Revija za geografijo – Journal for Geography, 18-1, 2023, str.99–110 101 Slika 1: Pričakovanja udeležencev Lipovškovega tabora 2023. Vir: DUGS, 2023. Slika 2: Večerja udeležencev Lipovškovega tabora 2023. Vir: DUGS, 2023. Slika 3: Ogled učne poti Po močvari Lončarevci. Vir: DUGS, 2023. Vir: Društvo učiteljev geografije Slovenije (DUGS). (b.d.). Društvo učiteljev geografije Slovenije. Pridobljeno 17. decembra 2023 z https://dugs.splet.arnes.si/ Ilešičevi dnevi 2023 22. in 23. 9. 2023, Ljubljana Eva Konečnik Kotnik, eva.konecnik@um.si 22. in 23. septembra 2023 so na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekali tradicionalni 20. Ilešičevi dnevi, ki so bili tokrat mednarodnega značaja. Posvečeni so bili častitljivemu 90 letnemu jubileju zaslužnega profesorja dr. Jurija Kunaverja, ključna vsebinska usmeritev pa je bila povezana z izzivi geografije kot znanosti in šolskega predmeta, s posebnim poudarkom na podnebnih spremembah. Predsednica organizacijskega odbora, red. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v vabilu k udeležbi zapisala: »Kot znanstvena veda se geografija nahaja na stičišču družboslovja, naravoslovja in humanistike, kar geografinje in geografe opolnomoči za celovito, vzročno-posledično in problemsko razmišljanje o našem planetu. Vzgojno in izobraževalno geografsko Poročila 102 delo je osrednjega pomena za izzive, ki jih prinašajo globalne podnebne spremembe. In že smo pred velikim vprašanjem o položaju geografije v šoli in družbi doma in po svetu, ki mu želimo nameniti poglobljen razmislek.« Izjemno aktualna tematika je posledično privabila preko 100 udeležencev različnih ravni geografskega izobraževanja in raziskovanja. Program jubilejnih Ilešičevih dni se je pričel s slavnostno Akademijo ob 90-letnici zaslužnega profesorja Jurija Kunaverja. Njegova bogata znanstvena, strokovna in pedagoška dediščina na področju didaktike geografije in na področju geomorfologije vključuje tudi večletno aktivno sodelovanje na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer je slavljenec predaval kot zunanji predavatelj ter mentoriral generacijam mariborskih študentk in študentov geografije, tako na dodiplomskem kot na podiplomskem študiju. V okviru slednjega je bil mentor in somentor na doktorskem študiju v okviru didaktike geografije dvema članicama oddelka. Jubilanta je predstavila slavnostna govornica, doktorica Karmen Kolnik, upokojena profesorica Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je spregovorila o dediščini desetletij in generacij, katere je spodbujalo slavljenčevo delovanje. Vabljena predavateljica je bila prva doktorantka na področju didaktike geografije v Sloveniji, ki je doktorirala pod mentorstvom prof. dr. Jurija Kunaverja. Sledilo je uvodno vabljeno predavanje prof. dr. Pétra Bagoly-Simó iz Geografskega inštituta Humboldtove univerze v Berlinu, ki je med drugim izpostavil, da je uspela slovenska šolska geografija v primerjavi z mnogimi drugimi evropskimi oz. državami po svetu zadržati smiselno strukturo kurikularne vertikale, ki ohranja močno geografsko vsebinsko jedro. V nadaljevanju programa je bila predstavljena nova znanstvena monografija Dolina Baruna pod Makalujem, ki prinaša znanstvene raziskave v okviru alpinističnih himalajskih odprav leta 1972 in 2014. Nastala je na podlagi življenjskega interesa jubilanta prof. dr. Jurija Kunaverja, ki je k njenemu izidu tudi tvorno vsebinsko prispeval. Na Oddelku za geografijo FF UL so odprli še razstavo ob 90-letnici prof. dr. Jurija Kunaverja. Popoldanski del programa prvega dne se je pričel s kurikularnim razmislekom izr. prof. dr. Eve Konečnik Kotnik z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je izpostavila široko problematiko kurikularnega razvijanja in poudarila ključne aspekte namena geografskega izobraževanja, ki bi jim naj sledile kurikularne specifikacije vsebin, ciljev in standardov. Izhajala je iz ključnih vprašanj – kaj lahko geografija ponudi mlademu človeku in česa ne more ponuditi. Red. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc in Sašo Stefanovski sta predstavila rezultate raziskave o poklicnih aspiracijah bodočih diplomantov geografije, dr. Anton Polšak pa je v tej povezavi razmišljal o podjetnostih izzivih v geografiji. V petkovem programu so predavatelji izpostavili še strokovne izzive pri poučevanju v mednarodnem programu mature (Veronika Lazarini, Marjeta Vidmar), izzive na področju geografskega tekmovanja (Borut Stojilković) ter kreativna izhodišča prenavljanja ključnega slovenskega geografskega spletišča Uporabna geografija (Marko Krevs, Blaž Repe, Mirsad Skorupan, Tatjana Kikec, Mitja Podreka in Maša Planinc). Narejena je bila vsebinska navezava na trajnostne vsebine (Mojca Ilc Klun in Veronika Lazarini), Revija za geografijo – Journal for Geography, 18-1, 2023, str.99–110 103 ki so bile poudarjene v sobotnem delu Ilešičevih dni. Petkov večer je bil sklenjen z okroglo mizo o izzivih slovenske šolske geografije. V okviru Ilešičevih dni se tradicionalno podeljuje tudi Ilešičevo priznanje za življenjsko delo, ki ga je v petek, 22.9.2023, zasluženo prejel dr. Jurij Senegačnik, ustvarjalec številnih geografskih učnih gradiv. Sobotni del programa Ilešičevih dni je bil jedrno posvečen predstavitvam rezultatov raziskav na področju trajnostnih izzivov in podnebnih sprememb. Zvrstilo se je 11 prispevkov z različnih geografskih področij, ki so jih pripravili številni raziskovalci: Katja Vintar Mally, Matej Ogrin, Darko Ogrin, Nejc Bobovnik, Tajan Trobec, Blaž Repe, Tim Gregorčič, Matej Gabrovec, David Bole, Maruša Goluža, Jernej Tiran, Peter Kumer, Erik Kralj, Cécil Meulenberg, Miha Pavšek, Irena Mrak, Jurij Kunaver, Tomaž Goslar, Kristina Glojek, J. Yus Díez, M. Bervida, L. Drinovec, M. Lenarčič, S. Gautam in G. Močnik. Ob tem je bilo predstavljenih še šest primerov dobre izobraževalne prakse na področju trajnostnosti in širše, ki so jih pripravili: Tina Hafner, Anja Jerina, Mojca Ilc Klun in Tatjana Resnik Planinc, Tina Šlajpah, Ivana Žigon, Mojca Ilc Klun, Blaž Repe, Sandra Pučko, Tomaž Pšenica in Maja Besednjak. Ključne vsebine slednjih so bile vezane na projektno delo, didaktične igre in inovativne učne materiale. Odlična organizacija in bogat program sta uspešno povezala izobraževalno področje geografije, t.i. šolsko geografijo, didaktiko geografije ter raziskovalna področja ožje geografske znanosti, ključna pri ustvarjanju geografskih strokovnih vsebin, ki se transformirajo v šolstvu z namenom aktivnega delovanja v realni družbeni stvarnosti. Navdihujoče stanovsko druženje je dobra popotnica za prihodnje Ilešičeve dneve, največji konferenčni dogodek slovenske šolske geografije, obenem pa tudi spodbuda k številnim razmislekom ter usmeritev za nadaljnje strokovno in raziskovalno delo. Slika 4: Red. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc, predsednica organizacijskega odbora 20. Ilešičevih dni. Vir: Konečnik Kotnik, 2023. Slika 5: Red. prof. dr. Karmen Kolnik, prva doktorantka na področju didaktike geografije v Sloveniji. Vir: Konečnik Kotnik, 2023. Poročila 104 Slika 6: Izr. prof. dr. Eva Konečnik Kotnik izreka zahvalo in jubilejne čestitke prof. dr. Juriju Kunaverju v imenu Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Vir: Kolnik, 2023. Slika 7: Prof. dr. Péter Bagoly-Simó o kurikularni strukturi. Vir: Konečnik Kotnik, 2023. Slika 8: Izr. prof. dr. Eva Konečnik Kotnik o generalizaciji namena v geografskem izobraževanju. Vir: Kolnik, 2023. Slika 9: Na okrogli mizi o izzivih slovenske šolske geografije je sodelovalo devet diskutantov ter številni udeleženci. Vir: Kolnik, 2023. Revija za geografijo – Journal for Geography, 18-1, 2023, str.99–110 105 Slika 10: Dr. Jurij Senegačnik, prejemnik Ilešičevega priznanja za leto 2023. Vir: Konečnik Kotnik, 2023. Mednarodna regionalna razvojna konferenca in 34. Sedlarjevo srečanje 16. in 17. 11. 2023, Maribor Aleksandra Pepevnik, aleksandra.pepevnik@student.um.si Klara Jamrošić, klara.jambrosic@student.um.si Klemen Bedoek, klemen.bedoek@student.um.si Regionalna razvoja agencija za Podravje – Maribor, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije ter Ekonomska poslovna Fakulteta Univerze v Mariboru so 16. in 17. novembra 2023 organizirali Mednarodno regionalno razvojno konferenco in 34. Sedlarjevo srečanje. Dogodek je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Osrednja tema konference je bila oblikovanje regionalne politike v Sloveniji. Do oblikovanja regionalne politike se pristopa na različne načine, iz različnih stališč, saj zadeva številne družbene skupine in človeške dejavnosti. Namen konference je bil iz čim širše perspektive razpravljati o izzivih, potrebah, prednostih in slabostih ustvarjanja regionalne ravni upravljanja v Sloveniji. V ospredju je bil potek oblikovanja regionalnega razvojnega plana. Prispevki konference so zajeli pet tematskih sklopov . Prvi je bil razmislek o regionalni politiki. Razprave so temeljile na vprašanju kaj pravzaprav so regije in kako jih opredeliti. Regije naj bi zmanjšale dohodkovne, izobrazbene, razvojne, politične in druge neenakosti med občinami in omogočile enake možnosti za vse. Drugi tematski sklop je bil namenjen razpravam o spremljanju in vrednotenju regionalnega razvoja. Izpostavljena sta bila problema pridobivanja podatkov za spremljanje regionalnega napredka in neenotnost kazalnikov. Za celostno oblikovanje regionalne politike je potrebno uskladiti podatke, zakone in razvojne rešitve na nacionalni in medobčinski ravni. Tretji tematski sklop je bil posvečen prostorskemu načrtovanju, mobilnosti in zeleni rasti. Zadeva različne deležnike kot so lokalne skupnosti, regionalne razvojne agencije, univerze in podjetja. Področja kot so industrija, izobraževanje, ohranjanje narave, promet in drugo je primerno in zaželeno obravnavati na regionalni ravni, ker lahko na tak način dosežejo svoj najvišji potencial. Prilagajanje podnebnim spremembam, doseganje energetske učinkovitosti in ustvarjanje okolju prijaznih praks so področja, ki zajemajo širša območja kot so občine, lažje pa je delovati na ravni regije kot na ravni države. Socialna vključenost je bila četrta obravnavana tema. Komunikacija z javnostjo in družbenimi skupinami, na katere neposredno vpliva razvoj regij, je ključen element za izvajanje sprememb in pospeševanje uspešnosti projekta.