Mehanizirana priprava livnih plošč
UDK: 669.18:621.746.395 ASM/SLA: D 95, 19d
Stanko Kovačič
Jeklarna Ravne uporablja sistem obračalnih livnih plošč za vlivanje ingotov do teže 2 t. Princip mehanizacije je grajen na osovi fiksiranja več kokil in lijaka na ploščo. Enota priprave kokil za in-direktno vlivanje ni več ena kokila, temvč več na ploščo pritrjenih kokil. Utori za vlaganje kanalske opeke so na spodnji strani plošče. Ploščo lahko zidamo le tako, da jo obrnemo narobe.
Odlite ingote izpraznjujemo tako, da cel sistem kokil, oziroma odlito obračalno ploščo prenesemo na mesto za izpraznjevanje, kjer je namenski stroj za izpraznjevanje.
Sistem je uveden s ciljem izboljšati kakovost pri vlivanju, doseči večjo produktivnost za proiz-
vodnjo v starih malih obratih in zaradi humani-zacije izvajanja jeklarskih aktivnosti.
1. UVOD
Metoda obračalnih livnih plošč je bila razvita v jeklarni Bofors na Švedskem.
Sistem je grajen na principu, da enota postavljanja ni več ena kokila, temveč sistem na ploščo privijačenih kokil. Na ploščo je privijačen tudi lijak in posebne ročke, ki služijo za obračanje in transport plošče.
Slika 1
Obračanje obračalne plošče
Fig. 1
Turning of the tum-over plate
Razlika od klasične izvedbe je ta, da so utori za kanalsko opeko (vlivni sistem) na talni strani plošče. Kanalske opeke pri zidanju plošče lahko vložimo le tako, da je plošča obrnjena. Videz plošče in obračanje je prikazano na sliki 1.
Glede na veličino formatov obstajata dve inačici izvedbe plošč; livna plošča z osmimi kokilami in livna plošča z dvanajstimi kokilami.
2. PRIČAKOVANE PREDNOSTI
MEHANIZIRANE PRIPRAVE LIVNIH PLOŠČ
Odločitev za zamenjavo tehnologije od klasičnega dela z izgotavljanjem in rafiniranjem jekla v osnovnem agregatu do prehoda v zunajpečno rafi-nacijo prinaša določene koristi in postavlja gotove zahteve. Jeklo višjega nivoja kakovosti je potrebno tudi kakovostno uliti. Sprostitev osnovnih agregatov prinaša večjo proizvodnjo, a prostor v obratih ostaja isti, saj se hale v bistvu ne povečujejo. Tako je bilo nujno razmišljati tudi o iskanju novih tehnoloških premikov na področju priprave kokil, vlivanja in izpraznjevanja. Tudi napredovanje v smeri izboljšanja pogojev dela pri vlivanju je narekovalo večjo preorientacijo. Tako smo pristopili k spremembi tehnologije na področju vlivanja, da bi:
—	povečali produktivnost,
—	humanizirali pogoje dela — manj fizičnega napora,
—	izboljšali kakovosti ingotov,
—	zmanjšali izemt pri vlivanju,
—	povečali vzdržnost kokil in dosegli
—	večji izkoristek pri plastični predelavi.
— Istočasno smo zaradi zagona avtomatske kovaške GFM linije uvedli štiri nove formate ingotov pod 1100 kg, tako je prišlo do povečanja produkcije malih formatov. Večja preorientacija na področju vlivanja je tako postala osnovni pogoj.
Željeno rešitev nastalih problemov in postavljenih ciljev smo videli v uvedbi obračalnih livnih plošč.
3. ZIDANJE IN PRIPRAVA LIVNE PLOŠČE
Ohlajeno iploščo (še nad 100°C) vzamemo iz komore za čiščenje in hlajenje in jo obrnemo v pozicijo za zidanje ter postavimo na mesto za zidanje (slika št. 2).
Pred zidanjem ploščo očistimo malte, opeke in železa. Okrogla opeka, ki povezuje livni sistem s prostornino kokile, opremimo s pločevinastim tesnilom, zabijemo v odprtino in zalijemo z malto. V kanalske utore vložimo kanalsiko opeko in fiksiramo z lesenimi zagozdami. Nato opeko zasujemo s peskom in premažemo z malto, tako da so utori za opeke poravnani z dnom plošče. Pri vstavljanju kanalske opeke premažemo sklepe opeke s kitom — lepilom, da je notranjost livnega sistema zaščitena.
Zazidano ploščo po naravnem sušenju (lastna temperatura) obrnemo in odnesemo na mesto za vlivanje, kjer je popolnoma ravna, očiščena podložna plošča. Na tem mestu se sestavi lijak in nastavijo kape ter izsesa livni sistem in kokile. Po vložitvi livnega praška je sistem pripravljen za vlivanje. Slika 3 prikazuje sestavljanje lijaka.
Slika 2
Zidanje plošče
Fig. 2
Bricking the plate
Slika 3
Postavljanje lijaka
Fig. 3
Setting the ingate
Slika 4 Stroj za izpraznevanje
Fig. 4
Stripping machine
Po odlitju in odrejenem času strjevanja snamemo okvire kap in zgornji del lijaka. Ploščo odnesemo in položimo na posebno stojalo ob stroja za izpraznjevanje. Pod stojalom stoji zaboj za odpadno opeko, ki odpada pri izpraznjevanju. Na sliki 4 je prikazan stroj za izpraznjevanje. Ta je zelo okreten in elastičen.
Opremljen je s posebno glavo. Izpraznjevanje poteka itako, da glavo stroja postavimo na glavo ingota. Ob zapiranju klešč se ingot dviga in odtrga korenina. Ingot nato prenesemo na posebne škarje, kjer se odreže preostala korenina, nato ingot odložimo v košaro za prevoz. Rezanje korenine je prikazano na sliki 5.
Ob izvlačenju zadnjega ingota ga postavimo na lijačno korenino, tako da izpade cel livni sistem.
Prazno ploščo obrnemo, da izpadejo ostanki livnega prahu in kap, (ter odnesemo v komoro za hlajenje in čiščenje. Komora za hlajenje je popolnoma avtomatizirana s časovnim relejem. Vročo ploščo najprej z močnim vodnim curkom očistimo. Po čiščenju ploščo izpostavimo ohlajevanju z zrakom in na koncu še z vodno prho. Po koncu procesa ohlajevanja se voz z ohlajeno ploščo avtomatsko pripelje iz komore. Plošča je pripravljena za ponovno obzidavo.
Slika 5
Rezanje korenine ingota
Fig. 5
Cutting ingot foot
4. IZKUŠNJE POSKUSNEGA OBRATOVANJA
Prve poskuse mehanizirane priprave livnih sistemov smo pričeli v novembru 1981. Popoln prehod na tak način dela je bil izveden v mesecu maju 1982.
Pri uvajanju smo naleteli na tri področja problemov:
1.	Sistem zahteva veliko pedantnega dela pri zidanju plošč in zmerno delo ves delovni čas.
2.	Dimenzija in kakovost kanalskih opek mora biti zagotovljena na visokem nivoju.
3.	Uspeh in pričakovane prednosti so najbolj odvisne od kakovosti kokilne litine.
Za sistem so predvidene kokile iz nodularne ali vermikulame litine.
Medtem ko smo prvi dve področji problemov v glavnem rešili, nam še vedno povzroča velike težave prehitro nastajanje globokih razpok na dnu kokile in občasno pokanje kokil.
Prvo nam povzroča težave pri tesnjenju livnega sistema, tako prihaja do zalivanja dna kokile in ingota ter nato do težav pri izpraznjevanju. Drugo
pa povzroča zalivanje sistema, kar ima za posledico težave, oziroma ogromno dela pri menjavi kokil in drugih elemenov na plošči.
Rešitev vidimo v dobri sodelavi s strokovnjaki iz štorske livarne, da čimprej osvojimo pravo kakovostno litino za tonamensko uporabo.
ZUSAMMENFASSUNG
Im Stahlwerk Ravne vvird ein System der umkeher-baren Giessplatten fiir das Giessen von Blocken bis zu 2 Tonnen angevvendet. Bei diesem System vverden die Kokillen und der Giesstrichter auf die Giessplatte fest: gemacht. Die Einheit bei der Vorbereitung ist nicht mehr die einzelne Kokille sondern mehr an die Giessplatte be-festigten Kokillen. Die Nuten fiir das einlegen der Kanal-steine sind ander unteren Seite der Giessplatte. Die Giessplatte kann nur in der umgekehrten Lage gemauert vverden.
Die abgegossenen Blocke konnen nur so ausgezogen vverden, dass die Giessplatte auf einen Platz gebracht vvird vvo sich eine Ausziehmaschiene befindet.
Die Einfiirung dieses Systemes hatte das Ziel	die
Oualitat des Giessens zu verbessern, Vergrosserung	der
Produktivitat in den alten kleinen Betrieben und	Er-
ziehlung grosserer Humanitat bei der Ausfiihrung	der schvveren Arbeit in den Giessbetrieben.
SUMMARY
Ravne Ironvvorks use the system of turn-over casting plates for casting ingots of up to 2 tons. The principle of the mechanized device of casting systems is based on fixing moulds and the ingate on a plate. l/nit is no more a single mould but a number of moulds fixed to a plate. Grooves for inserting the bottomplate bricks are on the lovver side of the plate. The plate can be bricked in the turned position.
The čast ingots can be stripped by transferring the vvhole plate to the stripping area vvhere is the adequate machine.
The system vvas introduced to improve the quality in casting, to increase the output of old small plants, and to achieve lighter vvorking conditions in steel plants.
3AKAIOMEHHE
CTaAenAaBHAbHLift 3&boa 5Ke.\e3apHa PaBHe ynoTpe6AaeT aasi ahth« CAHTKOB BeCa AO 2 T. CHCTeMy noBOpOTHbIX AHTeHHUX nAHT. tlpHHUHn MexaHH3Hp0BaHH0r0 yCTpoftCTBa AHTeftHMX CHCTeMOB no-crpoen Ha OcHOBaHHH 3acj>HKCHpoBaHHir onpeAeAeHHoro KO.vmecrBa H3AOJKHHH H AHTeftHOH BOpOHKH Ha AHTeftHyK> IlAaCTHHy. TaKHM 0<5pa3OM KOHCTpyKTHBHyK) eAHHHity GoAbine He coCTaBAHer oTAeAtnaa «3AO»HHita, a orrpeAeAeiiHbiH p«A h3ao)khhu, npnKpen,\eHHbix Ha AHTeftHyio nAacTHHy. na3bi aa« BKAaAKH <j>acoHHbix KHpmiMeli Ha-
XOA»TCa Ha HlOKHeii CTOPOHU nAaCTHHbl. 9ro 3HaHHT, MTO KaAieHHyio KAaAKy ILVaCTHHbl HaAO Bbino.VHSTb TOAbKO b BbIflepHyTOM IIOAOJKeHHH.
OTAHTbie cahtkh mojkho H3BAeMb KorAa ueAyio nAacTHHy BMeCTe c H3AoJKHimaMii nepeHeceu Ha Mecrro M« cTpmmoBaHHa rAe na-xoA«TbCX npeAHa3HaqeHHoe YCTpoiiCTBo aa« onopajKHBaHH«.
UeAb BBeAeHHa TaKoii chctsmm: y\yMUiHTb npouecc AHTba, yBe-AHmmiTb np0AyKTHBH0CTb b He60AMIIHX H CpeAHHX uexax h AOOHTbCa ooAce Bbiciueii ryMaHuocTH npw BtmoAHeHHH AesiTeAbHocTeS b CTaAe-ItAaBHAbHOM UCXe.