List 78. 
Koliko koristi to, da se vpeljuje v slovenske šole po kmetih začetni nauk nemškega jezika?
To vprašanje  imajo   premisliti  šolski   uceuiki   in na-DJ odgovoriti  v letošnjih  učiteljskih zborih.   Ker pa zadeva to
310
vprašanje slovenski narod, njegovo vlastitost, omiko in napredovanje posebej, mislim, da bi ne bilo odveč, ako bi se od tega tudi očitno kaj govorilo, pa brez zamere! Pisavca tega spisane vodi ne prevelika ljubezen do slovenščine, ne zopernost do nemščine, ker dobro mu je znan stari pregovor: 5,Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš" in ker tudi dobro ve, da od višje omikanega človeka pri nas se tirja znanje nemškega jezika. Al le resniea naj velja, in ako se motim, naj me drug preveri s terdnimi dokazi.
Kdor hoče prav odgovoriti na zgornje vprašanje, mu mora namen ljudskih šol jasen biti. In kaj je namen ljudskih šol? Namen ljudskih šol je: naučiti otroke tistih reči, ki jih bodo potrebovali, kadar bodo zapustili šolo. To se ne more spodbiti. Ako je pa temu tako, se mora učenik, kadar ima mladost pred seboj zbrano, vprašati: Kaj bo iz teh učencov, kadar bodo zapustili šolo? Odgovor je lahek, ako se je učenik le nekoliko ozerl po svojem šolskem okraji; pa tudi volitev učnih predmetov je razvidna, ako hoče biti pravi učenik in osrečevavec ljudstva. Kakor se razlagajo učencom bogoslovja, zdravništva, pravice itd. tisti nauki, ki jih bodo potrebovali spolnovaje dolžnosti svojega poklica, tako mora dosledno tudi nauk v ljudskih šolah primeren biti potrebnostim učencov. Šolski otroci po kmetih ali po deželi so sinovi in hčere večidel poljskih obdeiovavcov, ki bodo za nektere leta staršem pomagali pri kmetovanji ali živinoreji in jih po njih odstopu nadomestovali. Nekteri kraji so tudi taki, kjer se pečajo prebivavci s pohišnim kramarjenjem in hodijo v druge dežele. Rokodelci so zlasti po tergih in mestih na deželi ali v večjih vaseh.
Po tem pregledu se vidi, da začetni nemški nauk nič ne koristi takim otrokom, ki bodo po izstopu iz šole po-ljodelci in živinorejci, marveč ukvarjanje in vbijanje s tem učenjem jim še škoduje na več strani. Kako to? Vsak dober učenik skerbi, da vsili svojim učencom kak predmet saj toliko v glavo, da prestane vendar z nekoliko častjo konecletno preskušnjo. Kako pa se je treba ubijati in upirati z naukom popolnoma neznanim, in koliko primerama naj več ur za to v tednu oberniti, vedo naj bolj šolski učeniki sami. la kakošen dobiček dosežejo s tem? Ta, da se take ure učenci dolgočasijo, da zgubljajo veselje zadruge nauke, in da spozabijo po iztopu iz šole v malo letih to, kar so se bili naučili s silo in težavo. Škoda le za toliko ur, za zlati čas, ki so ga preživeli ne-pridoma v šoli! Ali bi ne bilo stokrat bolje, ako bi se bili učili ta čas zemljopisja, zgodovine, ali pa nekoliko iz naravoslovja, kemije itd., ker to bi jim pozneje mnogo koristilo pri umnem kmetovanji. To spoznajo vsi modri možje, zato je rekel g. Fr. Eimuth v velikem zboru kmetovavcov na Dunaj i 16. maja t. L: ^Potrebno je, in po mojih mislih pervo potrebno, da se drugač osnujejo nase šole po kmetih, in to tako, da se razlagajo kmečkim fantom že v teh šolah, saj po večjem, tisti nauki, ktere bodo potrebovali pozneje kot kmetijski gospoda rji." In slavni Che-valier je rekel: „Nauk v kmetijskih rečeh je pravi %ačetni nauk v ljudskih šolah."
Kogar tedaj ne slepi enostrauost, mora spoznati, da celo nič ne koristi začetni nauk nemškega jezika takim učencom, ki ostanejo po izšolanji doma pri kmetii, ali pa služijo na kmetih, veliko več jim še škodje na mnoge strani, ker se zamude in opuste drugi koristniši nauki,  ali se saj ne razlagajo tako,   kakor bi bilo potreba.
Ugovarjal bi mi kdo, da prestopajo učenci iz ljudskih šol v poglavitne šole, torej jim je potreben začetni nemški nauk, da ne zaostanejo. Prav bi imel, ako bi bilo to res. Ali skušnja uči, da jih iz ljudskih šol le prav malo gre v poglavitne šole, in pa, če mislijo starši otroke naprej dati, jih dajo, kakor hitro je to mogoče. Pa če bi jih tudi ne dali, vprašam: Ali so ljudske šole priprav-
ljavke za poglavitne? in ali se ne utopi korist za take, ki mislijo ^naprej študirati", popolnoma v škodi, ki zadeva iz poprej razlaganih vzrokov druge, ki ostanejo doma. Če pa že žele starši otroke poslati po končani ljudski šoli v poglavitne, naj bi učeniki posebej učili take otroke v nemškem jeziku, kar bi gotovo toliko raje storili, ako bi se jim njih trud kolikor toliko povernil. Tako bo na vse strani prav.
Mislil bi si morebiti tudi kdo: „Saj je vendarle prav, ako se uče otroci nekoliko nemšine tudi; gosposki pišejo in govore le po nemški, iu vse pisma, ki jih dobi kmet v roke od uredov, so nemški." Ali med začetnim naukom in med znanjem jezika je dolga dolga pot. Saj smo hodili leta in leta v šole, še nas velikrat težko stane razumeti tehnične izraze gosposkinih pisem, in tak, ki se je le za silo nekoliko sklanjati „abandratiu in „abwandlatiu učil, bi umel dolge zavite periode nemške pisave s tisto malo trohico besedi, ki se jih je naučil v ljudski šoli, in ki mu ne pridejo drugikrat na misel, kakor kadar je že spraznil nekoliko kozarcov vina ali žganja, in se mu je že jelo po glavi mešati! Takrat naj raji pokaže, da se je učil v šoli tudi nekoliko „teutsch."
Le po tacih krajih, kjer so pohišni kramarji doma, ki hodijo na nemško, po večjih tergih in po mestih na deželi, kjer je velik del prebivavcov rokodelskega ali pa obertnijskega stanu, bi utegnila ta naredba nekoliko koristiti, ker se s tem postavi podlaga poznejšega omikovanja v jeziku, ki ga kdo potrebuje v obhoji zavoljo L kupčije ali obertnije. Ako pa to velja, bi se imeli po Notranjskem razlagati tudi začetni nauki laškega jezika, ker Notranc imajo več opraviti z Lahi kakor pa z Nemci. Sploh pa naj bi se v ljudskih šolah gledalo le bolj na povzdigo domačega jezika, kakor na učeuje ptujega, in v ljudskih šolah naj bi se razlagali taki nauki, ki zares pomagajo ljudem k dušnemu in telesnemu blago stanu. Tako se bodo s časom priljubile šole ljudem, in ne bo jih treba toliko priganjati z gerdo in s silo v šolo. Visoka vlada nam je pravična in nam želi dobro; slavni gospodje z mitro na glavi nam svetijo z lepimi izgledi; naj bi pač spoznali tudi drugi, prava omika naroda jelemogoča na narodni podlagi, opuševajevse ptuje po ljudskih šolah, kterih namen ni in ne more biti učiti jezike, ampak za življenje potrebne vednosti in tako pospeševati dušni in telesni blagor domovine.                                                             Zoridanov.