. V njem so vedno našli dragocenega sodelavca.
Albin Bubnič je umrl. Nismo hoteli verjeti v resnost njegove bolezni, ko nam je o njej govoril lanskega junija v Senigallii Marjo Dolgan, da bi opravičil njegovo odsotnost. S težavo smo verjeli Willyju Ragusinu, ki nam je sporočil njegovo smrt. Nazadnje nas je resnica pregazila. Ni pa pregazila imena Albina Bubniča, ki bo vedno za zgled vsem italijanskim novinarjem: tistim,,ki so imeli srečo, da so ga poznali in tistim, ki se ga bodo spominjali po njegovem delu in po spoštovanju, ki si ga je znal priboriti med delovnimi tovariši.
S kolajno «Življenje kronista» mu nismo ničesar darovali, nič novega nismo odkrili o njem. Upoštevali smo samo njegovo neponovljivo osebnost.
PIERO PASSETTI
Kraško kulturno središče v Repnu končno le prišlo v fazo izgradnje
Poslopje, ki ga zdaj preurejajo, je tik pod «Kraško hišo» - Ne bo le nmzej za hranjenje starin, ampak pravo središče kulturnih in znanstvenih dejavnosti
65 OTROK V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU
OTROCI IZ POLETNEGA CENTRA NA IZLETU PO DOLINI GLINŠČICE
Veliki žerjav, ki sp dviga visoko nad starim jedrom Repna, o-znanja, da se je vendar končal skoraj desetletni križev pot čez neštevilne birokratske čeri. Kraški muzej, ali bolje kraško kulturno središče, je končno v gradnji. Tokrat zares (pred približno tremi leti smo bili namreč že poročali o oddaji del gradbenemu podjetju, pa se je po «zaslugi» neverjetne in nerazumljive miselnosti državnih birokratov vse zataknilo).
Pobuda tržaške pokrajinske u-prave je torej v polnem teku in bi morala biti uresničena, če ji bo prizaneslo vreme; ki je v zadnjih časih vse prej kot zanesljivo, bi pa moralo biti v tej sezoni nadvse ugodno, še pred koncem leta.
Začelo se je' kot smo dejali, pred desetimi leti, ko so se v naših krajih vodile priprave za proslavljanje petdesetletnice priključitve k Italiji po prvi svetovni vojni. V ta namen so ustanovili politični pripravljalni odbor, ki so ga sestavljali vsi župani našega področja in predstavniki pokrajinske uprave. Na predlog tedanjega pokrajinskega podpredsednika, zgodovinarja prof. Elia Apiha, so sklenili nameniti del razpoložljivih sredstev, nekaj več kot 50.000.000 lir, za uresničitev strukture za kulturne potrebe slovenske narodnostne skupnosti, ki so jo imenovali «kraški muzej*.
Pripravljalni odbor je popolnoma pravilno sklenil poveriti izdelavo določnejšega predloga za u-resničitev te zamisli strokovnja-
Delo v poletnem centru za otroke, ki ga v slovenskem Dijaškem domu v dveh izmenah prireja tržaška občina, vodi pa ga osem animatorjev in dve učiteljici, je steklo s polno paro. Otrok je sicer več, kot so prvotno pričakovali, kar 65, to pa je za animatorje seveda bolj utrudljivo, vendar pa Vsestransko pozitivno, saj pomeni, da je pobuda dobra in da jo je treba stalno ponavljati, pa tudi obnavljati.
Otroci se na dvorišču slovenskega Dijaškega doma igrajo z animatorji podijo za žogo, barvajo, režejo, lepijo in opravljajo najrazličnejša konstruktivna ali pa ...manj konstruktivna dela. Glavno pa je, da so skupaj na svežem zraku, da se razigrajo in da imajo, ko se vrnejo zvečer domov, staršem vedno kaj povedati.
Pred nekaj dnevi so se otroci poletnega centra s svojimi animatorji na pobudo Slovenskega planinskega društva iz Trsta podali na izlet v Glinščico. Hoje' je bilo še kar precej, saj so se otroci najprej povzpeli na «Cippo Comici*, se spustili mimo cerkvice, ki kraljuje nad
Vhod v bodoči kraški kulturni center z značilno «kalono»
kom, ki so jih tudi brez vsakega obotavljanja povabili k sodelovanju. Strokovni odbor, ki so ga sestavljali izvendenci za naravoslovna, zgodovinska in kulturna vprašanja: Mezzena, Poldini, Montenero, Ruaro - Loseri, Ciac-chi, Pagnini, Egon Kraus, Samo Pahor in Milko Matičetov, je z vzorno prizadevnostjo v prav kratkem času izdelal predlog, ki' ga je odbor javnih upraviteljev načelno osvojil. Kupili naj bi in preuredili večji kompleks čim bliže že obstoječi Kraški hiši (last zadruge «Naš Kras*), po možnosti v samem Repnu. Namenili naj bi ga ne zgolj muzeju v tradicionalnem smislu hranjenja starin, ampak kulturnemu središču, kjer naj bi se izmenjavale razstave in bi potekale razprave o splošni kraški problematiki, o zgodovini, kulturi, naravnih lepotah Krasa.
Toda prav kmalu je na tržaški pokrajini nastala kriza, prišel je prefekturni komisar, ki je vodil le običajne upravne posle, tako da je šele po skoraj dveletnem premoru nova pokrajinska uprava potegnila pobudo iz pozabe. Sklicati je bilo treba spet pred-
sebnega botaničnega vrta pri Zgoniku in o njegovi povezavi z bodočim Kraškim muzejem.
Pokrajinske upravitelje, ki so imeli nalogo pobudo izpeljati, je tedaj doletela dvojna sreča: domačin iz Repna je bil pripravljen odpovedati se morebitni višji ponudbi zasebnikov, da se njegova hiša nameni javno koristnemu namenu, hkrati pa je domači strokovnjak že razstavil v okviru strokovnih srečanj, ki jih je zadruga «Naš kras* prirejala ob «kraški ohceti*, okvirni načrt za preureditev prav tiste hiše v družbeni in kulturni center. Odkup kompleksa, ki obsega stanovanjsko hišo s prostornino nekaj več kot 400 kub. m, gospodarska poslopja (bivši hlev in senik) z več kot 450 kub. m in notranje dvorišče, veliko približno 170 kvadratnih metrov, je bil torej mogoč v relativno kratkem času in ga je pokrajinski svet odobril že v začetku leta 1972, kot tudi po-veritev izdelave izvršilnih načrtov in nadzorstva nad deli arhitektu, ki je dal na razpolago okvirni načrt.
Zdelo je se torej, ko je strokovnjak opravil v kratkem času
Med izletom na pobudo SPZ so opravili tudi ocenjevalni pohod z vprašanji o naravi in krajevnih značilnostih
Udeleženci poletnega centra na bregu Glinščice
dolino ter dospeli v Botač, od tam pa se spet vzpeli ter zaključili svoj izlet v Borštu, kjer jih je čakala «paštašuta». Med izletom so otroci tudi opravili neke vrste ocenjevalni pohod, saj so v Boljuncu, kjer se je izlet začel, debili v roke tekmovalne pole z raznovrstnimi vprašanji, predvsem o naravi in o krajevnih značilnostih. Otroci so se razdelili na pet skupin, zmagale pa so «Ovčke* pod vodstvom Mirke Kermec, ekipo pa so sestavljale še Erika, Andrej, Jana, Vera, Tanja, Marko in Damjana. Druga je prišla ekipa, ki jo je vodila Mi-rela Žgonc, tretja ekipa «delfini in volki*, ki jo je vodil mali Davorin, nato pa še ekipi «Bor» in «Biki».
D. J.
dano dvorišče, ki ga- bodo na novo tlakovali in v njem uredili prostor za prireditve z zložljivimi sedeži za 83 ljudi. Na desni so stari stanovanjski prostori v pritličju in prvem nadstropju, z zunanjim stopniščem in značilnim kraškim tbaladurjem*. streho pa pokrivajo kamnite skrije. Vse bo ohranjeno in restavrirano, da bo ohranilo stari videz, v pritličnih prostorih bodo uredili središče za znanstveno in ambientalno dokumentacijo in higienske naprave, zgornje sobe pa bodo uporabili kot središče za družbeno usklajevanje kulturnih dejavnosti, predviden je tudi prostor za čuvaja. V zgradbi bodo seveda uredili novo električno in vodno napeljavo in zračno ogrevanje.
Gospodarske prostore na levi bodo preuredili v razstavne prostore, tako v pritličju, kot na notranjem balkonu, ki bo zavzel približno polovico prvega nadstropja. Tu se bodo mogle vrstiti najrazličnejše razstave s kraško tematiko, od slikarskih in kiparskih do knjižnih, prikazov starega orodja, obrtniških izdelkov itd.
Ob potrebi bo' možno prostore uporabiti tudi za manjše prireditve in predavanja.
Čimprejšnja uresničitev in začetek delovanja Kraškega kulturnega središča sta torej, kot so ugotovili njeni pobudniki, pokrajinski in občinski upravitelji in prav tako izvedenci, ki so prispevali k pravilnemu strokovnemu usmerjanju načrtov, izredne važnosti in bosta predstavljala pomembno kulturno bogatitev za Kras, Kraševce in vso krajevno družbeno skupnost. Da bo mogla ta hvalevredna pobuda brez nadaljnjih zastojev polno opravljati dodeljeno ji kulturno poslanstvo, je primerno, da se krajevne u-prave še pred zaključkom ureditvenih del dogovorijo za skupno upravljanje . Kraškega kulturnega centra, ki naj mu zagotovi možnosti takojšnjega in stalnega delovanja.
Tloris preureditvenega načrta za pritličje z avditorijem na odprtem
finančnih sredstev in čakanja na odobritev dražjih proračunov, ki se je nekajkrat ponovil in katerega podrobnejši opis bi bralce gotovo dolgočasil.
Navzlic vsemu so bila vendar konec lanskega leta dela oddana in jih je podjetje začelo izvrševati spomladi. Kakšen bo torej Kraški kulturni center, ko bo v kratkem — upajmo — urejen? Kot smo dejali, sestavlja zaključeni kompleks, ki stoji v Repnu ob poti, ki pelje s trga h Kraški hiši, na levi tik pred njenim vhodom. Izpod tradicionalne kraške ckalone* pridemo na široko obzi-
stavnike krajevnih uprav in strokovni odbor, ki so sicer prejšnje sklepe potrdili, po ponovni poglobitvi, med katero so na primer oblikovali zamisel o prevzemu za-
poverjeno nalogo in je strokovni odbor odobril načrte, da bo moč pobudo uresničiti brez zastojev. Pa je bilo tako mnenje naivno, ker ni upoštevalo značilnosti državne birokracije. Formalno odobritev načrta, ki je bila potrebna, ker bi bilo finansiranje državno, je tržaško poverjeništvo ministra za javna dela zavlačevalo tako dalgo (in brez vsakega opravičila, ker ni ugotovilo v načrtih nobene nepopolnosti), da so se dela zaradi inflacije občutno podražila in jih ni bilo mogoče oddati na licitacijah. Začel se je torej začarani krog iskanja novih
BODO STOLETNE TRADICIJE DRUŽINE HANGL ZALEGLE?
Vinogradniki nameravajo s traktorji nad buldožerje dunajskih gradbenikov
Če bodo nakane banke in podjetnikov uspele, bo sloviti Grinzing le daljni spomin
DUNAJ — Za Avstrijo pravijo, da je to država s hudo hibo, ker da ima v razmerju z deželo — preveliko glavo. Ker se je Dunaj razvijal v dobi, ko je bil glavno mesto velikega cesarstva, je povsem razumljivo, da je bil nekoliko ohlapen, ko se je po prvi svetovni vojni Avstrija skrčila le na nemško govoreči del prejšnjega cesarstva. Toda kljub temu «Was-serkopfu*. kot so nekateri zlobneži Avstriji očitali to hibo, se je Dunaj še nadalje večal in se veča in širi še danes; pa čeprav živi v glavnem mestu obilna tretjina vsega avstrijskega prebivalstva. In podobno kot drugod, se tudi na Dunaju ne ozirajo na to, kaj je zmernost, kaj je prava mera, ker je osnovno gibalo vsakega dejanja — dobiček. In če so v določenem momentu strnjeni interesi banke in velikega podjetja, je povsem logično, da mora prizadeti partner kloniti, v tem primeru kmet oziroma vinogradnik.
V teh dneh vinogradniki iz okolice Dunaja grozijo, da s-: bodo s svojilni traktorji in stroji pognali v boj kolikor ne bodo ustregli njihovim upravičenim zahtevam, kolikor vlada ne bo upoštevala njihove zahteve, kolikor bodo gradbena podjetja vztrajala pri svojem načrtu^ da bi začela z gradnjo večjih gradbenih kompleksov, ki bi uničili slovite vinograde v Grinzingu, ki so ena izmed značilnosti avstrijskega glavnega mesta.
Franz Hengl je predsednik avstrijskega združenja vinogradnikov Grinzinga. Te <’ni je jasno in javno izjavil naslednje: «S svojimi traktorji in drugimi kmetijskimi stroji bomo ustavili gradbenike, če se bodo lotili priprave terena. S svojimi traktorji bomo šli proti njihovim buldožerjem, če jih bodo pripeljali sem za kopanje temeljev*.
Franz Hengl je star 37 let in nima za seboj le vinogradnikov iz Grinzinga, pač pa tudi zelo številno organizacijo »prijateljev Grinzinga*. Zato sme v svojem imenu ter v imenu tistih, ki ga podpirajo, dvigniti svoj glas proti mestnim oblastem, ki so dale dovoljenje za gradnjo trinajstih večjih skanovanjskih blokov, katerih gradnja bi zahtevala desettisoč1 kvadratnih metrov uničenih vinogradov Ta gradnja Li privedla do «g-ničenja zelenega pasu, po. kateri je Grinzing p-stal slaven po vsem svetu* kot je dobesedno rekel H^ngl.
Toda Hengl bi se moral zavedati, da je teren, ki je sedaj v nevarnosti, last ene največ jih avstrijskih bank, kateri so kaj malo mar morebitne težave vinogradnikov in ostalega prebivalstva Grinzinga. Banka hoče teren prodati nekemu velikemu dunajskemu gradbenemu podjetju in se tako rekoč ne meni za ponudbe vinograd-
tfllMIimiMIIIIHlIllllllllllllllllllllllHIMIMIIIIIIIIIHIIII
O Župančičeva karikatura
(Nadaljevanj s S. strani)
že v prvih mesecih emigracije, enako kot /. mnogimi drugimi kulturniki, kajti s karikaturistom žele hiti vsi v dobrih odnosih. Z Božidarjem Jakcem sva se že uro po najinem srečanju pričela tikati. Le Hinko Smrekar se je dolgo držal ob strani. Bil sem pač konkurent njegovi kariKaturni dejavnosti. V tej sem si včasih koga ..udo privoščil. Tako sem prof. dr. Steletu, umetnostnemu zgodovinarju, nrdel oslovska ušesa, arhitektu Plečniku pa kozlove rogove. In to z zadovoljstvom, ker me je ob vpisu na univerzo odrinil v prazno risalnico arh. Vurnika. Župančič pa je bil ustvarjalec kristalno trdnega značaja, ob katerem so se lomile izstreljene puščice. V družbi je z umerjeno in stvarno pretehtano govorico, enako kakor Rihard Jakopič, naravnost fasciniral svoje sobesednike. Med temi sem bil jaz pretežno le pozoren poslušalec.
nikov, ki da so pripravljeni banki odšteti enako vsoto — kakih 30 milijonov šilingov oziroma 1 milijardo 700 milijonov lir, da bi postali lastniki vinogradov, ki jih obdelujejo dolge generacije.
Franz Hengl ve, da je vsota, o kateri je govor, ogromna in da je ni lahko zbrati med vinogradniki. Zato je organiziral zelo zanimivo akcijo in ponudil »prijateljem Grinzinga*, ki so razpršeni širom sveta, naj bi odkupili vsak po en kvadratni meter vinograda. Nepoznavalcu razmer bi se morda ta ponudba zdela smešna, toda banka zahteva po sto dolarjev za kvadratni meter oziroma po 85 tisoč lir za trto, kar je vsekakor mnogo več kot ta zemlja velja, če naj se rentira le z obdelovanjem trt. In kaže, da je bila Henglova zamisel zelo sprejemljiva, kajti ponudb i-ma veliko in se je javilo veliko prijateljev Grinzinga, ki bi na tak način postali vsak zase lastnik e-ne trte.
Pustimo pravno plat morebitnega tovrstnega reševanji tega problema, ker bi v vsakem primeru vinogradi osta'' v sedanjem okviru večjih kompleksov, pa čeprav s skrajno že neverjetno lastniško razdrobljenostjo. Franz Hengl pravi, da je naletel v svetu na izredno ugodno reakcijo, ki mu daje pogum, da nadaljuje v tem svojem boju proti dvem mogočnim podjetjem, proti banki in gradbenemu
podjetju. Toda mož se hkrati zaveda, da bo težko izpeljati to nalogo zaradi stališč, ki sta jih zavzeli vodstvi banke in podjetja, posebno še ker se v upravi dunajske občine ne kaže kdovekakšno zanimanje za ta problem. «Upali smo, pravi Hengl, da bo dunajska občina blokirala gradbeni načrt, tcda doslej nam v našem boju občinske oblasti niso dale niti najmanjše opore*.
In vendar bi mogli v zvezi s tem reči, da če je kdo upravičen bojevati se za obstoj vinogradov v Grinzingu, je to «glava» družine Hengl — Franz Hengl. Njegova družina — kot to dokazujejo dokumenti — že 500 let obdeluje vinograde v Grinzingu in dobavlja
vino dunajskemu mestu. In zato je razumljiva njegova želja, da bi se ta tradicija z njega prenesla na njegove potomce, konkretno na njegovega 17-letnega sina, ki naj «baido» vinogradniške tradicije Henglovih nosi dalje v naslednje generacije.
Kaže pa, da ni veliko upanja. V banki, ki je lastnica vinogradov, so ponudbo vinogradnikov, ki obdelujejo vinograde in ki bi radi te odkupili, odločno odklonili, češ da so svoje načrte že tako skrčili na polovico. Kadar pa bodo uničili ta del vinogradov, bodo šli dalje in v nekaj letih ira Grinzing le spomin na nekdanji idilični del velikega Dunaja, ki je bil tudi po svojem vinu znan po vsem svetu.
V.’:W.;.'
um
m
»eeerni motiv na morju
(Foto M. Magajna)
KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTVO
___________________________PIŠE VET. BORIS ŠTREKEU
O umetnem osemenjevanju in o njegovih prednostih
Odvzem semena in njegovo hranjenje - Zaščita pred nevarnostjo bolezni
Vpr.: Že več let je, odkar se je uveljavilo umetno osemenjevanje. In tudi goveda iz svojega hleva osemenjujem na ta način. Rad pa bi vedel kaj več o načinu pridobivanja semena in o postopku konzerviranja ter o prednosti. ki jo !ma umetno osemenjevanje nad naravnim pripustom.
Odg.: Najprej bi rad pojasnil, da se pri umetnem osemenjevanju ne uporablja kako <iume'.no» seme plemenjaka, ampak je u-meten samo način opivdnje Ose menjevaini centri zbirahi že Preizkušene plemenjake različnih pasem. Preizkušnja oziroma testiranje plemenjaka poteka več let, tako da se na najmanjšo mero zmanjša možnost prenosa slabili dednih lasnosti na govejo populacijo. Obratno, s semenom izbranega plemenjaka se lahko tne sejo n govejo populacijo zaželene lasnosti kot so povečano mlečnost, povečan odstotek tolšče v mleku, povečan prirastek, povečana odpornost živali itd.
Postopek odvzema semena plemenjaku je enostaven. Plemenjaku pri skoku ne dovolimo, da ejakulira v samičina rodila, ampak mu na poseben način odvzamemo seme v epruveto. V nadaljnjem postopkum se seme analizira in ugotovi, če je za uporabo primerno. Seme moramo nato hraniti z globoki m zmrzovanjem in to v tekočem dušiku pri temperaturi minus 196 stopinj Celzija. Na tak način konzervirano seme ohrani vse oploditvene sposobnosti.
Razumljivo je. da je potrebno seme tudi konfecionirati. rekli bi po domače pripraviti za rabo. Pri nas se rajveč uporabila slamica, ki vsebuje 0,25 do 0,6 mililitrov semena. V ZDA. kot tudi v nekaterih drugih evropskih drža rali se uporabljajo ampule. Američa-
ni polnijo ampule, ki so nekoliko večje, z enim do poldrugim mililitrom semena, medtem ko v Evropi vsebujejo samo 0,6 mililitra semena. Polnjenje in zapiranje slamic je avtomatično, tako se izključi možnost okužbe semena. Po končanem postopku se seme uskladišči in se nato po potrebi dostavlja osemenjevalcem na terenu. Tudi osemenjevalec mora biti zelo previden pri ravnanju s semenom, izdelani so posebni kontejnerji, v katerih je dušik ki zavaruje seme in mu omogoča, da ne izgubi svojih lasnosti. Seme je zelo občutljivo na temperaturo in že temperature, ki so iznad minus osemdesetih stopinj Celzija, mu lahko škodujejo in v vsakem primeru zmanjšajo plodnost.
Najbolj kritičen postopek je pri odtajanju semena, oziroma od trenutka, ko ga vzamemo iz kontejnerja. do trenutka, ko ga damo v rodila. V tem času lahko nastopi temperaturni šok. ki uniči semenčice, vendar vestnemu in sposobnemu osemenjevalcu tudi ta postopek ne dela problemov.
Opisani del osemenjevanja je zelo važen, čeprav ne -merno pozabiti. da tudi živinorejec mara vestno opravljati svojo nalogo, oziroma pravočasno opaziti in prijaviti pojatev. Pri teiicah poražen (zunanji znaki »oralne) trajajo petnajst ur, pri kravah pa osemnajst.
V primeru, da je bila žival osemenjena, ovulacija nastopi dvanajst ur po končani pojatvi. Pri telicah pa je ta čas za dve uri krajši. Pri tem naj omenim še to, da ostanejo semenčice žive v rodilih za dobo štirindvajsetih ur, medtem ko je jajčece sposobno za oploditev le šest ur po ovulaciji. Upoštevati pa moramo tudi, da semenčice potrebujejo približno dvanajst ur. da se adaptirajo

iiiHiiiiiiitiiiiituiiifiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
v rodilin in so samo nato sposobne za oploditev. Če upoštevamo vse omenjene podatke, lahko ugotovimo, da je nujpravilneje osemenili, oziroma poklicati veterinarja med osmo uro po začetku in drugo uro po prenehanju zunanjih znakov gonjen ia. V tem času je možnost oploditve ■■a.j-večja, vendar je treba upoštevati tudi izjeme, katere bo na-mrerht najbolje spozna! živinorejec.
Za uspešno oploditev je važno tudi da pri mlečn h kravah ne osemenjujemo takoj po molži ali po sesanju teleta, kajti dokazano je, da se v tem primeru odstotek uspelih osemenitev zelo zmanjša. Počakati moramo vsaj tri ure.
Umetno osemenjevanje je za živinorejo velik napredek Prednosti. ki jih ima umetno osemenjevanje nad naravnim pripustom, so ogromne iMhko oo volji izbiramo plemenjaka, polea tega aa lahko tudi sistematično izkoriščamo in ne izgubljamo dragocenih dednih lastnosti kot se dogaja pri naravnem pripustu Z enim bikovim ejakulatom lahko oplodimo ■ več goved, kajti, kot sem mej omenil, ena slamica vsebuje so mo 0,6 mililitra semena. Pnipg tega smo pri izbiri tako pleme njaka, kot tudi ejakuiata mnogo bolj stregi, tako da zbiramo samo dobre bike in konzerviramo le najboljše ejakulate. logično je, da so tako biki. kot tudi seme pod stalno veterinarsko kontrolo in na tak način se lahko izognemo prenosu nalezljivih bolezni, ki so bile pri naravnem pripustu pogoste. Loh/co bi še naštevali prednosti umetnega osemen;evan ra, vendar je dovolj zgovi-ien že napredek živinoreje, oziroma kvaliteta živine. da je vsak dvom o veljavi umetnega osemenjevanja neutemeljen.
BORIS ŠTREKEU
Nedelja, 23. julija 1978 Ponedeljek, 24. julija 1978
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše 8,30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv maša iz župne cerkve v Rojanu 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Danes ob iščemo Strmico; 11.05 Mladinski oder: «Dom brez mamice*. Drugi del; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Oprostite samo nekaj besed; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Lahka glasba, Prenosi z naših prireditev.
KOPER
8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30, 23.30 Poročila; 8.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 8.45 V nedeljo zjutraj z Gisello Pagano; 9.30
Emme - elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glas-
ba in nasveti; 11.00 Dogodki in od-
mevi; 11.15 Kirn, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Pogovor s poslu-
šalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke tedna; 15.00 Posebna cldaja iz Furlanije; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Poje skupina «1 Beanss; 16.30 Iz LP »Serenade in blues; 16.45 Merca-records; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 in 18.45 Od hiše do hiše; 19.30 Primorska poje; 21.00 Srečanje z našimi pevci; 21.40 Rock party; 22.15 Majhna dela velikih mojstrov; 23.00 Plesna glasba.
RADIO 1
8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Glasba za praznični dan; 8.40 Pojejo Amanda Lear in Patty Pravo; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10-15 V prvi vrsti; 10.30 'Poje Gianni Morandi; 11.45 Radio sballa; 13.30 Gostje, sestanki in lahka glasba; 16.00 Radio punk; 17.30 Glasba je sestavljena iz...; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Rdeča plošča; 20.CO Maria StUarda, opera v treh dejanjih; 22.45 Glasbeni odmor; 23.05 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.55, 19.30 Poročila; 6.00 Vprašanja radiu 2; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Popevke za vsakogar; 9.35 Gran varieta; 11.00 Ne, ni BBC!;
12.00	Revival; 12.45 «11 gambero*. nagradna oddaja; 13.40 Glasbeni spored z Orestom Lionellijem; 14.00 Majhna gledališka zgodba; 14.45 Nedeljske popevke; 15.00 Plošče;
16.00	»Sketches*, radijska drama;
16.40	Jazz; 17.00 Glasba in šport;
19.00	Francoske pesmi; 19.50 Franco Seprano: Opara '78; 21.00 Sum-rnertime, glasba za poletni večer;
22.40	Lahko noč Evropa.
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Jugoslovanska lahka glasba; 9.30 Živalstvo Jadranskega morja; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra;
10.45	Gugalnica: Cicibani poslušajo; 11.00 Naš gorski svet; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Spoznavajmo gobe; 14.20 Koncerti «Live»; 15.35 Uspešnice naše dežele; 16.30 Jazzovska glasba; 17.05 Deželni orkestri; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Čas in družba; 18.20 Operna glasbr.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30,	21.30 Poročila; 7.05 in 8.00 Glasba za dobro jutro; 10.00 Z nami je...; 10.10 Počitnice z...;
10.40	Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Festival bar; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Majhna diskoteka;
14.45	Folk glasba; 15.00 Glasbeni album; 15.32 Valčki, •polke in mazurke; 16.00 Orkester Djelo Jusič;
16.40	Flash glasba; 16.45 La Vera Romagna; 17.00 Pismo iz...; 18.00 Ob petih popoldne; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 21.00 Orkestralna panorama; 22.00 Diskoteka sound; 22.30 Operni oder.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.30 Glasbeni odmor; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Plošče; 14.30 Edith Cas-sion ali Edith Piaf; 15.00 Poletje z nami; 16.40 LP - Rolling Stones; 17.05 Bojevnik iz Crormvella, 7. nadalj.; 17.15 Indijanci; 18.09 Avtorjeva pesem; 18.35 Komično gledališče; 19.15 Plošče; 19.50 Evropski objektiv; 20.25 »La Scala*; 21.35 Dunajski festival 1978; 23.29 Lahno noč.
SLOVENIJA
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.30, 13.00, 14.03, .15.00, 16,00, 18.00,
20.00	Poročila: 7:15' DanM je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.37 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 11.30 Humoreska tega tedna; 11.50 Glasbena modigra; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Glasba po željah; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.45 Orkester Kurt Edelhagen; 15.05 Nedeljsko popoldne; 15.25 Nedeljska reportaža; 17.00 Zabavna radijska igra; 20 35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice;
21.00	V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 00.05 Literarni nokturno; 03.15 Glasbena parada; 1.05 Nočni program.
6.30, 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja. Radio Ljubljana bo v svoji popularni oddaji Val 302 na drugem programu, v rubriki, ki je namenjena Slovencem v Italiji, jutri, v ponedeljek, 24. julija (bjavil pogovor z dr. Rafkom Dolharjem. Začetek pogovora okrog 10. ure. Sogovornik bo odgovarjal na vprašanja tržaškega dopisnika - komentatorja RTV Ljubljana M. Drobeža o svojem zdravniškem poklicu in delu, sodelovanju, z ital. zdravniki v Trstu, zdravniško "organizacijo v Sloveniji, s vejem, publicističnem delovanju ter o narodnostno pro-svetljevalnem in političnem delu, ki ga opravlja kot predsednik Pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti v Trstu; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Vedre melodije: 11.40 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14 30 Priporočajo vam...; 15.05 Amaterski zbori; 15 30 Glasba po. željah; 17.00 »Vrtiljak*; 19 25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!; 21.00 Kulturni globus; 21.10 Operni koncert; 23.20 Iz jugoslovanskih studiov;
Nedelja, 23. julija 1978 Ponedeljek, 24. julija 1971
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
13.00	«Časovna mera*, dok.
13.30 DNEVNIK
18.15	NA MEJAH ARIZONE: «čudna družina*, TV film
19.00	Azzurro, cicale c ventagli Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Pirandellov svet:
«Sicilia amara*. TV priredba
22.15	ŠPORTNA NEDELJA
22.55	Napoved programe za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
13.00 Koncert ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz menta
18.15 «Deček in želva*, povest
pari*'
19.10 «Pink Panter*, risanka 19.20 ZORRO (TV film);
«Neredi v Monterreyu» I 19.45 Almanah, Vremenska s'111 20.00 DNEVNIK
it
bi
Pi
S(
Pi
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.15	Nacchere rosse
17.00	Dnevnik 2 NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI Lonigo: Motorne dirke
18.15	Risani filmi:
«Prigode mačka Silvestra*
18.40	Napoved programa za prihodnje dni
18.55	Nove dogodivščine Arsenia Lupina (4. epizoda);
«Moški s črnim klobukom* Vremenske napovedi
19.50 Dnevnik - ODPRTI STUDIO
20.00	NEDELJA SPRINT
20.40	ALL’ARCA! ALL ARCA glasbena oddaja
21.45 Dnevnik 2 - DOSSIER
22.40	Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
22.55	Jazzovski koncert:
Trio Cadmo
20.40 »Potovanje*, film a. Film je režiral Vittorio Sica. V glavnih vlogah jo Sophia Loren, Richs^ Burton, lan Bannen, A®na bella Incontrera, Barbar Pilavin in drugi.
22.25 Letalstvo v svetu
Ob koncu DNEVNIK. Dan® v parlamentu in Vremen5* slika
Drugi kanal
13.00 Dnevnik 2 - OB 13. I®1
13.15	Laboratorij 4 Program za mladino
18.15	«Misli»
18.35 Cucciolone in «Mia Mia®’ 18.50 Iz parlamenta
Dnevnik 2 - ŠPORT
19.10 Jadro:
Planet človeku oo meri Vremenske napovedi If) 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUD‘U 20.40 IL SESSO FORTE nagradna oddaja
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.15	POROČILA
10.20	Za nedeljsko dobro jutro
11.10	M. Vitezovič;
«Dimibrije Tucovič*. nad.
12.00	»Hunterjevo zlato*, ser. film
12.30	Kmetijska oddaja
13.30	POROČILA
15.40 Britanska enciklopedija 16.05 POROČILA
16.10	OMIŠ 78, glasben' festival
17.20	ŠPORTNA POROČILA
17.25	AFRIŠKE ŠPORTNE IGRE
18.00	Okrogli svet
18.15	«Ubiti ptico oponašalko*, film
20.20	Risanka
20.30	DNEVNIK
20.55 Propagandna oddaja
21.00	M. Krleža (1. de! drame); »Tomo Bakran*.
22.25	»Zrmanja*, dok
23.00	ŠPORTNI PREGLED
23.30	šahovski komentar
24.00	POROČILA
21.15 Bennjj Hill Show
21.40	Zemljepis nerazvitega sv«!5 Nova Gvineja
22.40	Protestantizem	,n
Ob koncu Dnevnik 2 - 2»*' NJE VESTI'
JUGOSLOVANSKA Ljubljana
17.00	Alžir:
AFRIŠKE ŠPORTNE K8*
19.00	«Profesor Baltazar*, ris. 19.10 OBZORNIK
19.20 Britanska enciklopedija, dokumentarec 19.45 MLADI ZA MLADE 20.15 Risanki
20.30 DNEVNIK	,
21.00	J. Kesar: Kaj je »KBPjj tovariši, da smo vsi mi l'v
22.25 Kulturne diagonale 23.05 DNEVNIK
Koper
18.00 Afriške športne igre:
KA ATLETIKA
Koper
20.30 Otroški kotiček 21.00 27. kanal 21.15 STIČIŠČE" .
21.3T5 «Ubnam. ubijaš*, film 23.50 KAR BO, -PA BO glasbena oddaja
<19.00 Afriške igre: BOKS 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Britanska enciklopedija, dokumentarec
22.05 W. A. Mozart: »Idomenej*, opora
23.00 Baletni večer: Giselle
Zagreb
12.30 Kmetijska oddaja 17.10 DNEVNIK
17.25 AFRIŠKE ŠPORTNE IGRE
18.00	Julijski ogenj mladih
19.00	«Bennyjevo dozorevanje*, film
Zagreb
19.15	»Dogodivščine mačka T®5^ 19.45 MLADI ZA MLADE 20.30 DNEVNIK
21.00 «Sonce je zašlo za zaliv®1’1’ drama
22.15	Glasbeni trenutek 22.20 Kultura v objektivu
ŠVICA
ŠVICA
18.55 «Bcg v noči*. TV film 19.50 Prijetna glasba 20.40 Svet, v katerem živimo 21.05 Srečanja
21.45 «Mihajl Strogoffv, 3. nad.
20.25 ŠPORTNI OBJEKTIV 20.55 «Dva potepuha*, TV f’1”1
21.30	DNEVNIK
21.45 TV enciklopedija
22.30	«Condamne», film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 25. DO 29. JULIJA 1978
TOREK, 25. julija 10.40 Začetek konference zunanjih ministrov neuvrščenih; 18.00 Afriške športne igre; 19.30 Obzornik; 19.40 Daljnogled; 2(1.(X) Od vsakega jutra raste dan; 20.20 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Življenjski krogi; 21.35 A. Blomquist: Maja z viharnega otoka; 2.35 Glasba takšna in drugačna; 23.25 Dnevnik.
KOPER
20.30 Odprta meja; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 12.35 Ak-ualoa tema; 22.05 Šah mat: Tragedija na odru, TV film; 23.10 Narodna glasba: Jaška in Sremski Karlovci.
SREDA, 26. julija 18.30, Obzornik; 18.45 Tom Saw-yer, mladinski film; 20 20 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.05 Igre brez meja; 22.25 Glasbeni magazin; 23.00 Dnevnik in kronika konference neuvrščenih; 23.30 Šahovski komentar.
KOPER
21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Cordiliera Huayhuahs -dok.; 22.35 Porce vacca, mi hai rotto, film.
ČETRTEK, 27. julija 18.40 Izobraževalna oddaja; 19.10 Obzornik; 19.25 Folklorni ansambel Piatnicki; 19.50 Partizanska lira; 20.20 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00
Dnevnik; 21.00 Film tedna: Nova zemlja; 23.40 Dnevnik in kronika konference neuvrščenih.
KOPER
20.00 Afriške športne igre; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 La Cucarache film; 23.05 Cinenotes; 23.35 Jazz na ekranu.
PETEK, 28. julija 19.10 Obzornik; 19.20 Viking Viki; 19.50 Slovenski rock: Izvir in Jutro; 20.20 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Jadranska srečanja; 22.15 Kontrapunkt Yehudija Menu-hina: 22.30 Dnevnik in kronika s konference neuvrščenih; 23.00 Detektiv Shaft, serijski film; 00.10 Šahovski komentar; 00.40 Poročila.
KOPER
21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dn®’ nik; 21.35 Drzni jezdec Dak® j film; 22.40 Locandina; 22.55 J dranska srečanja: Umag - Pir8 SOBOTA, 29. julija , 18.10 Obzornik; 18.25 Pridi Ji. reko, če moreš, TV igra; 19.35
ljive slike Božidarja Jakca,
'1
Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 <
tarja, nadaljevanka; 21.55 show; 22.20 Zadnji sončni z8’1..
film; 00.30 Poročila: 00.35 Zak^ ček afriških športnih iger.
KOPER	„
20.30 Otroški kotiček; 21.15 nik; 21.35 Hondo: Bojni krik. film; 22.55 Madeži šminke, 111
Emil Frelih
ČAR
INDIJSKEGA JUGA
(potopis)
_________J
Spoznanja, da ljudje na otočkih v omrežju kanalov in lagun žive ob neuničljivi moči prirodnega bogastva lagodno življenje, nam odpirajo nove poglede na svet.
Razen gojenja in pridelovanja popra in drugih dišav. prinaša dohodek široko razširjena predelava vlaken kokosovih orehov, ki služijo kot surovina pri izdelavi motvoza. Skoraj ob vsakem bregu so v mrežah potopljene lupine zrelih kokosov, ki se namakajo za nadaljnjo predelavo.
Na mnogih krajih ženske v skupinah trgajo vlakna s posušenih lupin. Pokrite z rutami ali slamnatimi klobuki žde v sončni pripeki na tleh, predane svojemu delu. lzna,dljivejse so si zasadile v zemljo veliko pahljačasto palmovo vejo ki jim za hrbtom nudi zasilno senco. Marljiva predanost žena delu. kaže organiziran pristop h kolektivnemu delu pod okriljem zadrug. Te nato potrebno surovino predajajo tovarnam za nadaljnjo izdelavo vrvar-skih motvozov in rogoznic v Alleppeyju, kjer je industrijsko središče vrvarskib izdelkov.
Občudujemo pisane ptiče svetlomodrih in rdečih
Z vodne poti po lagunah
barv, ki' se spreletavajo med grmovjem in krošnjami dreves. Med njimi so v nenehnem čebljanju male in večje papige z barvitim pisanim perjem. Nad svetlo gladino poletavajo galebi, ki se vse bolj pojavljajo v jatah čim se pred nami odpre širna gladina jezera Vembanad, ki povezuje neskončno vodovje med Alleppeyjem in severnejšim Kočinom.
Po zanimivi in privlačni vožnji smo prepolni vtisov izstopili na lesen pomol mesteca Alleppey. V malem pristanišču ista podoba: natovorjeni čolni in barke odhajajo, pristajajo, plujejo in krožijo po širni vodi. Obrežna
tržnica enako živahna kot ob vseh vodnih poteh.
Na bregu postajajo domačini, v pretežni večini ženske in starejši moški. Med skupinami je nekaj izredno lepih deklet. Nasmihajo se koketno ko nastavim kamero na oko; kaže, da so vajene fotografiranja s strani tujcev.
Pri obcestnem vodnjaku so zbrane ljubke mladenke v prazničnih sarijih in nekaj stark z značilnimi prstenimi vrči tega kraja. Ženske presenečajo s svojo prijaznostjo in nevsiljivostjo. Tudi med moškimi ni nadležnega beračenja. Celo otroci ne iztegnejo rok, kot je zakoreninjena navada v mnogih, zlasti severnih predelih Indije.
Ob žetvenih festivalih, imenovanih Onam, so tukajšnji bregovi štiri dni natrpani z gledalci. V Alleppeyu je namreč naj lepši pogled na tekme slikovitih, ornamentalno kačasto izoblikovanih čolnov ogromnih dimenzij z visokimi kljuni, ki jih krmari po sto veslačev ao vrhunskih moči zmogljivosti. Sodeč po plakatih in barvnih fo tografijah, mora biti praznovanje velik spektakel. V res niči smo obžalovali, da ga ni bilo v času našega obiska
Ko se je avtobus premaknil, so vaščani prigrčno in toplo pomahali v slovo, kot bi se bili od kdo ve kdaj poznali. Spontan prijateljski stik z ljudmi v tujem svetu, sodi vselej med najlepša doživetja potovanj. Nenadoma je vzpostavljena vez brez kakršnih koli predsodkov. Vse nas navdaja čustvo, da smo ljudje, ljudje našega planeta, ljudje Zemlje, ki nas druži. To srečuje. Zato si radi stisnemo roke in si drug drugemu poklonimo smehljaj. Azijski smehljaj je ljubek in lep; smehljaj belega človeka osrečujoč za domačine, ker v njem ne vidijo razdvajanja zaradi polti in drugačnega načina življenja. Njihovi predniki bi sicer mogli govoriti drugače.
Pot do glavne ceste je ozka. Zdi se, kot da se vozimo
..»»»ar...
.....flltf
.< • ! •• *
Ob vodnjaku v Aleppeyu
po skoraj nedotaknjeni kolovozni poti, ki jo prerašča ,j
i:~	~^~~~ : \ a_____: ^  • j______________ n-OtV’
lje. Počasi rinemo naprej. Marsikatera veja dreves op*

avtobus. Lastnik vozila se priduša in streže šoferju z vodili. Na nekem ovinku ne moremo ^laprej. Vozilo se zagozdilo med debla dreves, tako ozka je pot.
Nekaj korakov vstran je pritlična stavba vaške -0.-Skupina enako oblečenih dečkov in deklic se
avtobusu. Očitno je šolski premor. Lepa priložnost za i0
3I#
žanje. Skozi okna avtobusa ponujamo šolarjem čokot ^ bonbone, žvečilni gumi in zavitke suhe hrane, ki je I”11 gim še nedotaknjena oslalu na peti.
PORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
ZAKLJUČENA NOGOMETNA BORZA
Milan v središču pozornosti
Milančani so v zadnjem trenutku najeli bolonjskega napadalca Chiodija Inter in Roma močnejša - Na splošno je bila borza «živahna
ital'-LAN ~ Včeraj se je zaključila b^^ka nogometna borza, ki je > a ^tos, kot znano, zelo živahna šari VSem zaradi nastopa milanske mJt\ Pred to pavzo in potem vse potekalo kot po navadi.
kliiih °K^a *3orza Je bila letos igral °°*čajno neverjetnim «cenatn» s aicev dokaj zanimiva. Neovira-klnK^uerrioe Juventusa je pri mnogih ni D'h zahtevala korenita izboljša-Js sv°jih vi;st. Obenem pa je kro-šjun?,Pomanjkanje denarja pri manj-naiK ^ zahtevalo prodajo svojih kai i sih. elementov, To se že ne-vc.ni ^, °i dogajalo in tako je Ju-v^brez težav ohranil svoje pr-
lJi?h>s pa je bil že na začetku od-,en moment letošnje borze. Tu-tad • ^Uh ie izgubil Rossija za-ajt^i neverjetne ali neumne oce-i.i . iega igralca s strani Vicenze,
ki bo
zanj morala odšteti kar dve
predstavlja upanje vsake ekipe, ki bi se hotela boriti za državni naslov. Milančani so hoteli očitno izboljšati svoj napadalni potencial in so zato kupili dva dobra napadalca.
Izkazala sta se tudi Inter in Roma.
Inter je kupil odličnega Pasinata in Beccalossija, ki bosta morala rešiti predvsem vrzeli na sredini i-grišča. Rimljani pa so z verjetno pomočjo Juventusa kupili najdragocenejši «kos» borze, Pruzza, zanj pa so odšteli kar tri milijarde.
Popolnoma prenovil se je Napoli, zato ostaja za prihodnje prvenstvo velika uganka. Torino pa je izbral bolj konservativno taktiko, kupil pa je novega prostega branilca (Onofri) in obetajočega napadalca Jona. Izmed ostalih so dobro delo opravili predvsem Avellino, ki je uspel ujeti nekaj kvalitetnih ele-
1»
mentov ali na posodo ali z ne prevelikimi stroški (Massa, La Palma, De Ponti, Roggi in Tosetto). Ata-lanta je z Garittanom in nekaterimi obetajočimi igralci tudi ojačila svoje vrste.
Ascoli je sicer prodal svojega najboljšega igralca Pasinata, dobil pa je izkušenega Anastasija in zanesljivega vratarja Pulicija.
Ostali pa očitno niso izboljšali svojega stanja.
Bologna je prodala svoj lanski napad, popolnoma prenovila pa je obrambo s prihodom Salija, Mema in dobrega Bachlechnerja. Perugia je mnogo prodala, kupila pa je tudi dosti; ostaja uganka.
Slabi pa so bili na borzi Fioren-tina, Verona in predvsem Catan-zaro. Vsekakor to so samo trenutne impresije.
V PETEK V FOLLONICI PRED 7.000 GLEDALCI
Moser premagal A tolla
Tudi ta neobičajni dvoboj med kolesarjem in konjem je doživel velik uspeh - Navdušeni predvsem turisti
FOLLONICA (Grosseto) — Svojevrstni dvoboj med svetovnim kolesarskim prvakom Francescom Mo-serjem in konjem Atollom se je zaključil z zmago kolesarskega prvaka.
Moser je progo prevozil v času 1’15”3, medtem ko je Atollo (konjederec je bil Carlo Bottoni) pretekel progo v času 1T5”5.	j
Kar 7.000 gledalcev se je zbralo ' v Follonici, da bi prisostvovalo te-! mu spopadu. Predvsem navdušeni j so bili turisti, ki so v tem času na j letovanju v teh krajih.
Na startu je bil prisebnejši Moser, ki je takoj zbral manjšo prednost. Nakar je Carlo Bottoni spodbudil svojega konja, ki je takoj reagiral in Atollo je tako prevzel vodstvo, v zadnjih 400 metrih pa je Moser zbral vse svoje moči, prehitel Atolla in zmagal s prednostjo 5 metrov.
Gre pa omeniti, da je bilo podobnih spopadov pred tem spopadom podobnih tekem še in še. Rekord v takih dvobojih še vedno pripada konju slavnega filmskega igralca Alaina Delona Fakiru du Vivier, ki je progo pretekel v 1T2”2 in je tedaj premagal belgijskega kolesarskega asa Freddvia Maertensa.
KOŠARKA
MEDNARODNI TURNIR
Zmaga SZ
tus«3!? ?n P0*- Predsednik Juven-tak “Oniperti je začuden sprejel san?- Vs?t°' že pa si mane roke ob hnri - m'sli, kako bo ta denar pri-leto investiral. Da, kajti odleta* /e’ ha se bo Juventus iz niu ie h01,2® umaknil v predvideva-kunn a- h° Prihodnje leto mogoče EG8t^ vse igralce. hi igrajo v b. Tako si bo lahko poiskal no-k '®ralce na tujem, kjer pa so vo^rije mnogo nižje in sprejemljive kot v Italiji.
skeo °hstoP najmočnejšega italijan-ri-Jf Moštva je omogočil ostalim sty°m, da se lahko prosteje pretek]0. kajti Juventus je vedno kršl° mon°Poliziral in oviral vsa-SlJri manever svojih največjih na-So t/kov. To edinstveno priložnost tako vsi brez pomislekov izko-
^ažnejši «nakupi»
ASCOLI:	Anastasi (Inter),
• Pulici (Monza). rj^rALANTA: Garritano (To-
pAVELLINO: Massa in La i/tata (Napoli), Tosetto (Miji L Roggi (Fiorentina), De (Bologna).
ROLOGNA: Bachlechner (Ve-(2,na), Memo (Foggia), Šali taoggia), Bordon (Foggia), Vin-C(*zi (Milan).
Jr-ATANZARO: Mattolini (Na-r)h), Sabadini in Turone (Mi-ao), Orazi (Pescara), r IORENTINA: Lelj (L. Vicen-aL Galbiati (Pescara).
R INTER: Pasinato (Ascoli), “°calcssi (Brescia)
JUVENTUS: ------
LAZIO: Cacciatori (Sampdo-*>*). Viola (Bologna).
CR VICENZA: Rossi in Ros-^lli (Inter).
a MILAN: Novellino (Perugia), ,artori (Bolzano), Chjpdi (Bo-°fha) in De Vecchi (Monza). NAPOLI: Caso (Fiorentina), h^tallini in Caporale (Torino), f.tappi (L. Vicenza), Pellegrini wdinese).
^PERUGIA: Casarsa in Della jjtartira (Fiorentina), Butti (To-
POM A: Pruzzo (Genoa), Spi-n(«i (Juventus).
IORinO: Iorio (Foggia), Cop-/p °ni (Cagliari) in Onofri iGenoa),
."KRONA: Bergamaschi (Fog-Ba). Callonj (Milan).
og: da bi svojo ekipo primerno
je reči, da je to marsika-tja . u celo uspelo, kljub dejstvu, brijJe. hilo na prodaj zelo malo do-'gralcev, seveda je bilo za to j ebno odšteti težke denarce, zgle-
da
rin„?a. da to voditelje italijanskega ne moti-
oias-i a se je izmed vseh najbolj Hi,,) Milan, treba pa je videti, če V *°d° Novellino, Chiodi in De bost * r^ omogočili kompetitiv-c z Juventusom, kar praktično
CISTERNINO — V tem kraju se je zaključil mednarodni moški turnir, na katerem je prvo mesto osvojila reprezentanca Sovjetske zveze.
Sovjeti so v odločilnem srečanju premagali ameriško moštvo Althea Ali Starš s 110:94 (56:37). V vrstah SZ sta bila najboljša Sergij Belov (28 točk) in Tkačenko (23). Med Američani pa je blestel Doyle (31 točk).
V drugem srečanju zadnjega dne pa je mlada ameriška ekipa Syra-cuse University nepričakovano, a zasluženo premagala italijanskega prvoligaša Perugino s 112:103 (60 proti 53).
. KONČNA LESTVICA Sovjetska zveza 6; Althea Ali Starš 4; Sjracuse University 2; Perugina Rim 0.
Premoč SovjetinJ
CAPO D’ORLANDO r- Mednarodni ženski turnir v tem kraju se je zaključil s presenečenjem. Reprezentanca ZDA je namreč premagala Italijo A s 63:61 in je tako osvojila drugod mesto.
Na tem turnirju sp. seveda slavile sovjetske košarkarice, ki so v zad njem srečanju pregazile Italijo B. Končni izid je bil 112:34 za SZ. KONČNA LESTVICA Sovjetska zveza 6; ZDA 4; Italija A 2; Italija B 0.
Bianchi k Šarili
MILAN — Košarkar milanskega Cinzana Paolo Bianchi bo v prihodnji sezoni igral v vrstah Šarile iz Riminija.
Klub iz Riminija je od istega klu-
Udeleženci mednarodnega turnirja v balinanjli, ki je bil v okviru odprtja balinišča v Repnu	ba najel tudi Francescata.
V KRIŽU IN V DOLINI V ORGANIZACIJI ZSŠDI
Enajsterici Mladosti in Sovodenj sia v 3. nogometni amaterski ligi igrali s spremenljivo srečo. Na sliki: posnetek slovenskega derbija omenjenih ekip, v katerem so Doberdobci premagali Sovodenjce z 2:1
m....
Tečaja za trenerje
Vseh 12 naših (bodečih) trenerji je uspešno opravilo izpite - Udeležba, žal, dokaj skromna
V	sredo sta se v Križu in Dolini zaključila tečaja druge stopnje za trenerje namiznega tenisa in nogometa, ki ju je organiziralo ZSŠDI.
Tečajev je bilo prvotno na sporedu tri, saj je bil predlog trenerske zveze, da je poleg namiznega tenisa in nogometa tečaj tudi za košarkarske trenerje, a je v zadnjem trenutku odpadel, ker je trener Troha iz Ljubljane odpovedal svoj prihod v Trst iz tehničnih razlogov.
V	soboto je začel predavanja za < nogomet Vinko Čampa, trener mla dinske selekcije pri ljubljanski Iliriji, za namizni tenis pa profesionalni trener in absolvent izredne smeri za trenerstvo na VŠTK v Ljubljani Jože Mikeln. Program je predvideval 40 šolskih ur in je bil kar oster.
Tečajniki so imeli predavanja zjutraj in popoldne, zraven pa tudi praktični del.
Pri tečaju v nogometu je bilo 7 udeležencev, pri namiznem tenisu pa 5. Najavljeni so sicer bili tudi nekateri športni delavci z Goriške in Koroške, ki pa so v zadnjem trenutku odpovedali svojo udeležbo.
Tako so predavanjem sledili le tržaški trenerji, ki so vsi že lani opravili prvo stopnjo v Ljubljani.
Na koncu tečaja so bili seveda na sporedu izpiti, katere je vseh 12 udeležencev uspešno opravilo.
Po teh dveh tečajih v namiznem tenisu in nogometu bo sedaj ZSŠDI priredilo še trenerski tečaj v odbojki, ki bo verjetno konec meseca avgusta.
KOŠARKA
ZA SP V MANILI
V Pulju priprave «plavih»
PULJ — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je začela s pripravami za svetovno prvenstvo, ki se bo sicer začelo šele oktobra.
Zvezni selektor in trener Nikolič je sklical naslednje igralce: Jerkov, žižič, Radovanovič, Knego, Deliba-šič, Kičanovič, Slavnič, Vilfan, Skro-če, Dalipagič, Varajič, Krstulovič in Subotič,
Reprezentanti se sedaj le kondicijsko pripravljajo, v Pulju pa se bodo mudili še nekaj dni nato pa bodo svojo pripravo nadaljevali na Jahorini.
Med imeni reprezentantov ni bilo zaslediti ime slavnega čosiča. Krešo ima namreč namen prestopiti k profesionalni ekipi Boston Celtics.
Do dokončne odločitve bo prišlo šele v prihodnjih dneh, zato ni čosiča na teh skupnih treningih. Škoda pa bi bilo, če bi jugoslovanska reprezentanca izgubila svojega centra svetovne klase.
DVIGANJE UTEŽI
ATENE — Bolgar Rumen A-lexandrov je na svetovnem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži v Atenah osvojil naslov v poltežki kategoriji s 342,5 kg.
NAMIZNI TENIS
Na enotedenskem gostovanju
LJUBLJANČANI V KRIŽU
Tesno sodelovanje med ljubljanskim klubom m ŠD Mladina
Vol h .m promocijskem košarkarskem prvenstvu J v° izkazali. Na sliki: Borov center Karel Ra
so se borovci zado-center Karel Ražem pri metu na koš
PLAVANJE
Mladinsko EP
FIRENCE — 27., 28., 29 in 30. julija bo v tem mestu evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju in skokih v vodo.
Sodelovalo bo 395 mladincev in mladink pod 15. letom iz 26 držav.
Včeraj je prispelo v Križ na enotedensko gostovanje 8 mladih igralcev ter dva trenerja ljubljanskega namiznoteniškega centra.
To gostovanje spada v delovanje vaškega športnega društva Mladina, ki ima z ljubljansko ekipo že dokaj časa tesne stike. V tem okviru so bili lani fantje iz Križa v Ljubljani. Poleg tega prihaja profesionalni trener Jani Koman en krat tedensko v Križu, kjer vodi trening.
Enotedensko gostovanje ne bo seveda preveč počitniško. Fantje bodo imeli kar trikrat dnevno treninge, kar bo seveda dokaj naporno. Vseeno pa ni pri tem dogodku v prvo vrsto postavljen športni cilj. a to bo le sredstvo, da se bodo ti fantje med seboj spoznali in navezali prijateljske stike.
Tudi ŠD Mladina stremi po istem saj bo to nadaljnji korak pri sodelovanju z ljubljanskim društvom.
Za neutrudne odbornike kriškega društva se torej še enkrat obeta teden dela namesto zasluženega dopusta, a to ni važno, ker so take pobude vedno dobrodošle, posebno če so pri tem izredno zadovoljni mla di, ki tekmujejo in sodelujejo s tem društvom.
(wp)
NOGOMET
ZA PRVENSTVO A LIGE
Priprave italijanskih prvoligašev
Ekipe, ki nastopajo v italijanski nogometni A ligi, bodo v teh dneh začele s pripravami za prihodnjo sezono po naslednjem sporedu (v oklepaju kraj priprav):
Jutri, 24. JULIJA:	Fiorentina
(Fosdinovo), Juventus (Villar Pe-rosa), Lazio (Pievepelago).
25. JULIJA: Inter (Polsa di Bren-tonico), Atalanta (Ziano di Fiemme).
27.	JULIJA: Catanzaro (Platania), Bologna (Abbadia S. Salvatore).
28.	JULIJA: Perugia (Norcia), Torino (Entreves), Avellino (Castel del Piano).
29.	JULIJA: Roma (Norcia).
30.	JULIJA: Ascoli (Piobbico), Napoli (Bressanone).
31.	JULIJA: Verona (Veronello).
1.	AVGUSTA: Milan (Vipiteno).
2.	AVGUSTA: LR Vicenza (Ponte nelle Alpi).
ju. pa bosta igrala domači Velež in Budučnost.
Več prijateljskih tekem
V okviru priprav za bližnje jugoslovansko nogometno prvenstvo L zvezne lige so odigrali naslednje
S P D T
razpisuje ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav
fotografski natečaj
za amaterje na poljudno planinsko tematiko, katerega se lahko udeležijo zamejski Slovenci brez starostne omejitve za naslednje kategorije:
a)	diapozitivi 24x36 mm
b)	čmo-bele slike 18x24 cm
c)	barvne slike 13x18 cm
Kamnik — Olimpija
Jugoslovanski prvoligaši se že intenzivno pripravljajo na začetek bližnjega prvenstva.
Tako je danes na sporedu vrsta prijateljskih tekem raznih prvoligašev po mestecih, kjer pravzaprav prihod take ekipe predstavlja pravi nogometni praznik.
Tako bo na primer danes ljubljanska Olimpija igrala v Duplicah prijateljsko tekmo s Kamnikom, ki bo obenem priložnost za odprtje novega stadiona.
Zanimivo bo tudi v Travniku, kjer se bosta pomerili enajsterici Borca in zagrebškega Dinama. V Mostar-
čačak - C. zvezda	3:1
Dinamo - Elektrobosna	5:1
Budučnost - Titograd	4:1
Borac - C. zvezda	3:1
	
KAIRO — Egiptovskega	igralca
E1 Shafeija so povabili na turnir, ki bo oktobra v Izraelu. El Shafei je vabilo odklonil, češ da je še prezgodaj za take stike.
BARCELONA — Medtem ko pripravlja članska teniška reprezentanca v zadnjih časih svojim navijačem velika razočaranja, mladi italijanski igralci dobro igrajo.
Tako je na turnirju za pokal «Manuel Alonsos> v Barceloni italijanska reprezentanca pod 15 letom osvojila prvo mesto. V finalu je premagala vrstnike Francije s 3:2.
Težki zapleti so se v Baguju nadaljevali skoraj do samega začetka dvoboja. Pred žrebanjem 17, julija so nekatere zahodne radijske postaje celo javile, da se Korčhoj s svojim spremstvom že pripravlja na vrnitev v Švico. Nato pa je le prišlo do sporazuma o najvažnejšem vprašanju, glede uporabe zastav. Korčnoj je očividno v zadnjem trenutku le zaprosil za švicarsko državljanstvo in je vztrajal, da igra pod švicarsko zastavo. Sovjetska stran je to odločno odbijala, potem pa je le pristala na kompromis, ki je omogočil, da se je dvoboj sploh začel: na igralni mizi ni sedaj nobene zastave, tudi sovjetske ne. Ta rešitev je menda v skladu z načeli, ki jih v podobnih primerih uporabljajo pri drugih mednarodnih športnih prireditvah. Nato je bdi še spor glede šahovske ure.
Karpov je predlagal uro vzhodnonemške izdelave, s kakršno je vse zadnje dvoboje igral tudi Korčnoj sam. V očividni želji, da se zoperstavi prav vsaki želji svojega nasprotnika, je Korčhoj želel igrati naenkrat s holandsko uro. Ker je taka vprašanja treba reševati sporazumno, so konec koncev posegli po stari metodi, ki jo v takih primerih uspešno uporablja dr. Euwe: odločil je žreb, in sicer v korist vzhodnonemške ure.
Pred prvo partijo sta Se nasprotnika mirno rokovala, kar je tako izrecno predpisano s pravilnikom. Nato pa je sledilo ogromno, za gledalce dokaj neprijetno presenečenje. Po mirni igri, brez vsakih zapletov, sta se nasprotnika že po dveh urah in 18 potezah sporazumela na remi, k| ga je predlagal Karpov. Kako je kaj takega.,mpgbče, ko je vendar Korčnoj kar žarel od borbenosti? S strokovnega stališča je mogoče podati prav enostavno razlago, ki pokaže, da partija niti hi tako nezanimiva. Korčnoj je začel s tistimi tremi potezami, s katerimi otvarja običajno vse partije kot beli. Karpov pa je že v svoji 3. potezi skrenil z običajne poti. Medtem ko je v dvoboju leta 1974 na tem mestu kar osemkrat igral damino in-dijko, je sedaj krenil v navadni damin gambit, kar je bilo za Korčno-ja očividno veliko presenečenje, ki je nanj gotovo tudi psihološko u-činkovalo. V naslednji potezi je Karpov še povrh krenil v ortodoksno obrambo, ki je sicer ne igra. In ko se je potem še pojavila na deski Tartakowerjeva varianta, za katero je Korčnoj znan kot eden največjih poznavalcev, je bilo to najbrž za Korčnoja znamenje, da je potrebna največja previdnost,
V četrtek je m visoki šoli za telesno kulturo v Bologni diplomirala z najvišjim odličjem ERIKA ŠKERL
Ob visokem uspehu ji čestita TPK Sirena.
ker je moral računati s kakšno novostjo. Zato niti ni poskusil ovreči igre nasprotnika, kakor je to storil v isti varianti s Spasskim v Beogradu. temveč je sam privolil v razplet, ki je nujno vodil v hiter remi. Karpov je s tem remijem seveda dosegel do neke mere uspeh, ker je kot črni brez vseh težav izenačil igro. Toda v dvoboju, ki se igra samo na dobljene partije, to nima posebnega pomena, ker pač prihodnjič Korčnoj lahko zaigra drugače. Za enkrat pa Korčnoj ve, s katero obrambo lahko v nadaljevanju dvoboja računa. Iz psiholoških razlogov je po navadi zelo važno, kdo prvi doseže zmago v dvoboju. Zato je razumljivo, da sta oba nasprotnika za enkrat izredno previdna.
Ortodoksni damin gambit Beli: Korčnoj - Črni: Karpov
(1. partija dvoboja, Bagujo, 18, 7. 1978
1. c4 Sf6 2. Sc3 efi 3. Sf3
Tako Korčnoj običajno začenja svoje partije. Črnemu pušča sedaj možnost prehoda v damino indijko s 3. ... b6 ali v angleško s 3. . . . c5.
3.	...d5 4. d4
Tu pa beli skoraj nima izbire.
4.	... Le7
V dvoboju 1974 je Karpov kot črni sicer dvakrat igral sprejeti damin gambit, nikoli pa ortodoksnega, 1 se začenja ravno z Le7. To je torej že važna razlika v repertoarju o-tvoritev.
5.	Lg5 hB 6. Lh4 0-0 7. e3 bB
Skupaj s 5. . . . h6 predstavlja ta
poteza tako imenovano Tartakovver-jevo varianto, ki so jo igrali sicer že konec prejšnjega stoletja, nekako pred 50 leti pa jo je zopet vpeljal dr. Tartakower v modernizirani obliki. Bistvo variante je v tem, da bi brez predhodnega h6 beli lahko sedaj tu menjal na d5 kmeta in skakača, nato še lovca na e7, potem pa bi prej ali slej z Ld3 in Dc2 dobil z napadom na h7 tempo. Sedaj pa ta nevarnost odpade.
S. Tel Lb7 9. 1x13
Korčnoj je naenkrat previden in ne ponavlja nadaljevanja, ki ga je dvakrat uporabil v dvoboju s Spas-
|-skim v Beogradu, namreč 9. Lf6: j Lf6: 10. cd5: ed5: 11. b4 c6. V 7.
! partiji dvoboja je sicer dosegel zrna-i go, toda 11. partijo je potem dobil | kot črni Spasski tako da je postal 1 ves sistem za belega nekoliko dvom-] ljiv. Najobičajnejše nadaljevanje za I belega pa je sicer tukaj 9, cd5: j Sd5: 10. Sd5: ed5: 11. Le7: De7:.
I Če ima potem beli izglede za igro J na zmago, pa ni gotovo, i 9. . . . dc4:
j Moderni učbeniki navajajo namer j sto tega samo 9. ... Se4 ali 9.
| . . . Sbd7, oboje z zadovoljivo igro črnega. Igrana poteza pa tudi ni nova, temveč jo je kot najenostavnejšo priporočil v svoji Teoriji otvoritev dr. Euwe že 1. 1948.
10. Lc4: Sbd7 11. 0-0 c5 12. DcS:
Beli sam stremi k poenostavljenju. Več napetosti bi ostalo v igri po 11. De2.
12	... Sc5: 13. De2 a6 14.
Tjdi De8
To ni niti izguba tempa. Ker grozi črni b5, mora tudi beli z naslednjo potezo tempo vrniti.
15.	a3 Sfe4
In sedaj razbremenitev, ki vodi r popolnoma enako ter tudi enostavno pozicijo.
16.	Se4: Se4: 17. Le7: De7: IS. Sd4 Tfc8. Remi.
Prej ali slej bi sledila zamenja^ va trdnjav na c-liniji.
Vasja Pirc
Beli: Karpov - Črni: Korčnoj
Španska otvoritev
1. e4 e5 2. S/3 Sc6 3. Lb5 a6 4. La4 SJ6 5. 0-0 Se4:
6. d4 b5 7. Lb3 d5 8. de5: Le6 .9 c3 *' ‘
.9. ...Le5 10. Sbd2 0-4) 11. Lc2 L/5.'?
12. Sb3 Lg4 13. Sc5:
Sc5: 14 Tel ...d4
15. h3 Lh5 16. ed4:
...L/3: 17. Df3: Sd4: 18. Dc3 Dd5 19. Le3 Sc2: 20. Dc2: Sd3
21. Tedi T]d8 22. Dc7: De5: 23. Deij • Se5 ’
24. b3 /6 25. Lb6 Tdl:+ 26. Tdl: Tc8 27. Td2 h5 28. Le3 K/7 29, /4 remi.
Posnetka s tekmovanja osnrivnošolskih otrok v Trebčah. Zgoraj:
daj: zagrizen boj v tekmi «med dvema ognjema*
PLAVANJE
Jugoslovansko prvenstvo
BEOGRAD — V petek se je v tem mestu začelo posamezno in e-kipno prvenstvo Jugoslavije. Najboljši rezultat je dosegla članica Triglava iz Kranja Barbara Štem-bergar, ki je na razdalji 200 m delfin postavila nov slovenski rekord s časom 2’34”93 ter s tem popravila prejšnji dosežek za skoraj sekundo.
BEOGRAD — Znani jugoslovanski plavalec Predrag Miloš, ki je lastnik državnih rekordov na 100 in 200 m hrbtno, je izjavil, da bo opustil športno aktivnost.
BRAILA — Na mladinskih balkanskih igrah v skokih v vodo je mladi Jugoslovan Mile Bavcon osvojil srebrno kolajno v skokih s stolpa.
AVTOMOBILIZEM
MARIBOR — Danes bo na novi avtomobilski stezi v Vinšeku na Pohorju zanimiva dirka v avtokro-su, ki se je bo udeležilo 24 pilotov iz ČSSR, Madžarske in Jugoslavije.
KOLESARSTVO
ZAGREB — Jugoslovanska kolesarska zveza je sporočila, da bo na letošnji dirki «Po poteh AVNOJ* sodelovalo tudi 7-člansko zastopstvo iz Kitajske.
aiiiiiiiimiminiiiiiimiiiiitimiiiiiimmiiiiiiiiiitima
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 23. julija 1978
KOLESARSTVO
«2. TROFEJA LORENZI - MOČILNIK*
8.30 v Bazovici Dirka na kronometer v organizaciji KK Adria « * •
AMATERJI
15.00	v Tavagnaccu Nastopa tudi Adria
SKt-ROLKE
MEDNARODNO TEKMOVANJE
9.00	v Kamniku Nastopa tudi SK Devin

Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revl|a «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedel|ah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije In podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* - DZS • 61000 Ljubl|on&
Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir 1 st., viš 43 mml ;
18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300. sožoljč | 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedil I Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druaih dež« v Italiji pri SPI.	j
Stran 10
23. julija 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I in tiska F
£
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
OB 26. OBLETNICI EGIPTOVSKE REVOLUCIJE
SADAT USTANOVI USTNO STRANKO
Napovedane novosti v notranji in zunanji politiki Slavospev Carterju in ponoven napad na Begina
KAIRO — Sadat je imel včeraj toliko pričakovani govor pred centralnim komitejem, to je pred najvišjo režimsko oblastjo. Osrednja tcčka dve uri in pol trajajočega posega ob priliki 26. obletnice revolucije z dne 23. julija 1952 se je vrtela okrog napovedane ustanovitve nove politične stranke, kateri naj bi načeloval sam predsednik republike.
»Dolgo sem kolebal, preden sem sprejel to odločitev, s katero še pcdaJjšujem odgovornostni mandat, ki sem ga prevzel v interesu naroda*, je naglasil Sadat s pripombo, da se z voditeljsko funkcijo v novi stranki nikakor ne bo izneveril svojemu dosedanjemu pojmovanju vloge državnega poglavrrja; le ta mora biti »arbiter in kustos* zakonitosti. Sklep o ustanovitvi stranke mora odobriti centralni komite.
Sadat je z druge strani v smislu pristojnosti, ki mu jih daje ustava, naročil ljudski skupščini (parlamentu) revizijo zakona o oblikovanju političnih Strank; ta predvideva, da je za ustanovitev in redno delovanje nove stranke potrebnih najmanj dvajset poslancev. Predsednik je nadalje zahteval od parlamenta, da odpravi tiste člene ustave, ki zadevajo vlogo arabske socialistične zveze ter pristojnosti centralnega komiteja; ta naj prevzame v prihodnosti funkcijo »moralnega varuha političnega življenja* v Egiotu.
Državni poglavar je apeliral na ljudstvo, naj bi znalo zavestno ločevati zlo od dobrega* ter naj si vsakdo, pa naj gre za pripadnika neke poklicne grupacije ali najni-ž;ega družbenega sloja, zastavi »lasten moralni in etični kodeks*.
Velika ljudska razprava o egiptovski socialdemokraciji, katero je spodbudil Sadat, je doslej rodila zgolj sadove akademske in teoretične narave. Edine vidnejše točke poročila izpod peresa glavnega tajnika centralnega komiteja Mustafe Kalila zadevajo zavrnitev načela o edinj stranki v državi, nadaljnje financiranje političnih strank iz državne blagajne, nevmešavanje sindikalnih organizacij ter univerzitetnih krogov v politično življenje in boj proti brezbožju.
Sadat se je odločno izrekel proti »diktaturi večine in terorizmu manjšine* ter v tej zvezi postavil kot zgled Izraelce; »V izrazito političnih zadevah se ločujejo na večino in opozicijo, toda so enotni, ko gre za obrambo celovite narodne skupnosti.* Po njegovi sodbi »ne more biti demokracije brez dogovarjanja z opozicijo, prav tako ne svobode brez vsakršnega nadzorstva.*
V zaključnem delu govora se je egiptovski državni poglavar dotaknil zunanjepolitičnih vprašanj, tako seveda prvenstveno celotne bližnje-vzhodne krize. V nekakšnem slavospevu šefu Bele hiše je Carterja označil kot »moralno neoporočnega*
in kot »človeka zdravih načel*. U-deležbo na dvodnevnem zasedanju v britanskem dvorcu Leeds Castle, kjer sta se sešla egiptpvskj in izraelski zunanji minister ob navzočnosti Vancea, naj bi Sadat sprejel samo zato, ker je ustrezno povabilo prišlo iz Carterjevih ust.
O Beginu je Sadat dejal, da pomeni s svojo nepopustljivostjo pravzaprav edino veliko oviro na poti do trajnega miru na Bližnjem vzhodu ter poslušalcem ponovil zadevno kairsko tezo; «Izraelu smo pripravljeni zajamčiti vame meje in redno sodelovanje z Egiptom, v nobenem primeru pa se ne bomo odpovedali naši suverenosti.* Egipt ne bo nikoli sklenil ločenega mirovnega sporazuma z Izraelom, je pristavil Sadat s pripombo, da sinajsko in golansko vorašanje sploh nista na tehtnici; edini, temeljni problem zadeva usodo Palestincev, zato se morajo pogajanja sukati izključno okrog bodoče ureditve Cisjordanije in Gaze. Nazadnje je govornik najavil nove pomembne ukrepe tako v notranji kot v zunanji politiki, (dg)
ENOTNO MNENJE ŠPANSKIH DEMOKRATOV
Teroristično nasilje služi samo desnici in neofašističnim silam
Mlada španska demokracija se v teh dneh nahaja pred zelo težko preizkušnjo ■ Manifestacija frankističnih 'nostalgikov v Madridu
MADRID — V Španiji se še ni polegel val reakcij na atentat, v katerem sta bila ubita general in podpolkovnik španske vojske in odgovornost za katerega si lastijo samozvane »Oborožene proletarske skupine*. Po izjavah generalnih tajnikov KPS Carrilla, PSOE Gonzalesa in predstavnikov sindikatov, je tudi španska vlada izdala uradno sporočilo, v katerem ostro obsoja krvavi atentat, «ki je neposreden napad na proces demokratizacije in mirnega sožitja v Španiji*. Vladni predsednik Adolf o Suarez je v intervjuju za televizijo izjavil, da je bil atentat izveden prav v trenutku, ko se španski parlament pripravlja, da izglasuje pomemben zakon o avtonomiji baskovskih dežel, ki ga podpirajo vse španske demokratične sile. Med drugim reakcijami na a-tentat bi omenili tudi zelo ostro tiskovno sporočilo maoistične skupine ORT. ki obsoja atentat in poziva policijo, naj takoj izsledi krivce. Naj dodamo, da je ista skrajnolevi-čarska skupina v preteklosti večkrat podprla podobne atentate.
Medtem pa se nadaljuje preiskava za izsleditev atentatorjev, ki naj bi po mnenju nekaterih pripadali že znani teroristični skupini GRA PO, dasi preiskovalci domneve ne potrjujejo. Vsekakor je tudi včeraj policija prečesala nekatere delav ske četrti Madrida, vendar pa brez uspeha.
V španskem glavnem mestu so včeraj pokopali žrtvi atentata, po greba se je poleg oblasti udeležila tudi množica fašističnih nostalgikov, ki so vzklikali gesla proti sedanji vladi in ministrskemu predsedniku Suarezu; vsekakor ni prišlo do incidentov, ker je policija posebno močno zastražila sedeže demokratičnih strank.
Mlada španska demokracija se v teh dneh nahaja pred težko preizkušnjo in sicer, kako odgovoriti na val terorizma in nasilja, ki je zajel državo.
S skrajne desnice namreč vse več pritiskajo reakcionarne sile, ki o-čitajo vladi in še po sebno Suarezu, da je popustil komunistom in socialistom. Z druge strani pa tako ime-
IIIIIIMIIIMIIIIIMIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinillllMIlIllMIIIMIIIIIIIimilllllllllfliminillllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIlIlIlllIlllllllllHllllllllia
PREISKAVA O UGRABITVI IN UBOJU ALDA MORA
Mlad delavec vpleten v kopico atentatov rdečih brigad v Rima?
Claudio Avvisati, ki je bil aretiran v sredo, naj bi sodeloval pri umoru sodnika Palme in napadu na časnikarja Rossija - Fant zavrnil vse obtožbe
RIM — Claudio Avvisati, mladi. levičarski skrajnež, ki ga je policija aretirala pred nekaj dnevi v I okviru preiskave o ugrabitvi in u-boju predsednika krščanske demokracije Alda Mora,naj bi bil eden od najbolj vplivnih voditeljev rimskega voda rdečih brigad. Tako trdijo v rimskih sodnih krogih, potem ko je med včerajšnjim zasliševanjem v zaporu Regina Coeli sodnik Gallucci obtožil fanta sodelovanja pri skoraj vseh terorističnih atentatih rdečih brigad v Rimu.
Avvisati naj bi po mnenju sodnikov bil vpleten v umor kasacijske-ga svetnika Riccara Palme, v atentat na funkcionarja pravosodnega ministrstva Valeria Traversija in v napade na časnikarja Emilia Rossija, ravnatelja rimske ekonomske fakultete Rema Cacclafeste, bivšega predsednika dežele Lacij Girolama Mechellija in demokrščanskega deželnega poslanca Publia Fiorija, poleg tega pa naj bi sodeloval pri u-g: abitvi Alda Mora in pri pokolu
njegovega spremstva.
Zaenkrat ni znano, na kakšnih in-dicijah so sodniki osnovali hude obtožbe. Ve se le, da domneva o članstvu mladega Avvisatija v rimskem vodu rdečih brigad temelji predvsem na izjavah Enrica Triace, lastnika tiskarne - skrivališča v Ul. Pio Foa, in na gradivu, ki naj bi ga bili zaplenili na fantovem domu. Ob tem p« se odpira vprašanje, kaj vse so agenti našli pri Avvisati ju. Po prvem uradnem sporočilu naj bi zaplenili le knjigo, ki je na prodaj v vsaki knjigarni, morda pa so zamolčali najdbo pomembnejšega gradiva.
A vrnimo se k izjavam Triace. Leta naj bi poudaril, da je Avvisati bistveno pripomogel k organizaciji in usposobitvi tiskarne, ker je med drugim priskrbel tiskarski stroj, s katerim so natisnili dober del letakov RB. Stroj naj bi nato izročil Stefanu Sebregondiju (le-tega, za katerega je dr. Gallucci pred časom podpisal zaporni nalog, preiskoval-
ci še iščejo), slednji pa Triaci. Kaže. da so preiskovalci izsledili trgovca, ki je prodal stroj (znan je le •njegov priimek Noto) in s katerim bodo najbrž že jutri soočili mladega delavca.
Avvisati je namreč med včerajšnjim zasliševanjem zavrnil vse obtožbe in izjavil, da ne pozna ne Nota ne nikogar izmed zaprtih domnevnih brigadistov, z izjemo Triace in Sebregondija, ki sta kot on zahajala v «kolektiv četrti Tiburtino terzo*. »Nasprotujem nasilju — je poudaril fant — in nisem nikoli soglašal z rdečimi brigadami*. Dodal je še, da je po aretaciji začel z gladovno stavko, zaradi »psihološke travme*, ki mu jo je povzročila u-temeljitev zapornega naloga.
Avvisatijev odvetnik Marazzita pa je s svoje strani poudaril, da: bo v ponedeljek naslovil sodnikom' zahtevo po osvoboditvi fanta, ker da so obtožbe neosnovane. (vt)
aiiiiiiiiiiiiiiuiiimMiiiiiiiMfiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiimiiiimiiiiiiiittiiiiiitiiiiHtiiiiiiiiiiiiiitiiittitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiit
Jacopuccijevo srce prenehalo biti
BOLOGNA — Potem ko je klinična irt nastopila že ob 9. uri predvče-išnjim. se je nesrečnemu italijan-•mu boksarju Angelu Jacopucciju :e dokončno ustavilo včeraj ob 10.
. Posmrtne ostanka So zložili v kr-ki je bila do poznega popoldneva ©stavljena v mrtvašnici, nakar so odpeljali na zavod za sodno metno, kjer bo pokojnikovo truplo po logu sodstva podvrženo obdukciji. Saradi tega tudi ne bo mogoče preliti Angelovih ledvic v organizma eh bolnih mladincev, kot je bilo votno zamišljeno. Željo v tem srni i je bila izrazila strta vdova. Ja-[jucci zapušča poleg nje tudi sinč-. Predsednik boksarske federacije angelisti je pojasnil, da bo za po-jnikovo družino čim bolje poskrb-no.
Va sliki (telefoto ANSA) krsta pred enim prevozom v zavod za sodno : diclno. Kdaj bo opravljena obduk ia, ni še znano.
BRESCIA — Včeraj je na dokaj nenavaden način preminil 48-letni Gino Folli. V Soprazzoccu, kjer stanuje, se mu je pritihotapil v ustno votlino sršen ter ga pičil v glasilko. Nesrečnika so brž prepeljali v bolnišnico, kjer pa .je kmalu umrl zaradi zadušitve, saj mu je silna oteklina v grlu onemogočila dihanje.
Maščevanje ali ugrabitev po pomoti?
Nadaljuje
se preiskava o smrti mladega Zibecchija
MILAN — Z zasliševanjem glavnih obtožencev se je včeraj nadaljevala preiskava o smrti mladega pripadnika levičarskega izvenparla-mentarnega gibanja Giannina Zibecchija, ki ga je med neko manifestacijo leta 1975 povozilo terensko vozilo karabinjerjev. Preiskovalni sodnik je namreč zaslišal šoferja vozila in podčastnika, ki je vodil oddelek v katerega je spadalo vozilo. Oba sta kot je znano obtožena nenamernega umora. Karabinjerja sta zavrnila vse obtožbe, šofer pa tudi vztrajno trdi, da je izgubil nadzorstvo nad vozilom, potem ko ga je zadel v glavo kamen, ki naj bi ga vrgli demonstranti. Nekateri očividci so takrat to verzijo odločno zavrgli in v tej zvezi jih bo preiskovalni sodnik morda že prihodnji teden ponovno zaslišal.
OLBIA (Sassari) — Nenavadna ugrabitev sinoči pri sardinskem mestu Olbia: zakrinkani banditi so ugrabili 26-letnega Gianpietra Ar-ba, nepremožnega fanta brez stalne zaposlitve. Dinamika ugrabitve je dokaj čudna in policija se sprašuje, ali niso banditi morda zamenjali Arbo z petičnim francoskim inženirjem, ki naj bi bil izbrana žrtev. Obenem pa ne prezirajo niti možnosti maščevanja, dasi ni znano, kako je fant prišel navzkriž z roparji.
Gianpietro Arba .je sinoči pospremil francoski prijateljici Marie Sol-lettier ln njeno 20-letno hčerko Sabine na letališče v Olbio, kjer naj bi dočakali inženirja Georgeja Lou-rieja. Letalo, a katerim naj bi pri-
šel Francoz, pa je imelo več kot dveumo zamudo, zaradi česar se je trojica vrnila v vilo, kjer preživlja počitnice. Tu so na dvorišču v zasedi prežali banditi, ki so z orožjem onesposobili ženski. Arbo pa odvedli s seboj.
Inženir Lourie, ki se je kmalu pozneje pripeljal z letališča s taksijem. je rešil zvezani ženski in nemudoma obvestil policijo. Agenti so prečesali okolico vile in kmalu našli mercedes, s katerim so banditi pobegnili. Najbrž so se ugrabitelji z žrtvijo skrili na hribih, kjer je pred desetimi leti kraljeval žalostno znani sardinski bandit Grajano Mesina.
Kot rečeno, je ugrabitev dokaj nenavadna, zlasti če upoštevamo
dejstvo, da je Arba nepremožen in brez stalne zaposlitve. Možno je, da so banditi v temi zamenjali fanta za 64-letnega inženirja Lou-rierja, ki naj ti se rešil le zaradi dveurne zamude letala. Možno pa je tudi, da so se banditi hoteli maščevati mlademu fantu.
Kljub šoku. ki sta ga doživeli ob napadu roparjev, sta francoski turistki vneto sodelovali s policijo, vendar doslej njuna pomoč ni obrodila sadov.
Včerajšnja je že tretji letošnji primer ugrabitve na Sardiniji. Najprej .je bil ugrabljen 1 l-letni Mau-ro Carassale, 24. junija pa T.uca Loggi, ki ga ugrabitelji še niso iz pustili, (ic)
novane skrajnolevičarske teroristične skupine v trenutku ko napadajo najšibkejši člen španske demokracije in sicer vojsko, ustvarjajo stvarne pogoje, da se položaj res zasuka v avtoritarizem, ki ga zasledujejo frankistične sile.
Medtem pa se španski parlament pripravlja na odobritev nove u-stave, pri sestavi katere so sodelovale vse demokratične stranke. Včeraj je namreč poslanska zbornica že izglasovala nekaj zelo pomembnih členov nove ustave, ki predvidevajo nove odnose med državo in katoliško cerkvijo in pa avtonomijo za nekatere pokrajine. Vsekakor bo moral novo ustavo odobriti še senat in to predvidoma že ta mesec.
V odgovor na Izglasovanje zakona o avtonomiji baskovskih dežel, je teroristična organizacija ETA včeraj napovedala nove atentate na račun španske policije in vojske.
(st)
Kapetan Lakirna obtožen obrekovanja
CATANZARO — Preiskovalni sodnik Porcelli je sestavil obtožnico proti kapetanu Antoniu Labruni, bivšemu častniku SID, zaradi obrekovanja na račun neofašista Pozzana, ki je kot Labruna obtoženec na procesu o pokolu na Trgu Fontana. Pozzanov branilec je namreč prijavil sodišču bivšega častnika SID, ki je med sodno obravnavo v Catanzaru izjavil, da se je Pozzan posluževal več let ponarejene osebne izkaznice in to predvsem pri stikih, ki jih je imel s posebnim uradom D bivše varnostne službe, ki ga je vodil sam Labruna.
Disciplinski postopek proti rimskemu pretorju
RIM — Pretorju Gabrieleju Cer-minari grozi strog disciplinski u-krep, ker je v članku z dne 11. marca, priobčenem v »Manifestu*, obsodil ravnanje nekaterih uradnih zagovornikov rdečih brigadistov na turinskem procesu. Kakor že poprej porotniki, tako so tudi oni vrnili odvetniški mandat kar .je Carmi-nara tolmačil kot nezaupanje v državo.
Višji sodni svet je videl v tem možno žalitev sodnijskega prestiža in o zadevi poročal pravosodnemu ministru Bondfaciu ter glavnemu pravdmku na kasacijskem sodišču Boctii.
Pred uničenjem «skylaba»
NEW YORK - Ameriškemu 84-tonskemu. vesoljskemu laboratoriju «skylab» preti uničenje. Že pred časom se je namreč krepko odmaknil od predvidene tirnice okoli naše zemlje in vsi poskusi tehniškega osebja »Johnson Space Centra*, ki ga upravlja vesoljska ustanova NA SA v Houstonu (Texas), da ga zopet potisnejo v pravo smer, so bili zaman. Vse torej kaže, da se bo «skylab» kaj kmalu raztreščil ob dotiku z atmosfero. Tehniki poizkušajo preprečiti vsaj to, da se laboratorij ne bi razletel nad obljudenim ozemljem.
Upor turških kaznjencev
ANKARA — Kaznilnica v mestecu Urfa 850 km jugovzhodno od turškega glavnega mesta je bila včeraj prizorišče množičnega upora. Okrog 600 jetnikov je napadlo četvero paznikov ter jih obdržalo kot talce: zahtevali so razgovor s pravosodnim ministrom, ki naj bi jim zagotovil boljše zaporniške pogoje in pristal na splošno amnestijo.
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite naa!
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOLESARSTVO
«T0UR DE FRANCE>
Raas etapni zmagovalec
«Tour> se bo zaključil danes v Parizu z velikim slavjem domačina Bernarda Ninaulta
SENLIS — Kot je bilo pričakovati, je bila včerajšnja etapa le «priprava» za današnje veliko slavje Francoza Bernarda Hinauita, ki je seveda tudi včeraj ohranil rumeno majico in bo danes (razen seveda velikih presenečenj) končni zmagovalec letošnjega, 56. «Toura».
V včerajšnji etapi je glavnina vozila skupaj vse do zaključnih kilometrov, malo pred ciljem je Nizozemcu Janu Rrasu uspel pobeg in je tako osvojil etapo s 14" naskoka nad vso glavnino.
Vrstni red 21. etape (Epcrnay -Compiegne - Senlis, 207,500 km)
1.	Jan Raas (Niz.) 5.58’49”
2.	Maertens (Bel.) po 14”
3.	Bertin (Fr.)
4.	Esclassan (Fr.)
5.	Hoban (VB)
6.	Delepine (Fr.)
7.	De Meyer (Bel.)
8.	Wesemael (Bel.)
9.	Patritti (Fr.)
10. Thaler (ZRN) vsi s zmagovalčevim časom
Skupna lestvica
1.	Hinault (Fr.)	103.54 11”
2.	Zoetemelk (Niz.)	po	3’56”
3.	Agostinho (Por.)	po	7’04”
4.	Bruyere (Bel.) po	9'04”
5.	Seznec (Fr.) po	12’50”
SABLJANJE
SP V HAMBURGU
Madžarska pred SZ
HAMBURG — Madžarska je včeraj osvojila na SP v tem kraju zlato kolajno v sablji ekipno.
V finalu so Madžari premagali Sovjetsko zvezo. Bron je osvojila Švedska, ki je odpravila Francijo.
SVETOVNO PRVENSTVO
Karpov -Korčnoj že tretjič remi
BAGUJO — Tudi tretja partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in izzivalcem Korčnojem V filipinskem mestu Baguju se je zaključila z remijem. Šahista s*a igrala skoraj pet ur ter povlekla 30 potez. V tej tretji partiji je imel Korčnoj bele figu-
ro ter dvakrat povlekel daminega kmeta. Karpov mu je odgovoril s svojo priljubljeno Nimcoindijsko o-brambo, nakar se ;e kmalu začel pravi boj.
Izzivalec je kmalu dosegel boljšo, za nekatere šahovske opazovalce celo zmagano pozicijo, vendar pa se je nekje v nadaljevanju zmotil, tako da je bilo stanje spet izenačeno. Korčnoj je predlagal remi v 30. potezi, ko je imel ricer nekoliko boljšo pozicijo, vendar pa ne tako, da bi lahko upal v zmago. V tej partiji je Karpov dokazal, da verjetno vseeno ni tako soliden, kot so nekateri pred dvobojem mislili. Splošno mnenje pa je, da bo na koncu zmagal tisti, ki bo bolje vzdržal psihološki boj. D. J.
NOGOMET
BORZA POLPROFESIONALCEV
Dri k Mantovi
MILAN — Včeraj se je zaključila tudi italijanska nogometna borza za polprofesionalne klube.
Tudi ta borza je bila dokaj živahna, med drugim pa naj omenimo, da bo član Triestine Dri v prihodnji sezoni igral za Mantovo.
ŠIVALNE STROJE
SINGER
od 140.000 lir dalje,
v različnih izvedbah in po ugodnih cenah vam nudi tvrdka
Kosmlna Sergij
Nabrežina center 156 Tel. 200-123
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20 03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
Gostilna
SILVESTER
NABREŽINA
vabi na novi urejen vrt, kjer so na razpolago specialitete na žaru: čevapčiči, ražnjiči, piščanci itd.
TENIS
Borg - Barazzutt! v finalu
BAASTAD — Šved Bjom Borg in Italijan Corrado Barazzutti sta finalista mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju.
Borg je v polfinalu premagal Španca Munoza s 6:4, 6:1; Barazzutti pa je odpravil Madžara Taroczyja s 6:3, 1:6, 7:5.
OBVESTILO
Tečaj jadranja TPK Sirena
V sodelovanju s koprskim JK Jadro bo TPK Sirena priredila tečaj v jadranju za začetnike od 9. do 12. leta.
Tečaj bo povezan z enotedenskim taborjenjem v ankaranskem kam-pingu in bo potekal v koprskem zalivu.
Nadaljnje informacije v torkovi številki našega dnevnika.
SPDT iskreno čestita članici ERIKI ŠKERL
za doseženo diplomo iz telesne vzgoje.
Mali oglasi
CARLI VIRGILIO sporuča vsem P1*' jateljem In znancem, da je odpt novo prodajalno vseh vrst starih « novih avtomobilov. Na zalogi 68 72. 850 68. A 112 72, NSU ; 72. mercedes 200 D 70. 124 coupL 1600 74. AR 1300 75. 1500 C 66, ta» ' nus 1300 73, 128 71, 124 68 in « druge na izbiro. Obiščite nov «' Ion v Ulici Brigata Casale št. " tel 826084.
»CITROEN* - mehanična delavni« Cavalli. tudi drugih avtomobilov 0*' j Rittmayer 4/a.
POTUJETE V RIM? V slovensM* hotelu Bled imate na razpolago ^ j tetske usluge po različnih cenah. « stavracijo z jedili po naročilu, « prt parkirni prostor, ugodno meni*' vo dinarjev. Vsaki vaši prošnji ca« volje ustrežemo. Obrnite se na * pravo hotela Bled, Via 3. Croce « Gerusalemme 40, 00185 Rim telef« 06/777102.
pam železnina
|Y|	STROJI — TEHNIČNI ARH*1'
import-emor^
ŽELITE se poročiti? Informacije f; gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccefl* j 6, Videm — odprto ob sredah, j botah popoldan in ob nedeljah <* poldan. Tel. 295923.
SLOVENSKA DRUŽINA nujno iSl* hišo z vrtom ali zazidljivo parce ! na območju Grete, Barkovelj. tovela. Tel. 748556 ali 748456.
KUPIM knjigo Rafaela Perhavca talci Prekomorci*. Izdala jo * \ knjižnica NOV in POS Nova God« : 25. junija 1968. Ponudbe na PriW°r ski dnevnik pod »Knjiga*.
ŠVAB KORADO - zavarovalni ag«n' — sporoča vsem svojim prijatelj«? j in klientom iz Trsta, da je odP‘ nov urad v Trstu, Ul. Genova 1' j tel. 61034/5.
GOSTILNA PRI STUDENCU -lina, obvešča, da bo zaprta za« letnega dopusta d0 16. avgusta l®7 '
V OKOLICI GORICE se je izgubi« . psica Simba, bel setter, telef°° j 0481/44538.
POZABILA sem dežnik v avtu h* : Femetičah. Tel. 824369.
SPEDITERSKO podjetje išče mlad®«* fanta z opravljeno vajaščno. 212145, danes, od 20. do 22. ur«.
FRANCO
kreator
Italijanske mod® damski frizer
Ul. Canalpiccolo I (za Borznim trgom)
IZREDNA PRODAJA POHIŠTVA OD 30 00 40% POPUSTA
DNEVNE SOBE «OLD AMERICA« — SPALNICE VSEH VRST — KUHINJE — OBLAZINJENE in USNJENE SEDEŽNE GARNITURE ter druge vrste pohištva in opreme do izčrpanja zaloge.
POHITITE!
SPLOSNA OPREMA
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 NUDIMO MOŽNOST NAKUPA V DINARJIH
Restavracija «DA FLEGOz
TRŽIČ (Monfalcone)
Ul. Basni 39 Tel. (0481) 73389
Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče.
podjetje
L m,
FURLANI
TRST — UL Milano 25 tel. (040) 62200
V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za:
•	FERRARI
•	BENASSI
•	GOLDONI
•	PINZA
•	LOMBARDINI Idr.
VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO