Poštnina plačana v gotovini GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO II ^ ŠTEVILKA 4 APRIL 1963 CENA 20 DIN I | • • • | IV ! i nih gospodarskih dejavnosti v rogram gospodarskega raz- kmetijsko—industrijski kombi¬ nat ter delna reorganizacija obrtne, komunalne in kultur- kar je negativno vplivalo na stalež živine. V družbenem je bil še vedno i n • /o voja občine za leto 1962 je po¬ stavljal obsežne naloge glede povečanja proizvodnih zmog- no-prosvetne dejavnosti. Tem- 1 ji vos ti, hitrejšega vključeva- po rasti proizvodnje in dohod- nja v nove pogoje gospodarje- ka je v letu 1962 nekoliko za- nja, uveljavljanja spodbudnej- ostajal za predvidevanji. Iii- ših meril delitve dohodka, ak- planom za V turizmu se opaža do- sektorju je skupno število go- kajšen porast nočitev, za 39 %, veje živine poraslo, medtem ko od tega tujih za 17 %, a doma- je v zasebnem sektorju padlo, a je hkrati začela naraščati kvaliteta in plemenska vred¬ nost živine trejše naraščanje v dragem V gozdarstvu je bilo poseka- čih za 48 %. Z angažiranjem večjega števila zasebnih sob bi bil ta porast lahko šie mnogo večji. Proizvodna obrt je tudi po- tivnejšega udejstvovanja vseh polletju ni moglo v celoti na- nih okrog 68.000 kub. metrov rasla in sicer v glavnem na ra- družbenih činiteljev, posebno doknaditi zamujenega. Glavne ali za 14 % več kot leta 1961. čun preskrbovalnega podjetja proizvajalcev v izvajanju go- ovire so predstavljale pred- Struktura sečnje kaže, da se je »Snežnik«, ki je zaradi dobre spodarskih in družbenih nalog, vsem rekonstrukcija Lesonita, povečala sečnja iglavcev, kar konjunkture v izvozu mesa in utrjevanja delavskega in druž- nepravočasne dobave surovin pa ne gre vzporedno z načeli živine močno preseglo planira- benega upravljanja, krepitve za lesno industrijo, zapoznelo dobrega gospodarjenja glede no realizacijo. družbene zavesti neposrednih angažiranje transportnih sred- na strukturo gozdov. proizvajalcev in končno tudi štev v prometu in slaba letina glede naraščanja proizvodnje v kmetijstvu. V gradbeni dejavnosti ni bil Investicijska potrošnja je v letu 1962 dosegla približno 815 dosežen planiran obseg grad- milijonov, kar je 80 % planira- Družbeni proizvod je v pri- benih del. Največ ji izpad je nega obsega. Stagnacija v in- predvsem na povečanju pro- merjavi z letom 1961 za 11,6 % nastal pri gradnjah za družbe- vesticijski potrošnji je bila v in storitev, ki naj bi temeljila duktivnosti dela. Naštete naloge so v 1. 1962 dobile obširni značaj in so se izvajale v skladu s planom. Ta široka družbena aktivnost je v letu 1962 zelo pripomogla k hitrejšemu vključevanju v nove pogoje gospodarjenja na vseh področjih v vseh pa¬ nogah, razen v gostinstvu, obr¬ ti in deloma v prometu. Ta de¬ javnost v usvajanju novih na¬ čel odkrila gospodarjenja je nekatere probleme in slabosti, ki se jih pred tem delovni ko¬ lektivi niso dovolj zavedali. Te pomanjkljivosti se kažejo predvsem v nizki stopnji izko¬ riščanja osnovnih sredstev, v zalogah mrtvih osnovnih sred¬ stev, v visokih proizvodnih stroških, v neaktivnem odnosu do obratnih sredstev, medse¬ bojnih terjatvah, nedovoljnem poznavanju tržišča, premajh¬ ni skrbi za zboljšanje organi¬ zacije dela in delovne proiz¬ vodnosti. Tudi pri izgrajevanju sistema in meril delitve do¬ hodka še niso doseženi zažele¬ ni uspehi kljub trudu, ki so ga pri tem vložili delovni kolek¬ tivi. Ostala so še precejšnja nesorazmerja v osebnih dohod¬ kih med posameznimi gospo¬ darskimi organizacijami. Z ozi¬ rom nato, da se novi gospodar¬ ski sistem čedalje bolj zaostru¬ je, so bili podvzeti določeni ko¬ raki v smeri odpravljanja ne- rentabilnosti in neracionalnosti v posameznih gospodarskih or¬ ganizacijah. Te s svojimi za¬ starelimi osnovnimi sredstvi in proizvodnimi napravami ni¬ kakor ne morejo slediti hitre¬ mu tempu moderne proizvod¬ nje. Da bi se izboljšalo tako stanje, se je pristopilo k in¬ tegraciji nekaterih gospodar- graditev osemletke. Proti kon- investivcijsko politiko. Pri cu leta je SGP Primorje začelo gospodarskih investicijah je z gradnjo 40 stanovanj za trg, nastal izpad predvsem v kme- kar bo znatno ublažilo perečo prometu. Vseh stanovanjsko krizo. Spremem- gospodarskih investicij je nih za 634 milijonov, kar % planiranih oziroma 9 % manjši in s tem sorazmerno ni standard, ker ni bilo mogo- glavnem posledica omejitev in tudi narodni dohodek. Največji če izposlovati investicij za do- drugih ukrepov, ki so nakazo- izpad je nastal v kmetijstvu ; . in industriji, pa tudi v neka te- . r ' . ‘ ■ ‘ y' ' 7.' - -'J.. rih drugih panogah ni bil do¬ sežen planirani porast. Na za¬ ostajanje je v zatni meri vpli¬ val zasebni sektor, kjer je družbeni proizvod v primerjavi z letom 1961 za 28,7 % nižji, medtem ko znaša to znižanje v družbenem sektorju le 3,8 %. Ce preidemo na kratko kon¬ kretno obdelavo posameznih panog, ugotavljamo sledeče: fi¬ zični obseg industrijske proiz¬ vodnje je bil za 1 % izpod pla¬ na in za 4 % manjši kot 1. 1961. Največji izpad je nastal v in¬ dustriji gradbenega materiala, namreč za 29 % napram 1. 1961. Prav tako je bil izpad v lesni industriji za 5 %, medtem ko je živilska industrija izkazala porast za 27,4 %, Vzroki za omenjeno gibanje so bili več ali manj že uvodoma obrazlo¬ ženi. Kmetijska proizvodnja, ki bi se morala povečati za 11 je bila dosežena le s 44 % napram planu ali za 57 % pod nivojem leta 1962. Tako porazen izpad je predvsem posledica slabe letine, a v manjši meri tudi ne dovolj učinkovitih agrotehnič¬ nih ukrepov. Izpad je bil v za¬ sebnem sektorju neprimerno večji, kar dokazuje, da je druž¬ benemu sektorju uspelo z in¬ tenzivno obdelavo, mehaniza¬ cijo in drugimi agrotehničnimi ukrepi preprečiti še večjo ško¬ do. Kljub temu je delež proiz¬ vodnje zasebnega sektorja zna¬ šal 85,5 % napram 14,5 % pro¬ izvodnje družbenega sektorja. Največjo škodo sta utrpela sadjarstvo in poljedelstvo, ka¬ terih proizvodnja je bila pod ba je nastala tudi v organiza¬ ciji gradbeništva s tem, da se je obrtno podjetje »Obrtni cen- leta na ter« pripojilo k SGP Gradnje ložb v gospodarstvu je bilo po- Postojna. trošenih v industriji okrog Obseg prometnih storitev ka- milijonov, predvsem za rekon- že dokajšen izpad za 18 % y kar strukcijo v Lesonitu in izpo¬ je posledica že omenjenih te- polnitev proizvodnih zmoglji- žav z dobavo vozil pri podjetju vosti v TOK, kmeti j- »Transport«. V blagovnem prometu je stvu 58 milijonov, gozdarstvu 88 milijonov, v prometu 70 mi¬ za 13 % in v trgovini na debe- ugotovljeno povečanje za 10 %, lijonov, v trgovino 6 milijo- od tega v trgovini na drobno nov, v gostinstvo 9 milijonov in v ostale dejavnosti okrog 2 lo za 4 %. Na porast so v veli- milijona din. ki meri vplivale tudi višje ce¬ ne, saj se je dejanski fizični Negospodarske investicije so znašale 182 milijonov ali 73 % obseg blagovnega prometa po- predvidenih oziroma za 62 večal le za 3 %. Ugotavlja se, stano- da kljub postopnemu izboljša- vanjsko komunalno dejavnost n ju izbira blaga še Vedno ne zadovoljuje vseh želja potroš- rtoženih 150 milijonov se med drugim odraža nikov, pa tudi modernizacija v 49 novozgrajenih stanova- trgovinskih lokalov zelo počasi napreduje. V gostinstvu in turizmu se je pokazal določen napredek zlasti v drugi polovici leta. Obseg storitev se je povečal skih organizacij. Najbolj po- večletnim povprečjem. Tudi membna je integracija določe- proizvodnja krme je bila slaba, sicer za 5 % napram 1. 1961, a njih. To naraščanje stanovanj¬ ske graditve pa še ne zadovo¬ ljuje vseh potreb in bo potreb¬ no čimprej pristopiti h graditvi cenenih stanovanj, ki bodo do- (Nadaljevanje na 2. strani) APRIL * Št. 4 100 Letošnji redni letni občni žbori rih drugih merodajnih forumov skrbeti, da se ga odstrani ali vsaj organizacije Rdečega križa pote- delo na tem V • Lrocj u razvija omili. Že sami uslužbenci gostin¬ ka j o v duhu predpriprav prazno- naše zadovoljstvo in v zadovolj skih obratov bi pri tem lahko vanja 100-letnice obstoja in delo- stvo naših, šolske malice potreb- mnogo pomagali, če bi bili sezna- vanja RK. Malo je datumov v otrok. Kratka analiza social zgodovini človeštva, ki bi se jih no-zdravstvene problematike, po spominjali z večjim zadovoljstvom dana poročilu in zaupanjem. Delo, ki ga je ta trebo po zdravstveni organizacija v zadnjem stoletju valstva, ki je še njeni s programom organizacije Rdečega križa in ne bi točili alko- osvetlila po- hola že vinjenim osebam in mla- vzgoji prebi- doletnikom ter preskrbeli nealko- posebno na holne pijače. napravila, je ogromno. Bila je nekaterih področjih naše občine vedno zvesta načelu: pomagati zelo nagnjeno k primitivnosti nudenje laične pomoči pri social, problemih, je bil na občnem zbo¬ ru podan predlog, ki zasluži po¬ zornost. Naša organizacija naj zbere podatke ter temeljito obdela primere, nakar jih predlaga ob¬ činskemu LO v rešitev Upamo, da bomo s pomočjo in sodelovanjem ostalih organizacij, ki živijo in delajo na območju naše občine, kakor tudi z dobro voljo našega prebivalstva uspeli zmanjšati število in obseg socialno vsem pomoči potrebnim. Občni zbor organizacije Rdeče- Kljub prizadevanju zdravstvenih in prosvetnih delavcev ne čuti po- ga križa v naši občini je dne 10. trebe po aktivnem sodelovanju za marca v tem duhu analiziral svo- izboljšanje življenjskih pogojev, je delo za obdobje zadnjih treh Zato ni čudno, da je tam, kjer je let in ugotovil, da šteje naša or- zdravstvena zavest nizka, več so- ganizacija komaj 3633 članov; od cialno - medicinskih problemov, tega je 2185 članov Podmlaka, 145 Med temi posebno izstopajo pri- mladih članov in 1303 ostalih, ki meri podhranjenosti, tbc obolenj, so vključeni v 34 osnovnih orga¬ nizacijah in 13 šolah. Vse delo občinskega odbora se ioholizma in še drugi. Za reši- v teh problemov je premalo, da komisija za nego bolnika izved- je razvijalo v okviru komisij, ki la 6 dvanajsturnih tečajev, komi so vsaka zase omembe vredna. za borbo proti tbc 19 preda Komisija za krvodajalstvo se je vanj o tej temi, komisija za borbo borila s težavami pri zbiranju proti alkoholizmu 5 predavanj, prostovoljnih krvodajalcev poseb- komisija za krvodajalstvo 10 pre- no med kmečkim prebivalstvom. davanj in komisija za zdrav, pro- Tu bodo morale osnovne organi- svetljevanje 11 predavanj o zdravi prehrani. Posebno je pri tem pe¬ reč problem alkoholizma, katerega Komisija za razdeljevanje pomoči zasledimo na našem področju tudi zacije v sodelovanju z organiza¬ cijo SZDL še mnogo napraviti. je v treh letih razdelila socialno mladini, v nekaj primerih pri šoloobveznih ogroženim, otroškemu vrtcu in ženah in celo pri kolonijam blaga v skupni vredno- otrocih. Vzroki alkoholizma so sti 4,470.880 dinarjev, šolskim mlečnim kuhinjam pa za 12 mili- Marsikje se dajo odstraniti največ primerih jonov 867 tisoč 045 dinarjev. Di.s- posebno pri starejših, je pa to kusija je posebno poudarila slabo stvar navade in so potrebni ostre j- delovanje šolskih kuhinj. Ugoto- ši ukrepi. Ker je zaradi tega zla vili smo, da se kljub trudu orga- povzročena družbi velikanska ško- nteacije Rdečega križa in nekate- da, je zato celotna družba dolžna Ocena gospodarskega razvoja v k 1962 (Nadaljevanje s 1. strani) stop na širšemu številu zainte¬ resiranih v skladu z njihovimi možnostmi glede na osebne do¬ hodke. V zdravstvu je bil dosežen določen napredek predvsem glede izpopolnitve kadra, kar je vplivalo na izboljšanje or¬ ganizacije zdravstvene službe. Še vedno pa je odprto vpraša¬ nje poslovnih in ordinacijskib prostorov. V šolstvu se je utrjevalo družbeno upravljanje in novi sistem financiranja. Glede na stanje sredstev občinskega pro¬ računa in sklada za šolstvo je bila materialna nlat v šolstvu Tak porast zaposlitve kaže glede na izpad realizacije do¬ hodkov padec proizvodnosti dela. Tako je leta 1962 proiz¬ vodnost izražena v družbenem proizvodu na zaposlenega pad¬ la za 11 %, medtem ko so oseb¬ ni dohodki porasli tako v go¬ spodarstvu za 6 % kot v nego¬ spodarstvu za okrog 20 %. Ta¬ ko so znašali povprečni meseč¬ ni osebni dohodki na zaposle¬ nega v gospodarstvu 24.900 din, v negospodarstvu pa skoraj 30.000 din. V bodoče bo treba vožiti precej truda v to, da se te neskladnosti kar v največji meri odpravijo. Ocena gospodarjenja v letu za silo rešena. Glede kadra 1962 v glavnem le načenja raz- še vedno čuti pomanjkanje lična vprašanja in ne daje ob- predmetnih učiteljev. Tudi sta širne jše obrazložitve. Vseeno stiska je predvsem se da sklepati, da so bile kljub podeželju še pomanjkljivostim naloge do reča. Močno pa se je zaostrilo neke mere uspešno opravljene tudi vprašanje šolskih prosto- in da so podani pogoji za Ili¬ rov, ki vedno bolj narašča gle¬ de na povečanje števila šolo¬ obveznih otrok. Celotna zaposlitev se je od 2606 v letu 1961 dvignila na 2761 v letu 1962 ali za 6 %. V gospodarstvu znaša povečanje 8 % in je bilo lani zaposlenih 2379 ljudi, medtem ko je v ne- trejši razvoj gospodarstva in družbenega standarda v letu 1962. O tem, kakšne naloge smo si postavili na celotnem področju naše komune, kateri je sedaj priključen še del raz- formirane občine Hrpelje, se Bodo bralci seznanili v prihod¬ nji številki. Vzrok, da ni druž- gospodarstvu število zaposle- beni načrt za leto 1963 že sedaj nih padlo od 396 na 382 ali za objavljen in obrazložen, je 4%. Število zaposlenih se je predvsem v tem, da še ni de- povečalo v industriji, v goz- tajlno izdelan in pregledan ter darstvu, prometu in gostinstvu, da bo šele na seji ljudskega med teni ko je ponekod drugod odbora predvidoma ob koncu naloga naše organizacije medicinskih problemov, ki nas poleg nudenja zdravstvene vzgoje prebivalstvu tudi odkrivanje in danes še bremenijo in bolijo. US Priprave na volitve v občinsko skupščino so v polnem (eku Ker nas loči kratek čas do volitev v občisko skupščino in ostale organe, je Občinski odbor SZDL na svoji seji dne 22. marca razpravljal o vsebini predpriprav za volitve. Kot prva in osnovna naloga je vsekakor vprašanje ka¬ drovanja, saj je od dobre izbire kandidatov prav gotovo od¬ visno dobro delo občinske skupščine. Posebna pozornost je bila posvečena kriterijem in strukturi sestava tako občinskega zbora kot zbora delovnih organizacij. Da bi se izognili dose¬ danjim slabostim je bilo povdarjeno, da se v skupščine za¬ gotovi primerno število žena in mladine in to ne, da bi bili ti samo predstavniki, temveč polnovredni odborniki. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se ob priliki volitev delajo napake v tem, da pridejo na kandidatno listo le maloštevilne žene ali mladina, je treba temu vprašanju takoj ob samih pripravah posvetiti posebno pozornost. Glede kriterijev in strukture odbornikov pa nas mora voditi skrb, da izberemo tak sestav, ki bo zainteresiran za vse dejavnosti na področju komune. Letošnje volitve sovpadajo v čas, ko sprejemamo nove ustave in v čas naglega gospodar¬ skega razvoja, zato je prav, da na razpravah, ki bodo sledile tako v gospodarskih organizacijah, na vaseh in v drugih druž¬ benih ustanovah temeljijo na dosedanjih izkušnjah dela, na razvoju gospodarstva kot celote, na izkušnji vloge dela občin¬ skih organov, posebno morajo razprave izhajati iz nalog ob¬ činskega statuta, statuta gospodarskih organizacij in statutov krajevnih skupnosti. Da bi vse te naloge, ki se trenutno postavljajo pred So¬ cialistično zvezo in druge družbeno politične organizacije, pravočasno in vsebinsko opravili, je plenum imenoval poli¬ tični aktiv in komisijo za delo v pripravah na volitve pri Ob¬ činskem odboru SZDL. Plenum je tudi sprejel program dela po katerem bodo potekale vse priprave do same izvedbe. Le¬ tošnje volitve morajo biti dejanska manifestacija dosedanjih uspehov in nadaljnje graditve družbenih in socialističnih od¬ nosov v komuni. Krajevne organizacije SZDL in druge druž¬ beno politične organizacije morajo v tem prihodnjem obdobju svoje sile, da bo ta velika in odgovorna naloga dejansko tako opravljena, kot to narekujejo naši temelji na- vse daljnje graditve socializma pri nas T. G. SPOMLADANSKO SONCE JE TUDI GRADBENO PODJETJE PRIMORJE V ILIRSKI BISTRICI PRIPELJALO NA GRADBIŠČE V PREŠERNOVI ULICI, KJER GRADI PODJETJE 40 NOVIH STANOVANJ ZA TRŽIŠČE. PO NAPOVEDI PODJETJA BODO celo padlo meseca marca. G. D. STANOVANJA ZGRAJENA Maraž Silvester APRIL + St 4 Delegati in gostje na občinski konferenci združenja borcev NOV v Ilirski Bistrici. Konferenca je bila v soboto 16. marca 1963 Občinski ljudski odbor Ilirska Bi¬ strica je na svoji predzadnji seji spre¬ jel odlok o priznavalninah udeležen¬ cem NOB. V poštev pridejo zaslužni borci in aktivisti NOB, španski borci in predvojni revolucionarji ter njihovi svojci pod določenimi pogoji. Pogoji so naslednji: Moški morajo biti stari nad 55 let, ženske nad 50 let ali popolnoma ne¬ sposobni za delo, ne smejo biti v de¬ lovnem razmerju, ne smejo opravljati samostojne gospodarske dejavnosti in ne smejo imeti premoženja oz. dohod¬ kov nad 5000 din na člana družine mesečno. Priznavalnina bo ob dvojnem štetju posebne delovne dobe znašala od 4.000 do 12.000 din mesečno po letih udeležbe v NOB, zaslugah in social¬ nih razmerah. Ob enojnem štetju de¬ lovne dobe se bo priznavalnina zmanj¬ šala za 40 %, ne more pa biti manjša od 4000 din mesečno. Priznavalnina je lahko stalna, ob¬ časna ali enkratna, kot edini mesečni dohodek ali dodatek k nizkim dohod¬ kom, ki ne zadoščajo za primerno preživljanje. Ce ima udeleženec NOB kmetijsko ali drugo premoženje, ki mu vsled nesposobnosti za pridobitno delo ne prinaša dohodkov za preživljanje, lahko izroči to občini proti podelitvi primerne priznavalnine. Priznavalnina se bo izplačevala iz proračuna občine. Postopek sproži upravičenec sam ali ena izmed bo¬ jevniških organizacij. Potrebna so do¬ kazila o udeležbo v NOB, o družin¬ skem in premoženjskem stanju ter v posameznih primerih še druge. Uživalci priznavalnin, ki ne bodo imeli zdravstvene zaščite iz drugega naslova, bodo s pridobitvijo prizna¬ valnine tudi zdravstveno zavarovani. S tem je ObLO sprejel obveze do udeležencev naše ljudske revolucije, ki so vsled vojnih naporov in okol- nosti postali pridobitno nesposobni ter nimajo pogojev za pridobivanje sredstev za preživljanje. Za uspešnej¬ še in življenjsko reševanje problemov bo potrebno tesno sodelovanje z or¬ ganizacijo zveze borcev NOV. M. S. Organizaciji mladine bo treba nuditi več pomoči V nedeljo, dne 17. marca, je bila delovna konferenca občin¬ skega komiteja ZMS občine Ilirska Bistrica, katere so se poleg vabljenih delegatov ude¬ ležili še gost je okrajnega komi¬ teja ZMS Koper, predstavniki Socialistične zveze občinskega odbora Ilirska Bistrica, pred¬ stavnik združenja borcev NOV, predstavniki občinskega komi¬ teja ZK in drugi. Na delovni konferenci so raz¬ pravljali o analizi dela mladin¬ ske organizacije, ki jo je izde¬ lala posebna komisija, podana pa je bila v treh referatih. Re¬ ferat predsednika občinskega komiteja mladine je obravna¬ val družbeno - politično vlogo mladine, referat sekretarja mladine: področje dela mladin¬ skih aktivov na vasi, v tovar¬ nah in v šolah, dočim je refe¬ rat predsednika ideološke ko¬ misije pri občinskem komiteju ZMS obravnaval ideološkopoli- tično vzgojo ZMS. Razprava je pokazala, da se pri naši mladini vse premalo upoštevajo starostne razlike. Tako so primeri, da delamo z mladino od 16. do 18. leta, do¬ čim pozabljamo na starejše letnike Vzrok nedelavnosti mladinskih organizacij je tudi pomanjkanje delovnih prosto¬ rov. Dokaj žalostna je nadalje ugotovitev delovne konference o delu tovarniških aktivov v ilirskobistriški komuni. Čeprav bi od ustanovljenih mladinskih aktivov v podjetjih pričako¬ vali, da bodo nosilci dela mla¬ dinske organizacije, je žal njih delo dokaj šibko. Res je, da so skoraj povsod člani ZM tudi v organih delavskega samouprav¬ ljanja, žal pa so v teh organih često samo zaradi števila. Pb večini zelo malo sodelujejo v razpravah ali pa se sploh ne oglašajo. V večini primerov pa zlasti tu delajo veliko napako tudi organi podjetja, ki gledajo mladinski aktiv v podjetju kot nezrelo organizacijo, mladince pa kot neenakopravne člane kolektiva, V soboto, dne 16. marca, je bila redna letna konferenca združenja borcev NOV ilir- skobistriške komune, ki so se je poleg številnih članov ude¬ ležili še zastopniki drugih množičnih in političnih orga¬ nizacij okraja Koper ter pred¬ stavniki okoliških občinskih odborov. Razprava, v kateri so sodelo¬ vali Dolgan Anton-Branko, Primc Lado, Maslo, Šajn Alojz, Celin, Knafelc, Zidar Milan, Samsa Slavka, zastopniki s področja Hr- pelj-Kozine in drugi, je pokazala, da je združenje borcev NOV v minulem obdobju skrbelo za strokovno izpopolnjevanje svoje¬ ga članstva. Tako je po podatkih opravilo 78 borcev izpite za viso¬ kokvalificirane in kvalificirane delavce raznih strok, kot npr. za voznike raznih motornih vozil, za delavce lesne stroke, kovinske stroke, trgovske stroke in kemične stroke. Slabše je rešena stano- je povprečna starost invalidov in borcev dokaj visoka, vendar je splošno zdravstveno stanje zate¬ gadelj slabše, zaradi česar bo treba zlasti temu vprašanju po¬ svetiti mnogo več pozornosti. Organizacija Zveze borcev je si¬ cer v svoji lanskoletni mandatni dobi naredila korak naprej, saj so predlagali za izredno upokoji¬ tev 16 borcev, od katerih je že 11 primerov ugodno rešenih. Po¬ leg tega so tudi predložili za 14 borcev redno preživalnino. V občinskem odboru združenja borcev je bila zelo aktivna komi¬ sija za priznanje posebne delovne dobe, saj je imela v svoji man¬ datni dobi lani kar 16 sej. na ka¬ terih je obravnavala 217 zahtev¬ kov, od katerih je 208 ugodno rešila. Občinski odbor je imel še dru¬ ge komisije kot npr. komisijo za zgodovinsko varstvo, spomeniško varstvo, komisijo za pomoč otro¬ kom padlih borcev NOV in ŽFT ) Delovno predsedstvo občinske konference združenja borcev NOV v Ilirski Bistrici Foto Knafelc vanjska problematika borcev, ker je še vedno 26 borcev brez sta¬ novanj, ali pa živijo v nehigien¬ skih in tesnih stanovanjih, čeprav bo 11 borcev dobilo primerna stanovanja. Težji so problemi, s katerimi se srečuje organizacija združenja borcev na socialno-zdravstvenem področju. Tu je treba omeniti, da ter sekcijo internirancev, ki so prav tako uspešno opravile svoje naloge. Občinska konferenca je ob za¬ ključku izvolila novo vodstvo ob¬ činskega odbora združenj borcev NOV, posebna komisija pa bo iz¬ delala sklepe, ki jih bodo potrdili na prvi seji novoizvoljenega od¬ bora. V majhni vasici naše komune, v Vrbovem, smo prvič letos tudi že¬ ne vasi Vrbovo proslavile naš praznik, Dan žena. Zbralo se nas je skupaj kar 54 žena in verjetno je bila redka, ki se te proslave ni udeležila, saj je med nami bila tu¬ di najstarejša žena vasi, stara 74 let. Zgodovinski pomen Dneva žena nam je na kratko obrazložila to¬ varišica Stana Pugelj, ki je hkrati govorila o pomenu in vlogi Rde¬ čega križa pri nas. V programu, ki smo ga priredile žene vasi Vr¬ bovo, so sodelovali tudi otroci na¬ še vasi, ki so nam pod vodstvom tovarišic učiteljic izvedli presenet¬ ljiv program z recitacijami in drugimi točkami. Prepričana sem, da bomo žene vasi Vrbovo tudi v prihodnjih le¬ tih organizirale proslave ob na¬ šem prazniku, v upanju, da bodo te še bolje pripravljene. LOGAR Marija APRIL 4 St. 4 Pred dnevi so bili redni letni občni zbori Zveze vojnih invalid v enem letu po zavaro- vojaških invalidov in Združenja borcev NOV. Med drugim vančevi smrti ali med uživanjem je bilo na teh zborih omenjeno tudi to, da nekatere vojne pokojnine po 1. ali 2. točki tega vojne vdove po možeh, ki so padli v 2. svetovni vdove prejemajo le minimalne invalidnine, ker* imajo pac davku podvržene dohodke, kar seveda izključuje pravico do invalidskega dodatka. Tudi je bilo govora o tem, da prizadete vojni, ne vedo za nekatere predpise, ki jim omogočajo, da lahko uve¬ ljavljajo zahtevek za družinsko pokojnino pri zavodu za so¬ cialno zavarovanje. Prva leta po osvoboditvi so bili ki ima pravico do družinske po¬ ti predpisi nekoliko togi in je bi- kojnine, ali pa starejši otrok, ki lo vdovam, katerih možje so padli ima pravico do družinske p ok o j - v II. svetovni vojni, težje prido- nine zato, ker je popolnoma in biti pravico do družinske pokoj- trajno nesposoben za delo; odstavka, in sicer od dneva zava- dopolni 45 dni, gre vdovi ta po¬ kojnina po preteku 45 dni po po¬ rodu. Zavarovančeva vdova, ki dopol¬ ni med uživanjem družinske po¬ kojnine po prejšnjih odstavkih 45 let starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine. Vdova, ki ji je prenehala pra- rovančeve smrti oziroma do dno- vica do družinske pokojnine po- va poznejšega nastanka take in¬ validnosti, pa vse dotlej, dokler taka invalidnost traja. Vdova ima pravico do družin¬ ske pokojnine po 1. in 2. točki prejšnjega odstavka le tedaj, če je izpolnjevala roditeljske dolž- nine, ker niso bili izpolnjeni po¬ goji za dosego le-te. Bilo je nam¬ reč več takih primerov, da priza¬ dete vojne vdove niso mogle do¬ kazati, da so bili njih možje za¬ posleni vsaj pet let oz. niso bili niti pet let pač pa manj in je mo¬ ral seveda zavod za socialno za¬ varovanje v takih primerih od¬ kloniti pravico do družinske po¬ kojnine. Novi zakon o socialnem zavarovanju pa v svojem 249. čl. daje možnost, da tudi tiste vdove, katerih možje niso bili zaposleni polnih pet let, pridobijo pravico do družinske pokojnine. V tem členu je namreč rečeno: »Da se družinskim članom oseb, padlih, umrlih ali pogrešanih v narodno¬ osvobodilnem boju ali v španski državljanski vojni, družinskim članom oseb, ki so padle v sesta¬ vu jugoslovanske vojske med voj¬ no s sovražnikom od 6. do 17. aprila 1941, ter družinskim čla¬ nom oseb, ki so bile kot žrtve fašističnega nasilja ubite od oku¬ patorja ali njegovih pomagačev ali so padle oziroma umrle v za¬ poru, v koncentracijskem tabori¬ šču, v taborišču vojnih ujetnikov, v internaciji, na prisilnem delu ali v zatočišču beguncev, PRIZNA na njegovo zahtevo pravica do družinske pokojnine NK GLEDE NA TO, KOLIKŠNO POKOJNIN¬ SKO DOBO je imel padli oziroma umrli, CE JE BIL TA V DELOV¬ NEM RAZMERJU NEPOSREDNO PRED ODHODOM v narodno¬ osvobodilni boj, v špansko držav¬ ljansko vojno ali na vojaško služ¬ bo, v kateri ga je zatekla vojna od 6. do 17. 4. 1941, oziroma ne¬ posredno preden so nastale druge omenjene okoliščine, ki so po¬ vzročile smrt zaradi fašističnega nasilja. Pravica do družinske pokojnine se prizna ob pogojih iz prejšnjega odstavka tudi družinskim članom oseb, ki so umrle po prenehanju okoliščin, omenjenih v prvem od¬ stavku tega člena, za posledicami ran ali zaradi bolezni, ki so jo dobile v narodnoosvobodilnem boju ali v španski državljanski vojni, zaradi ran v vojni od 6. do 17. aprila 1941 ali zaradi poškod¬ be ali bolezni, zadobljene v dru¬ gih okoliščinah iz prvega odstav¬ ka tega člena, CE SO UMRLE DO PRETEKA LETA DNI PO KON¬ CU VOJNE Pripomniti pa moramo, da je pravica do družinske pokojnine vezana tudi na druge pogoje in sicer: b) da ji je po zavarovančevi smrti ostalo troje ali več otrok, ki imajo pravico do družinske po¬ kojnine, vse dotlej, dokler troje otrok uživa pravico do te pokoj- smrti, uveljaviti pa jo mora od tem, ko je dopolnila 40 let sta¬ rosti, zato ker je odpadel kakšen pogoj, na podlagi katerega je imela pravico, pridobi znova pra¬ vico do družinske pokojnine, ko dopolni 45 let starosti. Namen tega pojasnila je, da se nosti do otrok pred zavarovanče- prizadete vdove, katerih možje vo smrtjo, in le dotlej, dokler jih so umrli v okoliščinah, ki jih izpolnjuje po zavarovančevi smr- zgoraj navedeni predpisi omenja¬ ti. Pravico do družinske pokojni- jo, pri pristojnem zavodu za so- ne ima vdova tudi v primeru, če cialno zavarovanje pozanimajo, se rodi ZAVAROVANČEV otrok če jim bo mogoče oživeti pravico do družinske pokojnine, v kolikor seveda izpolnjujejo vse navedene pogoje. Ker po petih letih od pravnomočnosti odločbe ni več možna obnova postopka, naj bi po zavarovančevi smrti. To pra¬ vico ima vdova od zavarovančeve dneva, ko je ugotovljena noseč¬ nost; pri tem se do otrokovega nine; c) če se ugotovi, da je vdova invalid I. kategorije invalidnosti v smislu predpisov o invalidskem ga družinskega člana. Ce se rodi tevek. zavarovanju ali če postane tak otrok mrtev ali če umre, preden rojstva odmeri pokojnina za ene- prizadete vdove vložile nov zah- T. K. Invalidi zahtevajo revizijo delovnih mest V petek, dne 15. marca, je imel Občinski odbor zveze vojaških vojnih invalidov svojo redno letno konferenco, ki so se je poleg 56 od 63 vabljenih delegatov še sekretar okrajnega odbora ZB Koper, predstavniki zveze borcev občine Postojna in predstav- borih, delavskih svetih, upravnih odborih gospodarskih organizacij in drugih organizacijah, saj jih je kar 59 v raznih organih. V preteklem letu je občinski niki drugih političnih in množičnih organizacij ilirskobistriške ko- odbor ZVVI v mesecu septembru mune organiziral invalidski teden, kate¬ rega namen je bil poživiti delo Poročilo predsednika Občin- članstvu, otrokom padlih borcev, invalidskih organizacij. Tako so v času invalidskega tedna organizi- Zveze vojaških prekvalifikaciji, o stanovanjskih nih Široka, vprašanjih invalidov, o družbeno- rali razna športna tekmovanja s je ugotovilo, da je bilo delo tega političnem delovanju članstva in svojimi vrstniki iz ostalih občin- organa v času enoletne mandatne o drugih važnejših zadevah, ki so skih odborov koperskega okraja, dobe zelo uspešno. Občinski od- bile v pristojnosti invalidskih or- Športna srečanja so bila v šahu, bor je takoj po lanski izvolitvi bral petčlanski sekretariat z na¬ menom, da vseh vprašanjih zveze gamzacij. Da so občinski odbor ZVVI v bo hitreje ukrepal o Ilirski Bistrici in njegove krajev- streljanju in balinanju Razprava o poročilu občinskega odbora, v kateri so sodelovali tov. ne organizacije aktivno delali, Kalc, Valenčič, Keber, Dolgan, Delost, Stražar, Colja in drugi je pokazala, da navzlic prizadevno¬ sti invalidske organizacije neka¬ tera podjetja niso razumela kri¬ tičnega stanja nekaterih vojaških vojnih invalidov, saj so jih zapo¬ slovala na takih delovnih mestih, ki niso bila za njih primerna. Ta¬ ko se je primerilo, da so postavili invalida za nočnega čuvaja ali pa na taka delovna mesta, kjer za- (Nadalj*evanje na 5, strani) Dan žena v Šembijah Delovno predsedstvo ZVVI v Ilirski Bistrici Za Dan žena so bile žene po¬ vabljene v šolo. Tov. učiteljica Keber Cilka je v svojem referatu povedala, kako so se žene že od leta 1910 potegovale za enako¬ pravnost in svobodo. V NOB so se žene in dekleta z ramo ob ra¬ mi z možmi in fanti borile za svo¬ je pravice in enakopravnost. Učenci so nato izvedli vrsto točk in so mamice presenetili ir Občinski odbor ZVVI je bil se¬ stavljen iz 11 članov. V kratki upravičenci, ki jih je po številu enoletni madatni dobi so imeli 372, člani invalidske organizacije, skupaj 5 rednih sej občinskega od- Njihovo aktivno delovanje smo bora, 6 sej sekretariata in eno de- družbenopolitičnih lovno konferenco, na katero so organizacijah, saj sta v ljudskem 1. da je vdova na dan zavaro- povabili vse predstavnike osnov- odboru zastopana dva člana, eden vančeve smrti dopolnila 45 let sta- nih organizacij. Na sejah so raz- v zboru proizvajalcev, v raznih rosti; pravi j ali o delu posameznih 2. če vdova na dan zavarovan- osnovnih organizacij, o utrjevanju občinskem odboru osnovnih zvez pri svojem samo¬ stojnem delu, o izvajanju plana smrti ostal otrok, mlajši kot 15 let, dela občinskega odbora, o pomoči čeve smrti še ni stara 45 let, a) da ji je po zavarovančevi Foto: Silvester Maraž ganili do solz. Mladinke so lepo zapele tri pesmi o mamici. :>. da so vsi invalidski Žen e so s svojimi prispevki na¬ redile čajanko, ki so je bili delež¬ ni vsi. Po končani proslavi so se žen 2 lepo zahvalile tov. Cilki za njeno ljubezen do otrok in mladine ter za organizacijo prireditve. Tudi tovariš Keber Drago nam je rad pomagal. Tudi njemu iskrena hva¬ la za njegov trud. Ker je že dva meseca bolan, mu želimo, da bi kaj kmalu okreval. Žene iz Šembij in Podtabra komisijah 9 članov, v činskem odboru ZB 3, v krajevnih odborih 8; prav tako delujejo in¬ validi dokai aktivno v šolskih od- APRIL Tehnično znanje je danes posta¬ la življenjska potreba sodobnega človeka, posebno še mladega ro¬ du, ki je poklican, da tehnično znanje razvije do neslutenih mož¬ nosti . V Ilirski Bistrici je bilo pred dvema letoma osnovano društvo Ljudske tehnike, ki je od svojega začetka dalje plodno vršilo svoje poslanstvo. segli lepe uspehe pri strokovnem izobraževanju, traktoristi so iz¬ vedli uspešno tekmovanje, vsi krožki pri LT so bili aktivni pri družbeno-političnem delu. Želimo, da doseženi uspehi ne bi uspavali članov društva in da se s še večjo vnemo lotijo dela. Na pestrem polju društvene de¬ javnosti bo treba še marsikaj iz¬ boljšati. Na konferenci je bilo sklenjeno, da bo vsa pozornost posvečena tehničnemu usposablja¬ nju potrošnikov, tehnični vzgoji mladine, vsestranski pomoči sek¬ ciji kmetijskih strokovnjakov in traktoristov, radio-sekciji, mode¬ larskemu krožku in novatorstvu. Vprašanju izumiteljstva, raciona- lizatorstva, novatorstva in predlo¬ gom za razne tehnične izboljšave bo društvo posvetilo še prav po¬ sebno pozornost. KINDLER Viljem Kako je z izpolnjevanjem plana v gostinstvu? V nedeljo, 17. marca t. L, se je vršila v prostorih Doma družbe¬ nih organizacij konferenca občin¬ skega odbora Ljudske tehnike Ilir¬ ska Bistrica. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki občin¬ skega odbora SZDL s predsedni¬ kom tov. Guštinčičem Francem. Na občnem zboru društva je bilo analizirano delo društva in bili so nanizani vsi specifični mo¬ menti, ki so se porajali v zadnjem letu in ki so vplivali na delo društva. Do predlanskim sta bila občin¬ ski odbor Ljudske tehnike in dru¬ štvo LT združena. V sklopu tega društva je delovalo tudi Avto- moto društvo vse do leta 1961, na¬ kar se je osamosvojilo. V sklopu društva Ljudske tehnike pa so še naprej ostali radio-sekcija, foto- amaterstvo, modelarstvo, društvo traktoristov in kmetijskih stro¬ kovnjakov. Reorganizacija v okvi¬ ru društva se je pokazala za zelo pozitivno, saj opazimo povsod več živahnosti in zanimanja. Tudi osamosvojenemu društvu Avto- moto je bila dana večja možnost strokovne in finančne okrepitve. Za bežen pregled na delo v pre¬ teklem letu vliva pogum za pri¬ hodnost. Saj je v letu 1962 dru¬ štvo LT želo nešteto uspehov; modelarstvo je izvedlo občinsko tekmovanje, radio-amaterji so do- /../.>v iV.V.T.V * * , • > >•**•«** iSvv * >.-X\V v > V' , . — ' \ ■" gf * Novozgrajena kavama TURIST - obrat gostin¬ skega podjetja Soča — čaka na turiste Foto: M. Silvester V razgovoru z računovodjem gostinskega podjetja »Soča« smo izvedeli, da je podjetje zelo uspeš¬ no realiziralo mesečni plan za me¬ sec januar in februar, če ga pri¬ merjamo z lanskim letom, saj je ta bil presežen za celih 40,70 %. To povečanjle je nastalo zaradi dveh novih obratov in to obrata Turist in gostilne v Šembijah, ka¬ kor je izjavil računovodja pod¬ jetja, dočim bi povečanje brez omenjenih obratov znašalo 31,5 % napram prometu v istem obdobju lani. K tako visoki realizaciji so pripomogli nekateri obrati, ki so s svojo prizadevnostjo uspeli po¬ večati promet od lani za 62 %, kot npr. obrat Triglav in to pri istem številu kadra kot lani. Tu je tre¬ ba še omeniti, da to ne pomeni, da je dokaj kritično stanje ilirsko- bistriškega gostinstva že rešeno, saj ugotavljamo na drugi strani vrsto drugih pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Pred durmi je turistična sezona, ki bo po do¬ sedanjih napovedih dokaj razgi¬ bana, gostinski kader pa se vse premalo na to pripravlja. Zakaj je potrebno vedno neko sugerira¬ nje, zakaj ne bi prišlo kaj samo¬ iniciativno od podjetja? Zlasti pa bo treba poskrbeti mnogo več za red in čistočo lokalov in prijazen odnos osebja do tujih in domačih gostov. Invalidi zahtevajo revizijo delovnih mest (Nadaljevanje s 4. strani) radi izčrpanosti ni mogel oprav¬ ljati delovne norme, zaradi česar je prišlo pogosto do pritožb z ene ali druge strani, do odpuščanja iz službe, zmanjšanja osebnih pre¬ jemkov in podobnega. Občinska konferenca je zahtevala, da se tak odnos do invalidov NOB odpravi in so zategadelj predlagali občin¬ skemu odboru izvolitev posebne komisije, ki bi izvedla revizijo vseh delovnih mest, kjer so zapo¬ sleni njihovi člani. V komisijo so imenovali po enega predstavnika občinskega odbora ZVVI, izdelavo zaključkov konference pa so pove¬ rili posebni komisiji in novo iz¬ voljenemu občinskemu odboru. Po končani konferenci so za vse prisotne priredili majhno zakusko, kjer so prisotni delegati por enem letu spet obujali spomine iz časov partizanskih dni. Industrijsko gasilsko društvo v Koritnicah je pred kratkim imelo svoj redni letni občni zbor, na katerem so razpravljali o pro¬ blemih industrijsko gasilskega društva v Koritnicah v letu 1962. Iz poročila podpredsednika ga¬ silskega društva tov. Antona Kna¬ felca sledi, da je prostovoljno ga¬ silsko društvo v minulem letu opravilo svojo nalogo navzlic temu, da se nekateri člani gasil¬ skega društva niso zavedali svo¬ jih nalog. K sreči požarov v Ko¬ ritnicah ni bilo. Enega edinega so z uspešno akcijo že v kali zatrli, člani pa so bili dokaj aktivni pri drugem delu, saj so se zelo izkazali, ko je bilo treba v pre¬ teklem sušnem polletju preskrbo¬ vati vas z vodo. Razprava, v kateri so sodelova¬ li prisotni člani in gostje, je po¬ kazala, da bi moralo koritniško gasilsko društvo malo več storiti za usposobitev mlajših gasilcev, ki so zlasti v minulem letu poka¬ zali veliko zanimanje do dela v gasilskem društvu. Zato so na občnem zboru sklenili, da bodo zadolžili posebno strokovno sku¬ pino gasilcev, ki bo delala z mla¬ dinsko pionirsko ekipo v gasil¬ skem društvu. Predlagali so hkra¬ ti, da bi se gasilsko društvo Ko¬ ritnice združilo z ilirskobistrt škim gasilskim društvom, vendar so nazadnje sklenili, da bo ga¬ silsko društvo v Koritnicah osta¬ lo še v naprej samostojno. Ob zaključku občnega zbora so izvolili nov enajstčlanski upravni odbor. Za predsednika upravnega odbora so izvolili Iva¬ na Tomšiča, za poveljnika pa Antona Tomšiča. Sprejeli so tudi sklepe, da bodo v letu 1963 iz¬ vedli 6 mokrih vaj, da bodo uspo¬ sobili pionirsko skupino, v tednu požarne varnosti pa bodo izvedli preventivne preglede. ('Otagl bralci! Da bi bilo naše glasilo še pestrejše in čim popolnejše, smo poleg že obstoječih rubrik Pisma bralcev in Pionirski kotiček našim bralcem namenili še zdravniške, kmetijske in gospodinjske nasvete. Te bomo izpopolnjevali, zato Vas na¬ prošamo, da v teh rubrikah sodelujete tudi Vi! Uredništvo Delegati in go6tje občinske konference ZVVI v Ilirski Bistrici, ki je bila v petek, dne 15, marca 1963 Foto: Silvester Maraž APRIL Naši občani o družbeno gospodarskem načrtu Konec januarja tega leta so že imeli naši volivci možnost seznaniti se z osnutkom družbenega plana in proračuna ob¬ čine za leto 1963 ter o njih razpravljati. Se pred zbori volivcev so na iniciativo občinskega odbora Socialistične zveze o osnutkih razpravljala razširjena posve¬ tovanja krajevnih družbeno političnih organizacij, ki so jih vodili krajevni odbori Socialistične zveze. Zanimanje občanov za osnutke gospodarskega programa in proračuna se odraža v dokaj visoki udeležbi volivcev, saj je razpravi sodelovalo nad 1800 volivcev, predvsem pa v pe¬ strosti na zborih. številčnosti pripomb in predlogov, ki so bili podani m y> •V.V« V• • V** Vf' V ’• v//AVv -' >'• V.V * V- ’• <£>*< *’ • 'v V** ’ V * •- /. >.v.* •’ 'ti' /. Z-N . A*'-’«’ .N*.*. ,Y.n v« < j;_" r HMHiliPI, ^ A*.’A\,y y f . >>.S- V^T* 4 . • .\^v > v 4 JO/,v / /.v . v\*.v * - v.*. yv. ;<> Xx* »Siv >-*$•'>, P* 5 KK> 'v, c* *>•;*5 /a .*/. •' a. V letošnji zimi so se vaščani Koritnic lotili tudi čiščenja snega s cest Panorama vasi Koritnice še ni in za naselja, kjer je pro¬ Iz javne razprave povzemamo naslednje: Večina volivcev je mnenja, da je program kmetijske proizvodnje tako v zasebnem kakor v družbe¬ nem sektorju precej visok, saj se predvideva porast proizvodnje za 29 odstotkov napram lanski reali¬ zaciji. Kmečki proizvajalci opo¬ zarjajo predvsem na nepravočas¬ no in nezadostno oskrbo z umet¬ nimi gnojili. Nekateri, kot na primer v Preložah, Cel j ah, Tomi- njah in drugje pravijo, da neza¬ dostna preskrba z umetnimi gno¬ jili. predvsem žlindre, ne zadovo¬ ljuje potreb in se zaradi tega do¬ gaja, da gnojila običajno dobijo le kmetovalci, ki so bliže skladi¬ ščem zadruge, oddaljeni kraji pa ostanejo brez gnojil, čeravno svo¬ je tržne viške oddajajo zadrugi. Volivci Novokračin in Jelšan pa navajajo, da nimajo pomoči stro¬ kovne kmetijske službe. Na pro¬ izvodni plan mesnatih prašičev pripominjajo, da ni v občini or¬ ganizirane vzreje primerne pasme pujskov; kar neorganizirano pri¬ haja na sejme, so po večini pasme mastnih prašičev. Zato predlagajo, da se organizira redna dobava pasme ali organizira vzrejališče, odnosno da se podvzamejo ukrepi za pasemske merjasce, vendar bo¬ do tudi taki ukrepi za letošnjo proizvodnjo zakasneli. Glede proizvodnje mleka in mlečne živine pravijo, da je znat¬ no slabši stimulans te proizvodnje od proizvodnje pitane živine. Pro¬ izvajalci gojijo sedaj pitano živi¬ no in predvidevajo nadaljnji pa¬ dec proizvodnje mleka. Na to vpli¬ vajo razmeroma slabe odkupne cene mleka, ki niso v skladu s proizvodnimi stroški in cenami krmil Volivci na Baču predlaga¬ jo bolj analitično programiranje proizvodnje obrata »Javor« na Baču, dočim opozarjajo v Korit¬ nicah na večjo skrb pri preorien- taciji proizvodnje tamkajšnjega žagarskega obrata. Seveda je bilo predlogov na gospodarski program tudi v dru¬ gih področjih gospodarske dejav¬ nosti, predvsem v trgovini in pre¬ skrbi, v razvoju turizma in po¬ dobno, vendar prihajajo znatno bolj do izraza predlogi glede pro¬ računske potrošnje in potrošnje komunalnih skladov za urejanje komunalne problematike na vasi. Po obsegu razprav spada v prvo kategorijo problem občinskih in krajevnih cest in poti. Saj je o tem razpravljalo 29 zborov voliv¬ cev. Zahteve, odnosno težnje vo¬ livcev glede vzdrževanja in po¬ pravila cest presegajo finančne možnosti sklada. Kljub temu, da je predvidena dotacija iz prora¬ čuna 5 milijonov din cestnemu skladu, bodo razpoložljiva sred¬ stva še vedno preskromna za re¬ šitev problema. Volivci pogosto opozarjajo ne samo na stanje občinskih cest, ampak tudi na zelo slabo stanje cest III. reda, predvsem na sek¬ torju II. Bistrica—Zabiče—Novo¬ kračine, Ilirska Bistrica—Podgrad in Knežak—Koritnice—Mašun. Drugo takšno nič manj važno je vprašanje elektrifikacije in jav¬ ne razsvetljave. Res je, da v ob¬ čini ni več najmanjšega zaselka, ki ne bi bil elektrificiran, vendar skoraj po vseh novo elektrificira¬ nih krajih ni javne razsvetljave, ali pa je ta zasilno urejena. V ostalem predelu pa so instalacije in omrežja že toliko zastarela, da so potrebna obnove ali zamene. Da je temu tako, nam povedo vo¬ livci, ki so o tem vprašanju raz¬ pravljali kar na 26 zborih. Voliv¬ ci dajejo pobudo za popravila nizko-napetostnega omrežja javne razsvetljave ter za povečanje mre¬ že gospodinjskega takozvanega trofaznega toka Seveda so tu po- * • B £ j bude državljanov vezane ne samo na precej obsežne stroške, ampak tudi na druge sedaj tehnično ne¬ urejene pogoje za povečanje po¬ trošnje električne energije. Stro¬ kovna služba rajona DES Ilirska Bistrica pojasnjuje, da so vse pri¬ pombe in zahteve občanov vseka¬ kor upravičene in na mestu. Za večjo potrošnjo elektrike pa je potrebno urediti naprave od dalj¬ novodov do trafo postaj in nizko¬ napetostnega omrežja, šele nato lahko sledijo javna razsvetljava, trofazni tok in podobno. Ker je sedaj problem analiziran in po¬ znan, lahko povemo, da je stanje tako pereče, da ga je potrebno brez odlašanja urediti. Letos bo potrebno potrošiti za daljnovode, trafo postaje in nizko omrežje nad 18 milijonov dinarjev, za jav¬ no razsvetljavo po krajih, kjer je vizorično urejena in je samo bre¬ me za vzdrževanje, brez praktič¬ ne koristi, pa bo potrebnih pri¬ bližno 5 milijonov din. Po tem predlogu bi začeli letos urejevati to vprašanje od temelja. Urediti bo treba trafo postajo in daljno¬ vod v Čel j ah v vrednosti do 3,200.000 din, trafo postajo Kute- ževo v znesku 3 milijone din, tra¬ fo postajo Dobrepolje in daljno¬ vod Ilirska Bistrica—Pivka, skup¬ no 8 milijonov din. Za nizkona¬ petostno omrežje v Čeljah, Kute- ževem, Trpčanah, Novokračinah, Dolnjem Zemonu, Jasenu in Baču bo potrebnih skoraj 3 milijone din. Javna razsvetljava naših va¬ si potem ne bo predstavljala ne¬ rešljivega problema. Z dobro vo¬ ljo vseh prizadetih se lahko to vprašanje za naše vasi (če izklju¬ čimo mesto Ilirska Bistrica) reši najdlje v dveh gospodarskih letih, Če pa bo mogoče vprašanje rešiti v tem letu, bi bilo za vse skupaj najbolj koristno, ker bi s tem od¬ padla ena od težkih skrbi in bi se lahko v naslednjih letih posvečali ostalim nerešenim problemom. O (Nadalj. na 7. str.) Lep borov sestoj nad vasjo Koritnice - »Strina rebar* Prijazna partizanska vasica v Brkinih APRIL 4 it. 4 m Naši občani o družbenem gospodarskem načrtu (Nadalj. iz 6. strani) tem bo razpravljal občinski ljud¬ ski odbor. Javna razsvetljava bi po tem načrtu zajela naslednje kraje: Celje, Prelože, Janeževo brdo, Prem, Bitnje, Ratečevo br- do, Mereče, Podstenje, Veliko brdo, Novokračine, Sušak, Jelša- ne, Dolenje, Zajelšje, Soze, Dolnji in Gornji Zemon, Podgraje, Zabi¬ če, Kuteževo, Trpčane, Jablanico, Vrbico, Vrbovo in Bač. Ce bo po¬ trebno odložiti določena dela za¬ radi sredstev na naslednje leto, je potem nujno, da pridejo v po¬ štev v prvi vrsti tisti kraji, ki še nimajo javne razsvetljave, v dru¬ gi etapi pa vasi, ki so potrebne remonta oz obnove. O teh in drugih vprašanjih, ki so jih sprožili naši občani na svo¬ jih zborih, razpravljajo in bodo še razpravljali pred sprejemom družbenega plana in proračuna upravni odbori skladov in občin¬ ski sveti ter drugi občinski samo¬ upravni organi pa tudi ljudski odbor sam in bodo skušali uskla¬ diti zelo obsežne naloge s tega področja. Seveda se volivci niso ustavili samo pri teh dveh vpra¬ šanjih, vendar o tem še kaj v naslednji številki. Rado Škrlj Kmečka idila pri »Bubcu« Foto: Kindler Viljem Obisk pri Mrkonovi mami v Preložah Pričakovali smo, da bomo našli na klopi ob štedilniku zgrbljeno mamico, ki se komaj prestopa do mize in postelje. Pa ni bilo tako. Ko smo jo povabili, da bi se zu¬ naj hiše slikala, je 93-letna ma¬ mica živo vstala in tako ročno stopila na dvorišče, da smo jo ko¬ maj dohajali. Nehote se v člove¬ ku vzbudi želja: »Da bi pri se¬ demdesetih hodil lahko vštric z njo!« »Mamica, boste kaj povedali o svojem dolgem življenju?* Malo bolj glasno smo morali govoriti, pa je pogovor kmalu stekel. »V naši družini nas je bilo 15 otrok. Osem od prve matere, se¬ dem pa od druge. Ostala sem le še jaz, čeprav sem bila naj starej¬ ša. Štirinajst let mi je bilo, ko mi je umrla mati.« »In kako je bilo z vašimi bra- Stemberger Stanislav - Vrbovo 62 Vol star 8 let — tehta 900 kg Foto: K^rdler Viljem Stemberger Stanislav je kar dobro razpoložen, seveda tudi ponosen na ta dva, ki jih vidite na sliki, skupaj pa tehtata 1700 kg Foto: Kindler Viljem ti in sestrami?« »Vsi so šli po svetu. Na Hrvat- sko, v Trst, Reko, kdo bi vedel, kam še. V otroški dobi sem ho¬ dila v šolo na Ostrožno brdo, ven¬ dar bolj poredko. Dela doma je bilo preveč.« (Nadalj. na 8. str.) % Ukrepi za izboljšanje stanja žitnih posevkov Na številne pripombe bralcev našega glasila na februarskih zbo¬ rih volivcev smo se odločili uvesti stalno rubriko kmetijskih nasve¬ tov, kjer bomo redno mesečno objavljali aktualnejše napotke kmetovalcem. V tej številki smo se odločili, da posredujemo kme¬ tovalcem strokovno navodilo o po¬ trebnih ukrepih za izboljšanje sta¬ nja žitnih posevkov, ki ga je ob¬ javil tudi Kmetijski inštitut LRS za celotno področje LRS. Prve ocene stanja žitnih posevkov ka¬ žejo, da letošnja zima navzlic poznojesenskem mrazu in dolgo¬ trajni snežni odeji v glavnem ni močneje prizadela posevkov pše¬ nice v centralni Sloveniji; dokaj slabše pa je »tanje na našem pod¬ ročju, kjer sta mraz in burja moč¬ no poškodovala pšenične posevke oziroma jih ponekod skoraj v ce¬ loti uničila. Da popravimo trenutno stanje, moramo ukrepati čimprej in čim¬ bolj učinkovito. Osnovno je, da oslabljenim rastlinam nudimo do¬ volj hranil in da z njimi čimbolj vplivamo na obraščanje. Z dobrim obraščanjem in s pravilno nego posevkov lahko nadoknadimo iz¬ gube v gostoti in v večini prime¬ rov skoraj v celoti popravimo na¬ stalo škodo. Od vseh ukrepov je trenutno najvažnejše dognojevanje s hitro delujočimi gnojili. Za posevke ak¬ tivnejših sort, ki so bili v pozni jeseni dognojeni 9 75 kg nitromon- kala, in za manj zahtevne sorte, kot so Hellkorn, San Marino, Tri¬ umf, Verna Ul, ki jih v novembru oz. v decembru nismo dognoje- vali, se priporoča 150 kg nitro- monkala na hektar. S količino 200 kilogramov na ha pa dognojimo posevke zahtevnejših sort, na ka¬ terih je v pozni jeseni izostalo priporočeno dognojevanje. Priporočene količine so posev¬ kom potrebne, ne izključujemo pa, da je ponekod (zaradi trenutnega pomanjkanja nitromonkala) otež- kočeno dosledno upoštevanje gor¬ njih navodil. V takih primerih je bolj pravilno, da z razpoložljivimi količinami dognojimo čim več po¬ vršin, pa čeprav za sedaj samo s polovičnimi količinami. Razum¬ ljivo je, da bo potrebno trenutni izpad nadoknaditi kasneje, ko bo dotok gnojil normalnejši. Kmeto¬ valce hkrati opozarjamo na mož¬ nost uporabe drugih načinov do¬ gnojevanja, zlasti pa uporabe ap¬ nenega dušika. Podrobnejša navo¬ dila o tem so bila že objavljena v 11. številki Kmečkega glasa z dne 7. marca 1963 in vam zaradi tega svetujemo, da le-te skrbno pro¬ učite. Dognojujemo, čimprej je to mo¬ goče! Na težjih zemljah, kjer še leži sneg, pri nas teh primerov ni — se celo priporoča zaradi hitre¬ ga ukrepanja dognojevanja na tanko snežno odejo, saj bi bila hoja po njivah, potem ko bi sneg skopnel, še nekaj dni onemogo¬ čena. Od ostalih ukrepov opozarjamo še na valjanje in brananje. Va¬ ljanje bo potrebno povsod tam, kjer so rastline pridvignjene in so koreninice izgubile stik z zemljo. Valjamo, čim se zemlja dovolj osuši. Bolj kot valjanje pa bo ver¬ jetno letos potrebno brananje. Brananje pa bo tudi na vseh red¬ kih posevkih, saj bomo s tem in s predhodnim dognojevanjem naj¬ bolj vplivali na obraščanje. Bra¬ nanje z lahkimi branami je po¬ trebno tudi za posevke rži, ki jih je močneje napadla snežna plesen, vendar računamo, da je le-te pri nas zelo malo. APRIL ♦ St. 4 Obisk pri (Nadaljevanje s 7. strani) »Kakšno je bilo življenje v vaših mladih letih?« »Slabše, precej slabše kakor zdaj. Težko je bilo priti do kake¬ ga vinarja. V košaro smo naložili masla, jajc, kakšen hlebček ovčjega sira, jo zadeli na glavo, potem pa peš v Trst. Za tiste vi¬ narje, ki smo jih iztržili, smo ku¬ pili po četrt kilograma sladkorja in še kako malenkost. Da, takrat ni bilo tako, kakor danes, ko maslo in jajca pojemo doma in kupujemo po 2 kilograma slad¬ korja. Kruha smo poredko videli. Polenta, zelje, močnik s kolerabo, to je bila naša hrana. Moški so delali pozno v noč iz vej majhne butare in jih jutra j peljali v Trst. To je bil ves naš zaslužek. Kdo je tedaj kupoval robo? Se¬ jali smo lan, gojili ovce, tkalec v Tominjah pa nam je stkal plat¬ no za rjuhe in perilo, za obleko pa rašo« »Kaj je bila raša?« »Doma smo spredli lanene in volnene niti, tkalec pa je vzel po Mrkonova mama, Grilj Helena iz Prelož ■M eno laneno in eno volneno nit in stkal blago. To je bila raša.« »Ste bili kdaj bolni, ma¬ mica?-« s »Nikdar. Že dolgo je tega, kar sem v roko dobila revmatizem. Šla sem v Trst 'k hčerki. 4 dni sem bila v bolnici, ' od tedaj pa sem zopet zdrava.« »Ste kaj hudega doživeli?« »V prvi svetovni vojni je bilo hudo. Mož je bil v vojski, druži¬ na je bila velika, saj sem imela 7 otrok. V drugi vojni pa je bilo še huje. Čisto sama sem ostala na kmetiji. Delala sem, kolikor sem mogla. Nikdar ne bom pozabila, kako je bilo v tisti noči, 12. aprila 1944, ko so vdrli Nemci v vas.« »»Povejte nam, kako je bilo!« »Ob štirih zjutraj so vrgli va¬ ščane pokonci. V sobo je vdrl vo¬ jak, me zgrabil in pahnil na ce¬ sto. Zbrali so nas sredi vasi, vpili in grozili, da nas bodo postrelili. Pobrali so mi robo in sveče, ki sem jih hranila. Še sedaj mi je žal po njih. Potem so začeli po¬ žigati gospodarska poslopja, živi¬ no pa pustili v hlevih. Uboga mo¬ ja kravica! Pa sem se ojunačila, se zmuznila straži in odhitela v hlev. Pa glejte, tudi med njimi so se našli ljudje. Nič ni rekel, še pomagal mi je odvezati kravo in junca. Drugod seveda ni bilo tako. 98 glav živine je zgorelo v vasi! Pozneje so mi zopet odpeljali kravo, to pot četniki. Čim sem zvedela, sem korajžno stopila za njimi. Krava je bila že vprežena v voz. Kar hitro sem jo spregla in jo hotela odgnati. Tedaj pa za¬ slišim za seboj: »Hej, kuda češ?« Pa sem se koj znašla. Začela sem dopovedovati četniku, da je kra¬ va bolna, da bo poginila na poti, da jo krmim s samim kuhanim krompirjem in tako naprej. Tudi tokrat mi je uspelo in sem rešila kravico.« Tako je tekel razgovor in Mr¬ ko nova mati se vedno bolj raz¬ vnemala. Ob koncu smo ji obljubili, da bomo za stoletnico prav gotovo zopet prišli, ji zaželeli zdravja in se prisrčno poslovili. M. F. Kot vsako leto je tudi letos pri¬ pravil katastrski urad sezname oziroma evidenco davčnih zave¬ zancev celotne občine z nekate¬ rimi spremembami in dopolnit¬ vami odpisov in pripisov (razne spremembe o dedovanju ali daro¬ vanju posameznih zemljišč). Več¬ krat se dogaja, da posamezni kmetje podarijo zemljišče svojim sinovom ali hčerkam tako, da na sodišču izvedejo postopek, vendar pa v zemljiški knjigi in na kata¬ strskem uradu tega ne izvedejo in tako povzročajo razne nevšečno¬ sti in nepravilne obdavčitve. Ti se znami, ki jih mora katastrski urad predložiti občinskemu ljudskemu odboru, bodo vsebovali seznam zavezancev, t. j. lastnikov ali uži¬ valcev ter davčno osnovo, t. j. ka¬ tastrski dohodek, kot seštevek vseh osmih bonitetnih razredov, ki jih imajo člani ene družine na območju občine ali kraja po sta¬ nju 1. januarja 1963. Katastrski dohodek vseh zemljišč vseh dru¬ žinskih članov z območja občine ali celotne države se združuje v eno davčno osnovo. N. pr. v neki družini, kjer živita mož in žena, sta si vsak svoje priženila, mož 60.000 dinarjev katastrskega do¬ hodka in žena 30.000 dinarjev ka¬ tastrskega dohodka. Obe ti osnovi se morata združiti v eno samo osnovo din 90.000). To se pravi, da mora biti v vsaki družini sa¬ 1. davčnim zavezancem, katerih osnova ne presega 25.000 din letno na družinskega člana in ki preživ¬ ljajo poleg dela zmožnih članov še več kot tri mladoletne otroke ali odrasle, za delo nezmožne čla¬ ne, po 10 % na vsakega četrtega in nadaljnjega mladoletnega otro¬ ka do 14 let starosti, za moške stare nad 60 let in ženske nad 55 let. Celotno znižanje pa ne sme presegati 50 % odmerjenega davka. 2. Davčnim zavezancem, katerih dohodek ne presega 40.000 dinar¬ jev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo sposobnih dru¬ žinskih članov, se zniža za 20% za vsakega dela nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje davka ne srne presegati 60% od¬ merjenega davka. 3. Davčnim kme- zavezancem, tom, ki so imeli med letom večje izdatke, dokazane z uradnimi po¬ trdili zaradi zdravljenja obolelih družinskih članov in najnujnejše stroške s pogrebom umrlih članov, do zneska davka, ki bi se soraz¬ merno plačal od izdatkov take vr¬ ste. (N. pr. davčna osnova znaša za vse leto din 60.000 in od te osnove davek skupaj din 30.000. Bolniški stroški znašajo din 10.000; tako se na ta račun bolniških stroškov zniža davek za 1/3 ali za 33 %, kar znaša din 9900 in se ta znesek v celoti odpiše). ZEMLJIŠČA, DANA V ZAKUP Glede obdavčitve zemlje, ki jo daje kmet v zakup, smo dobili lansko leto nove predpise, ki so zelo ugodni za kmečke davkopla¬ čevalce. Po teh predpisih plačuje zakupodajalec (kmet) od zemlji¬ šča, ki ga daje v zakup gospodar¬ ski organizaciji, kmetijski zadrugi, družbenim organizacijam, držav¬ nim organom in zavodom dohod¬ nino, občinsko doklado in vse druge prispevke od katastrskega dohodka za to zemljišče ali pa del zakupnine. Po novih predpisih je predvi¬ deno, da ima tisti, ki daje zem¬ ljišče v zakup družbenemu sek¬ torju, zakonske olajšave, tako da se letna odmerjena dohodnina, ki sorazmerno odpade na zakupno zemljišče, zmanjša za 10%, če je zemljišče dano v zakup najmanj eno leto, za 30 %, če traja zakup najmanj dve leti, za 50 %, če traja zakup najmanj tri leta, za 70 %, če traja zakup najmanj pet let, za 100 %, če traja zakup več kot pet let, za ta del ne plača dohodnine in občinske doklade. Kot vidimo, so dane glede dohodnine na zem¬ ljo, ki se daje v zakup družbe¬ nemu sektorju, zelo velike olaj¬ šave, zato bi bilo prav, da si vsak posamezni kmet zadevo uredi naj- prvo na katastrskem uradu in nato pri Upravi za dohodke. V glavnem so ti osnovni podatki zbrani na podlagi zakupnih po¬ godb, vendar ugotavljamo, da ni urejeno lastništvo posameznih parcelnih številk, kar nam dela veliko težav pri odmeri davkov. F. G. NA DAN ŽENA — Slavko, kaj nam ne boš če¬ stital za naš dan? — Zakaj pa? Tudi jaz praznu¬ jem. — ? 9 ? • • # — Saj sem doma za gospodinj¬ sko pomočnico! mo en davčni zavezanec, ne pa dva ali trije. Da bi se mogla iz¬ vršiti pravilna odmera dohodnine, občinske doklade, vodnega pri¬ spevka in socialnega zavarovanja od kmetijstva, je dolžan davčni zavezanec, (kmet) v 30 dneh pri¬ javiti vsako spremembo na zem¬ ljišču, ki vpliva na določitev višine katastrskega dohodka. Vse spremembe v lastništvu se morajo takoj prijaviti na kata¬ strskem uradu. Prošnje za od¬ pis davka zaradi elementarnih ne¬ zgod, za olajšave na starost, inva¬ lidnost, za primer smrti, za bol¬ niške stroške, za oddajo zemljišča v zakup družbenemu sektorju in še nekatere druge olajšave pa je treba vlagati pri Občinskem od¬ boru — Upravi za dohodke v Ilir¬ ski Bistrici. DAVČNE OLAJŠAVE Vsi davčni zavezanci dohodnine so dolžni plačevati davek na ka¬ tastrski dohodek od svojega zem¬ ljišča. Po sami uredbi o dohodnini pa so predvidene nekatere zakon¬ ske olajšave in sicer: Bufnič Ana, rojena SaftiČ (po domače Brejčeva), rojena 14. II. 1874, je sla¬ vila svoj 89. rojstni dan Foto: Kindler Vlij ara APRIL ♦ Št. 4 36. člen zvezne ustave govori, da je občanu zajamčena pravica, biti javno obveščen o delu pred¬ stavniških teles in njihovih orga¬ nov. Kot posebna pravica se sma¬ tra, da mora biti proizvajalec v delovni organizaciji seznanjen z materialnim in finančnim stanjem in s splošnim poslovanjem siste¬ ma delavskega samoupravljanja. Vsekakor pa ustava veže to pra¬ vico na pogoj varovanja poslovne tajnosti. Do sedaj smo obveščenost poj¬ movali bolj kot dober način orga¬ nizacije dela, nismo pa upoštevali tega dejstva kot nujega pogoja za dobro gospodarjenje in pravilno odločanje. Ce naj bo sleherni član kolektiva v isti osebi proizvajalec in upravljalec, mora biti sezna¬ njen z vsemi dogodki, ki se od¬ vijajo v njegovi neposredni bli¬ žini. Danes je življenje v delov¬ nih kolektivih izredno dinamično. Dnevnim spremembam na gospo¬ darskem področju se pridružujejo razprave in sklepi organov delav¬ skega samoupravljanja, političnih in množičnih organizacij. Tu so novosti s področja organizacije proizvodnje, tehnološkega proce¬ sa, nagrajevanja po delu, investi¬ cijskih vlaganj, standarda delov¬ nih ljudi itd. Od človeka, ki se nahaja v vrvežu teh družbeno po¬ litičnih dogajanj, je nemogoče zahtevati potrebnega odločanja in aktivnosti, če ni kompleksno in pravilno obveščen. Do pred dvema letoma so bila sredstva za javno obveščanje v »Lesonitu«« razmeroma skromna. Večino informacij so ljudje dobi¬ vali na raznih sestankih, potom oglasov in z občasnimi pismenimi obvestili, ki pa niso zajela širo¬ kega kroga. Razglasna naprava je nekje životarila. Tu pa tam se je oglasila le s poskočno glasbo. Ta¬ ko vzdušje v kolektivu lahko ime¬ nujemo za splošno ali delno dez- in formira n ost. Novice in resnice je veter raz¬ našal in jih pačil skozi razne ka¬ nale. Iz tete je nastala strina, iz muhe slon. Posledice takega sta¬ nja so se zrcalile povsod in so predstavljale zavoro našega na¬ predka. V letu 1961 je zaživelo naše cen¬ tralno sredstvo za obveščanje — »Glas Lesonita««. Začetek je bil skromen. Ozek krog dopisnikov si je postavil sledeče naloge: 1. Redno obveščanje kolektiva o vseh proizvodnih uspehih in ne¬ uspehih ter naloge delavcev pri izvrševanju plana. 2. Redno obveščanje o sestankih in sklepih delavskega sveta, UO in ekonomskih enot. 3. Stalna obvestila iz dela druž- beno-političnih organizacij v pod¬ jetju in njihovih komisijah. 4. Tehnološka, strokovna in ka¬ drovska vprašanja. 5. Redna analiza gibanja oseb¬ nih dohodkov. Poleg tega pa je razumljivo, bi¬ lo potrebno objavljati razne druge materiale, 'ki tvorijo z doslej na¬ vedenim zaokroženo celoto. Naj- večja pomanjkljivost je bila, da je na uredništvo prihajalo prema¬ lo prispevkov in predlogov iz de¬ lovnih mest. Ta slabost ni žal še danes odpravljena. Po dveh letih izhajanja našega glasila opazimo kakovostni napre¬ dek tako glede obravnavane te¬ matike kot tudi glede pestrosti lista in zanimanja čitateljev. Pro¬ izvodne EE imajo redne rubrike, v katerih skušajo osvetliti vse proizvodne probleme. Analitični oddelek tudi skuša obdelati osebne dohodke iz vseh v tovarni aspektov. Sklepi organov delav¬ skega samoupravljanja se objav¬ ljajo brez komentarja, kar bo tre¬ ba v bodočnosti popraviti. Osrednjemu sredstvu za obve¬ ščanje so se v zadnjem času pri¬ družila še nekatera druga sred¬ stva: razglasna postaja, televizija in kino. Razglasna postaja je bila nekdaj provizorično montirana. Ko smo gradili novo telefonsko centralo, smo v tem prostoru od¬ redili tudi mesto za center zvez in obveščanja. Spomladanski dnevi bodo omogočili zaključek montaž¬ nih del za zvočnike na vseh ključ¬ nih delovnih mestih. Poleg rednih obvestil naj bi razglasna postaja prenašala delovno glasbo preko radia, gramofona ali magnetofo¬ na. Naj navedem samo en primer, v katerem bo razglasna postaja izvajala svoje poslanstvo. Mobili¬ zirati je treba npr. široko udelež¬ bo pri predavanjih civilne zaščite. Nastane vprašanje, kako obvestiti vse ljudi v podjetju? Nekdo bo stopil pred mikrofon in v spre¬ jemljivi obliki povedal, kaj in ka¬ ko. Takih primerov je v kolektivu vse polno: sklicevanje sestankov, splošna in nujna obvestila iz dnevne operative itd. Vprašanje delovne glasbe bo reševala praksa z ozirom na spe¬ cifične pogoje delovnega mesta. Tam, kjer je monotono, manuelno delo, bo lahko delovna glasba mnogo pripomogla k boljšemu razpoloženju in večji storilnosti. Kinoaparatura je dobila mesto v moderno preurejeni kinodvora¬ ni. V lanskem letu so se predva¬ jale v glavnem otroške zabavne predstave. V letošnjem letu, ko bo končana projekcijska kabina, bo treba kinoaparaturo vključiti v splošno tehnično in kulturno iz¬ obraževanje ter kot sredstvo za obveščanje o dogodkih po svetu. »LESON T« Pri teh modernih sredstvih za javno obveščanje pa ne gre zane¬ mariti tradicionalnih načinov V perspektivi bi bilo potrebno ure¬ diti in povečati število oglasnih desk, raznih grafikonov, ki pona¬ zarjajo proizvodne uspehe in po¬ večati odgovornost vseh organov, organizacij in služb, da vse do¬ godke prenesejo v sleherni koti¬ ček tovarne. Problem informiranosti je nuj¬ na zahteva našega časa, ko raz¬ voj neposredne demokracije nala¬ ga pred slehernega proizvajalca odgovornost, kar pa je mogoče doseči le z dobrim poznavanjem procesov življenja v tovarni. Zato smo temu vprašanju tudi odredili ustrezno mesto v statutu. Gerk Danilo ŠKET VINKO Pokojni ŠKET Vinko je bil ro¬ jen leta 1896 v Rogaški Slatini. Osnovno šolo je končal v Ilirski Bistrici, realko v Ljubljani, trgov¬ sko akademijo pa v Pragi na Če¬ škem. Pokojni Vinko ŠKET se je že 9. septembra leta 1943 vključil v ak¬ tivno sodelovanje v NOB, saj je bil hkrati tudi vodja mobilizacije v II. Bistrici. Po prihodu Nemcev je odšel na Mašun, kjer je bilo Avtoturistično podjetje Slavnik Koper - Prometni urad v Ilirski Bistrici-se dobro uveljavlja V krajšem razgovoru s pred¬ stavnikom naslovnega podjetja v Ilirski Bistrici smo izvedeli, da so letos navzlic neugodnim vremen¬ skim prilikam dokaj dobro opra¬ vili prevoz potnikov in delavcev v času, ko je bilo po večini cestni in železniški promet skoraj ustav¬ ljen. Predstavnik podjetja, tovariš Branko Kozlovič, nam je med drugim povedal tudi to, da so imeli v letošnji zimi na progi Ilir¬ ska Bistrica—Knežak le štiri dni zastoja in to samo v jutranjih urah, na progi Bitnja—Prelože 4 dni, dočim je bil na vseh ostalih progah promet skoraj normalen ali pa je prišlo le do manjših za¬ stojev. Pohvaliti j*e treba tudi čla¬ ne Socialistične zveze na vaseh, ki so bili pripravljeni ob vsakem času kidati sneg in s tem usposo¬ biti progo za avtobusni promet. Pohvalo zaslužijo zlasti prebivalci vasi Bača. Skrb podjetja Slavnik in pomoč vaščanov pomenita do¬ kajšnjo pomoč gospodarskim or¬ ganizacijam ilirskobistriške ko¬ mune, ki so skoraj vso zimo nor¬ malno poslovale, ker niso njih de¬ lavci zamujali dela. Podjetje si zelo prizadeva, da bi Tudi take ceste so prevozne za avtobuse avtoturističnega podjetja Slavnik Koper Zadnje slovo od pokojnega Šketa v Ilirski Bistrici zbirališče partizanov in od tod je odšel v Šercerjevo brigado, kjer je ostal vse do osvoboditve. Leta 1945 je bil prvi poverjenik za finance pri Okrajnem ljudskem odboru v II. Bistrici, leta 1946 pa je bil izvoljen za drugega pred¬ sednika Občinskega ljudskega od¬ bora v II. Bistrici, kasneje pa ra¬ čunovodja Komunalno gospodar¬ ske ustanove v II. Bistrici do upo¬ kojitve. Nesebičnega tovariša, prijatelja in borca bomo ohranili v trajnem spominu. kar najbolj ugodilo potnikom, saj je v letošnjem letu dobilo že dva nova avtobusa, ki bosta lahko ob vsakem času na voljo za razne iz- lo organizirala ilir- ki skobistriška podjetja, sindikalne podružnice ali na novo usta novljeno Turistično društvo. Predstavnik podjetja nam je na koncu še povedal, da si podjetje prizadeva ustvariti kar najboljše odnose in nuditi vse potrebne pre¬ voze po konkurenčnih cenah. APRIL St. 4 PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV OD N Qn PISMA BRALCEV PISMA PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV g S PISMA Jtce&ecima tudi ta l Ob koncu se sprašujemo, ali je vaščani. Vodnjak je že precej prav tako, da živi to naše stolet¬ no prosvetno društvo še vedno v zima va mu tudi prizanesla. 13. t. m. so Na dopis tovariša ing. Mezge- vaje. Ta slovesna predaja je bila takšnih okoliščinah? Na raznih vaščani opazili, da se je teren ca v drugi številki mesečnika »Snežnik« v zvezi z jelšansko dvorano se nimamo namena več 19. oktobra 1952. leta v navzoč- konferencah Svobod in Prosvet- okoli voc nosti takratnega učiteljstva in nih društev se vedno poudarja, Krajevni cm bivšega šolskega inšpektorja tov. kakšnega pomena je kulturno po¬ pri tože vati. Resnici na ljubo pa Knola. Čez nekaj let je takratni slanstvo prosvetnega društva na * se je takoj se- varnostne ukrepe tem, da je ta predel moramo bralcem posredovati ne- odbor Kmetijske zadruge odvzel vasi. Kdo bo kulturno raven dvi- ogradil. Tako je kaj novih podatkov. Dopisniku ni društvu en gornji prostor, nekaj gal na vasi, če ne prav prosvetno prebivalstvo in živ znano, da je društvo eno naj- časa pozneje je isti odbor pričel društvo? Ali bo to društvo kos zaščiteno i tudi sam zvečer va aktivnejših v okraju (saj je imelo do 15 nastopov letno), vendar je zopet preganjati društvo iz po¬ slednjega prostora. V tem po¬ bila le-temu dvorana težko do- slednjem prostoru so morali in- nje, če ne bo imelo vsaj osnovnih stopna, bodisi za nastope ali pa tervenirati organi ObLO in se- pogojev za svoj obstoj? za vaje. Dopisnik omenja, da so kretar Občinskega komiteja ZK. vaške organizacije pokazale pre- Po tej intervenciji je društvo do- vsem nalogam, ki jih predenj po- je vaščan Ivan Hrvatin iz Stude- stavlja sodobno, moderno življe- ne gore št. 10 ograjo okoli vod- majhno zanimanje za razne pri¬ reditve in da so dvorane korišče- ne kvečjemu enkrat ali dvakrat letno. Tudi za dve prireditvi je potrebna dvorana vsaj trideset¬ krat za praktične vaje na odru. Dvorana, ki je služila za skla¬ dišče, je bila vedno tako zamaza¬ na in natrpana z raznim materia¬ lom, da je moral pred vsakim na¬ stopom društveni blagajnik izpla¬ čati za enkratno pranje in čišče¬ nje tudi do 3500 din. Ali je do¬ pisnikova trditev v zvezi s tem na mestu? Pred dobrim letom smo se z ObLO in odborom SZDL skoraj že domenili, da prevzame naše prosvetno društvo »Sloga« z vse¬ mi obveznostmi dvorano in celot- stavbo Zadružnega doma. na Društveni odbor jt že svoj načrt, da bil pri pravi 1 bi dokončno adaptiral dvorano, da bi društvo s svojimi nastopi dvignilo iz mrt¬ vila vas in okolico, kot je bilo to pri nas prej v navadi. Prav tako smo računali na številna gosto¬ vanja drugih kultumo-umetniških skupin iz raznih krajev domovine. Dogovarjali smo še tudi z uprav¬ nikom potujočega kina za redne kinopredstave Ostale spodnje prostore, razen prostorov trgo¬ vine, smo nameravali preurediti in ponovno vzpostaviti na tej pro¬ metni točki potreben, sodobno urejen javni lokal. Samo na ta način bi se dom sam vzdrževal in odplačeval anuitete. Že pod italijansko okupacijo je društvo stremelo, da se zgradi kulturni dom, za katerega je bil načrt že pripravljen in prostor določen. Volja članov je bila trd¬ na, a sila okupatorja še trdnejša. Kakor druga društva, je tudi na¬ še društvo okupator leta 1929 razpustil. Takoj po italijanskem razsulu so jelšanski društveniki in ostali Jelšanci zgrabili za krampe in lopate, zapregi! živino ter izpeljali iz porušenih vojaških barak v Šapjanah 12.700 komadov velikih votlakov z namenom, da bi zgradili kulturni dom v Jelša- nah. Ko so po naši domovini za¬ čeli graditi zadružne domove, smo se z upravo za gradnjo zadružnih domov domenili, da v novozgra¬ jenem zadružnem domu dobi svo¬ je prostore tudi prosvetno dru- c prosvetaši smo ta namen darovali ves zgoraj omenjeni gradbeni material. Ta¬ koj po dograditvi Zadružnega do¬ ma sta bila na slovesen način iz¬ ročena društvu poleg dvorane še dva prostora za čitalnico in za bilo še boljši prostor pod isto streho JOŽE HRIBAR, predsednik PD »Sloga« FILMI IN NAPISI Pred nedavnim sem se vračal smo zaradi pomanjkanja drugih po končani kino predstavi domov kulturnih razvedril primorani ob- in podzavestno prisluškoval raz- iskovati predstave, četudi bi bili govorom. Skupina mladine je ugi- filmi brez podnaslovov. Smatram, njaka odstranil, ceš da je to zem¬ ljišče njegova last. Po izjavi va¬ ščanov pa je to zemljišče skupna vaška last. Smatram, da je samo¬ volja Ivana Hrvatina vse obsod¬ be vredna, kajti ukrep vaškega odbora je tako pravilen, da ne potrebuje komentarjev. Rudi Dujmovič TOVARIŠ UREDNIK! Prosim, da mi v prihodnji šte- bala, kaj naj pomeni »vrlo zgod- da je dolžnost uprave kina in od- vilki »Snežnika« posredujete od na«. Mnenja so bila različna, govornih kulturnih organov, da Končni zaključek je bil, da po- nam za razmeroma drag denar v meni v našem jeziku »glih ta neudobnih prostorih nudijo vsaj prava« oziroma »jako mlada«. najmanj, kar bi lahko nudili Vprašanja, katerega teh dveh slovensko besedo . govor na naslednje vprašanje: Ze¬ lo me zanima, kakor tudi moje vrstnike, če bodo v prihodnjem šolskem letu ustanovili v Ilirski Bistrici gimnazijo. Ta namig smo zaključkov lahko smatramo za Mnogo domačinov vsebine ne- namreč zasledili v dnevnem časo- bližnjega pravemu smislu, ne bi katerih filmov z neslovenskimi obnavnaval. Ugotoviti pa mora- podnaslovi v celoti ne razume, mo, da mnogi obiskovalci kina Sam sem se že znašel v položaju, ne razumejo v celoti podnaslovov da sem moral določene besede v srbohrvatskem jeziku. Ob tej prevajati sosedu. pisju fovor se lepo zahvaljujem HRVATIN DANILO, VII. r. osn. š. Kuteževo ugotovitvi se moramo ustaviti. Ta članek ni napisan iz kake Dobro nam je znano, da večina nestrpnosti, pač pa je odraz želje slovenskih mest posreduje svo- po določenih kulturnih dobrinah, jim kino obiskovalcem filme s slo- ki so državljanom posameznih venskimi podnaslovi. Zakaj tega republik z zakonom zajamčene. ni pri nas? Kdo določa izbiro Z zanimanjem pričakujem od- filmov za.Ilirsko Bistrico? Je to govor merodajnih. prepuščeno posamezniku ali ob¬ stoja kak organ? Upoštevajoč žalostno dejstvo, da nimamo drugega kulturnega razvedrila razen kina, je zahteva po slovenskih podnaslovnih fil¬ mih, ki nam jih posreduje naše kino podjetje, še toliko bolj Obiskovalec kina IZ STUDENE GORE V vasi Studena gora imajo javni vaški vodnjak, ki so ga vaščani zgradili že leta 1928. Tega Za Gabrijelo Urbančič iz To¬ ronta, Canada, je naročila glasilo »Snežnik« Marta Lakota iz Ilir¬ ske Bistrice, Nikola Tesla 14 in jo prav lepo pozdravlja z željo na veselo svidenje. Pavli Čeligoj iz Ilirske Bistrice iskreno čestitajo za petdeseti upravičena. Sicer je tudi res, da vodnjaka se še danes poslužujejo rojstni dan njeni ••nam n im IIIIIIU minil nnnn nnnn minil IIIIIIU IIIIIUI umni IIIIIIU IIIIIIU IIIIIIU umni IIIIIIU IIIIIUI IIIIIUI iii» TOVARIŠ UREDNIK! Prosila bi vas, če bi v pri- HARIJ Vasica je še precej velika. Šteje 86 hiš. V njej imamo hodnji številki »Snežnika« ob- trgovino, da ni treba hoditi javiii tole moje pisemce. Zelo vam bom hvaležna, saj rada prebiram časopis. Bistrico, gostilno in pa osnov¬ no šolo. Šolski prostori služijc tudi drugim namenom. V njil imamo sestanke in zborovanja stilno in tam poslušamo. Več¬ krat se vprašamo, če bo kdaj napravljen mladinski dom, a nihče ne ve. Večina mladincev nas je zaposlenih v Ilirski Bi¬ strici, tako da ni včasih niti časa za delo v mladinski or- • • gamzaciji Bistrico smo zelo poveza- Avtobusi vozijo delavce na i Bela cesta se vije iz Ilirske ker drugega primernega pro- delo in z dela. Veliko jih je Bistrice proti priljubljeni va- štora v vasi nimamo. Ni dolgo sici Harije. Vasica stoji na tega, ko smo dobili za nagrado lepem kraju. Veliko zanimivo- pri zbiranju naročnikov Slo- sti nima, a je vseeno lepa. Če venskega Jadrana radiomagne- ^i grde ceste. Cesta je vsa po- stojim na katerem koli mestu, tofon. Kam naj bi ga name- su ta s kamenjem, tako da se vidim daleč naokrog raznovrst- stili, kot v šolo? Poskusili smo g a n i mogoče izogniti. Guma tudi, ki se morajo voziti s ko¬ lesom. Med tistimi sem tudi jaz. Dostikrat sem jezna žara ne kraje in vasi. da bi si naredili v bivši Od tu se tudi vidi naj višji vojašnici svoj mladinski dom rada poči in potem pes Takrat sem jezna vrh v bistriški okolici, Snež- pa nam ni uspelo. Mladincev sama sebe vprašam: »Ali nik. Posebno zanimiv je v nas je še precej, a pravega vod bo mogoče kdaj ta cesta asfal zimskem času. Saj ga takoj stva nimamo. Zato smo morali tirana, da se bom lahko brez spoznaš, če se ozreš proti nje¬ mu, kajti njegov vrh je podo- titi radiomagnetofon v soli. bi imeli svoj dom, bi lahko skrbi peljala in ne bom zamu ben beli kapi. V poletnem ča- radiomagnetofon koristno upo- su pa se sonce upira vanj in rabi j ali, tako ga pa ne more- jala ma Odgovoriti mi ni privablja turiste. mo. Včasih ga odnesemo v go- Mladinka iz Harij Tih IIIIIIU mirt IIIIIUI imihm um MIMI IIMIIII Hill 1111 IIIIIUI 11111111 UIIMIII IIIIIIU IIMIIII MII APRIL 4 St 4 Dr. L. M. (Nadaljevanje iz 3. številke) previdni, da z udarcem na spred¬ nje mlečne zobe ne uničimo za- vztrajajo v čeljusti. Nepravilno izločanje žleze ščit¬ nice, ki je pod goltancem na vratu, povzroča mnoge motnje v izrastju in izpadanju zob, ki so povrhu tega še slabo razviti. Ker razvoj zob neposredno vpliva na Zelo veliko vlogo pri notranjih vzrokih ima dednost. Vidimo razvoj čeljusti, ker se drug dru- metke njihovega stalnega zoba. mnoge sorodnike, ki imajo zelo Zametki zobovja se začnejo Ravno tako so nevarni razni gnoj- močno razvito čeljust. (Take pri- razvijati že v 6. tednu nosečnosti ni procesi v mladi čeljusti. mere imamo tudi v zgodovini: obliki traku na čeljustnem Istočasno z razvojem mlečnih Celjski grofje, Habsburžani). Vi- benu, potujejo globlje v čeljust in stalnih zob pa se razvijata tudi dimo zopet sorodnike, pri katerih in se tam razdelijo v klobčiče, čeljusti, da bi zobje lahko našli so sekalci nagnjeni zelo naprej ki predstavljajo zametke za mleč- dovolj prostora v njih. Pri raz¬ ne in zametke za stalne zobe. voju čeljusti lahko ravno tako itd. gega podpirata, je nujno, da se razvijajo nepravilne oblike. Rav¬ no tako delujejo na ta razvoj tudi druge žleze, ki sem jih ome¬ nil v prejšnji številki. O zunanjih vzrokih za nepravi¬ len razvoj čeljusti, katerih kon- Za nepravilno izrast zob so trola in preprečevanje so nam Medtem ko začno zametki mleč- nastanejo nepravilnosti v vseh lahko krive tudi ploskve sosednjih najbolj dosegljivi, pa prihodnjič. nih zob kmalu bohoteti in se smereh: tako v dolžino, v višino zobnih zametkov, ali pa zobje, ki razvijati v zobe, ostanejo zamet- in širino. Medtem ko je pravilno, bi morali že odpasti pa še vedno ki stalnih zob še dlje časa v da zgornji zobje malenkostno (Se nadaljuje) mirovanju. če nastane kov več .ali zrastlo več ali manj ie normalno. Nadšt manj zametkov prekrivajo spodnje (1—2 mm), vi¬ dimo včasih, da sta zgornja in spodnja čeljust pomaknjeni na¬ prej oziroma nazaj za 1 cm, vča¬ sih tudi za 2 cm. Ravno tako je neredko stojijo izven zobne vrste, možno, da pri stiku obeh čeljusti ali pa nepravilno usmerjajo rast zijajo prednji zobje za cel cen- zob in tako čeljusti. Včasih je timeter. takšen zob tako nepravilno usmerjen, da ostane skrit v če- (SKICE) vit. popolnoma raz lin«’ Seveda daje to videzu obraza če izraste manj zob, kot jih kaj izmaličen izraz in so tudi normalno, govorimo funkcije žvečenja in govora de- vilčnosti, ki je lahko delna, če fektne. Vse opisane spremembe manjkajo eden ali nek polna pa, če manjkajo pa ne nastanejo samo na spod¬ njih zobeh, ampak tudi na stran- Sicer je ta pojav redek, a sem skih in se večkrat izražajo v raz- že videl 10-letnega bolnika s pro- lično razvitih obraznih polovicah, tezo, ker mu je izrastlo samo Na razvoj zob in čeljusti deluje nekaj zob, rentgensko slikanje pa istočasno nešteto vplivov, ki bi je dokazalo, da zametkov ostalih jih lahko razdelili na notranje in zob ni. Posebno moramo biti zunanje. Objavljamo seznam novih naročnikov glasila »SNEŽNIK-« ZA MESEC APRIL Ant U. S. A.; Krebelj Johan, 536 Urbančič Ivan, Bač 75, pošta Bali St New Smyma Beach Flori- Knežak; Zajc Rezi, Kosovelova 8, da, U. S. A.; Kalčič Emil, 192 Ilirska Bistrica; 3. Okrajni komi- Ascat Vale R. D. Ascat Vale Mel- te ZMS Koper; Petvar Olga, Ra- buome, Avstralia; Rutar Viktor, de Končar 52, Benkovac, Dalma- Block 1 Flats Stuartflots Griffith cija; Bevčič Danica, Potok 9, Ri- Cambene A. C. T. Avstralia; jeka; Kotoraš Duro, v. p. 1132 II. Škrlj Drago, 9 Bloscland A Mon- Bistrica; Lakoš Vitomir, v. p. 1121 travile, Sydney, Avstralia; Vilem II. Bistrica; Šircelj Danilo, Stari Vicko, 293 Vaughan RD Toronto trg 17/11 desno, Ljubljana; Gostil- 10 Canada; Tosatto Fani, Via To¬ na Ambrožič, Bač, Knežak; Tom- niolo 5 Preganziol, Treviso, Italia; šič Zinka, Bač 71, Knežak; Pro- Delgan Franc, Koseze 8, II. Bistri- sen Ivanka, Bazoviška 5, II. Bi- ca; Čandek Lidija, Topole 57; 11. strica; Kovačič Robert, Rozmano- Bistrica; Primc Stanislav, Tomi- va 13 a, II. Bistrica; Škrt Ivanka, Semič 1, Bela krajina; Kovačič nje 8, 11. Bistrica; Grlj Cvetka, Veliko brdo 57, II. Bistrica; Bra- Anton, Cegnarjeva 5, Izola; Primc tovič Antonija, Zarečje 7, II. Bi- Vinko, v. p. 3167/6 Karlovac; Mi- strica; Stadler Janko, Zarečje 28, loš Zajc, Toronto 4 163 Ruskton II. Bistrica; Valenčič Tončka, Za- Rood Canada; Zidar Bernard, 9 rečje 35, 11. Bistrica; Škrlj Adolf Elliott st. Traralgon VIC Avstra- 221 Beverlej št. Toronto 2 B, On- lia, Vincent Tomsich, R 3 Corland tario Canada. © Nor I 11 hn I toVsve % valiUi 5>*toV»n»ci ® Močno I naravnost • • (4) Normalni g) oaprt; y .*. nor rflAmo l ^ t r £<^00 bfc i O D j <2. I dninJ!Hi r ' ;u * ^ 1: ' u f ^k“^^kSSiHi 1 mui';| \\ sISb!& 1£\rrln isli; mr* »HM Siite&ic ; Ti i*H r ir. • '1 ►♦f • • • • t « 4 • v r« 0 • f • m % » 1 • • f t t ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI JE PADEL Dne 27. 2. 1962 ob 7.30 je vozil iz Vrbice proti Ilirski Bistrici motorist Franc Razpor z motor- nim dvokolesom KP-11-014 z ne¬ primerno hitrostjo glede na sta¬ nje ceste. V vasi Jasen je privozil na grobo posuto cesto, kjer ga je spodneslo in je padel. Pri nesre- II/312 v Ilirski Bistrici, vozil pro- či je dobil težje telesne poškodbe ti Topolovcu. Ker se ni prepričal, in je bil pripeljan v bolnišnico v če so vrata vozila »FIAT« 600 Valdoltro. Sopotnica Terezij a vana. pravilno zaprta, so se mu odprla med vožnjo v Vilharjevi ulici. Za¬ radi nenadnega strahu je voznik ZARADI NEPREVIDNOSTI zgubil oblast nad vozilom in je Primc na srečo ni bila poškodo- PRIŠLO DO NESREČE zadel v obcestni zid. Na vozilu IZSILJEVAL JE PREDNOST Dne 13. 3. 1963 ob 14.30 je voz¬ nik amater Jožef Hrvatin z oseb- # nim avtomobilom KP-45-13 izpred hiše št. 7 v Gregorčičevi ulici v Ilirski Bistrici, vozil na cesto 11/312. Ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Tako je zaprl pot motoristu Jakobu Kukovcu, ki je v tem času vozil iz Trno¬ vega proti Bistrici. Ker motorist ni mogel tako hitro ustaviti vo¬ zila, je zadel v prednji levi blat¬ nik osebnega avtomobila, škoda voz je nastalo škode za približno je bila manjša in na srečo ni bilo amater Franc 200.000 dinarjev. telesnih poškodb. UIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIfllltlltllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllll tlllliilllllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlilllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIUIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIMIMIIIItlllflllllllllMNIIIIIIHIIItlVflltVIIHtlNHIHIfMIfinitMMHfNHIIIVIItlllM Poleti leta 1941 so se čisto po¬ tihoma priplazili v ruševine sta¬ rega gradu blizu Jablanice prvi aktivisti. Med njimi je bil tudi tovariš Smeli, ki je dajal navo¬ dila. Govoril je tako iskreno in njegov glas je zvenel tako odloč¬ no, da so se njegove besede vtis¬ nile prisotnim globoko v srce. Čvrsto so sklenili, da se bodo ogorčeno borili proti okupatorju in za to pridobili čimveč zavednih ljudi. Ljudje pod goro so se ho¬ teli čimprej osvoboditi tirana, ki jih je tlačil — osvobodilno giba¬ nje se je vedno bolj širilo, če¬ prav še vedno ilegalno. Naši borci so začeli napadati italijanske kolone, rušiti mostove in skušali uničiti čimveč sovraž¬ nikovih postojank. Po domovih so vaščani skrivaj in v poznih urah čitali poročila in informa¬ cije. Tako se je osvobodilno gibanje širilo, množile so se vrste parti¬ zanskih borcev, ki so se borili za svobodo, lepše življenje in svet¬ lejšo bodočnost. Po pripovedovanju tov. Prosen Jožeta-Radi voj a, Kuteževo. -ps- OSMI MAREC Osmi marec je dan žena. Ta dan proslavljajo vse žene sveta. Tega dne, leta 1910, so se žene v Chicagu, v Ameriki, uprle in zah¬ tevale svoje pravice — enako¬ pravnost z možem. Tudi mi smo proslavili ta dan. Program je bil zelo lep in pe¬ ster. Najprej je nastopil mladin¬ ski pevski zbor naše šole in zapel nekaj pesmi. Nato smo poslušali še recitatorje, gledali folkloro in igrico — enodejanko. Tudi žene so sodelovale. Potočnik Ivka, VI. r. Kuteževo USTANOVILI SMO SVOJ LIST Pionirji osnovne šole Kuteževo smo ustanovili svoj list. To smo nameravali že dalj časa, vendar smo naleteli na težave, ki jih ni- ■■■«■••••% • • • I • • I • • M • MMHMi • • • • t 0 • • ■M« •••• ■■■■■■■■■m matmmKmmmmmtmmm m m • • ■mhmpbmhb «••• •••• • • mbbm •••• m m • •••• mmhhmhiI«! • mm POMLADNA PESEM Prišla je k nam ljuba, preljuba pomlad in cvetja nanesla prek pisanih trat. Ptički so milo zapeli in cveti so vsi zadehteli in deklice srečne so pele. So deklice brale te rožice rdeče, njih srca so polna ljubezni in sreče: »O, ljuba pomlad, spet prišla si k nam!« JAKSETIC AGICA, IV. c. razred smo mogli takoj premostiti, tako da je prva številka našega gla¬ sila izšla v rokopisu. Sedaj pa nam je pomagal ObLO Ilirska Bistrica, ki nam je dal na voljo svoj stroj za ciklo s tiranje. Druga številka je izšla v novi, lepši obliki. Mnogo pa so nam pomagali tovariši učitelji. V bo¬ doče upamo, da bomo naš list še olepšali in ga razširili . Pionirski odred Osnov, šole Kuteževo ZVONČKI IN MACICE Po rebri, pod grmi skrivnostno zvončklja, beli zvončki rasto. Ko deček ozrl se, od zvončkov vse belo bilo je in trgal je, trgal do pozne noči... ROSA JOŽKO, IV. razred POMLAD Pomladi rožice četijo, pomladi bujno zadišijo, otroci jih nabirajo, veselo zraven vriskajo. Tudi jaz bom šel v planino, na livado pisano, tam bom rožice nabiral za preljubo mamico. Mamica jih bo vesela, srečna mene bo objela. Njenim cvetom jaz prilival vode biserne bom naše. KOREN SREČKO, IV. c. razred • •• • • ••• • • • • t • • • • • • • • IM • ••• • IM • • • • • ••• • •M • ••• GOSPODINJSKI NASVETI • GOSPODINJSKI NASVETI • GOSPODINJSKI NASVETI • GOSP I ZORKA POLAK L KONZERVIRANJE JAJC Jajca predstavljajo živilo z bogato hranilno vrednostjo. Ker so v določe¬ nih mesecih zelo draga in jih je tež¬ ko dobiti, bi bilo dobro, da se vsaka gospodinja pravočasno preskrbi z nji¬ mi in jih konzervira, ko so najce¬ nejša. Za konzerviranje uporabljamo do 8 dni stara jajca. Svežino ugotovimo s slano vodo. Na 11 vode damo 10 dkg soli. Vsako jajce posebej potopimo v slani vodi. Ce ostane na dnu, je znak, da je sveže. Stara jajca splavajo pro¬ ti površini. Jajca morajo biti čista in brez raz¬ pok. Razpoke najlažje ugotovimo, če jih presvetlimo. Vzemimo kos lepen¬ ke, ki ji vrežemo odprtino v velikosti jajca. K tej odprtini damo jajce in ga obračamo na vse strani, a z druge strani nam sveti svetilka. Kjer so razpoke, svetloba lažje prihaja skozi jajce in tako jih hitro opazimo. Jajca zložimo v steklene kozarce ta¬ ko, da so z ošiljenim delom obrnjena navzdol. Ko je kozarec napolnjen, za¬ lijemo jajca z apnenim mlekom ali stekleno vodo. Apneno mleko pripra¬ vimo tako, da 10 dkg gašenega apna razmešamo vil vode in nato prece¬ dimo. Vodotopno steklo kupimo v le¬ karni. Na 11 vode razmešamo 10 dkg vodotopnega stekla. Kot konzervirno sredstvo se obe tekočini dobro obne- seta. Druga je v toliko boljša, ker je prozorna. Obe tekočini zamašita pore v jajčnih lupinicah in preprečujeta izhlapevanje vsebine. Konzervirna te¬ kočina mora za 2—3 cm prekrivati jajca. Kozarec zapremo s steklenim pokrovom, celofanom ali pergamen¬ tom. Shranimo ga v hladnem pro¬ storu. Tako konzervirana jajca se ohranijo do leto dni. Primerna so za pripravo peciva in testenin. Ce jih ho¬ čemo na trdo skuhati, jih moramo predreti z iglo na obeh straneh, ker drugače razpokajo. 2. POLNJENI KROFKI S KREMO a) Paljeno testo: 20 dkg mo¬ ke, X U 1 vode, 15 dkg maščobe, šče¬ pec soli, 5 jajc. Vodo zavremo z maslom in soljo ter ji hitro dodamo vso moko. Vse meša¬ mo na štedilniku, da dobimo gosto testo, ki se loči od posode in kuhal¬ nice. Testo pretresemo v skledo in mu primešamo cela jajca drugo za dru¬ gim. Testo počiva 30 minut. Nato z žlico oblikujemo podolgovate ali okrogle krofke. Testa zajamemo za pol žlice. Polagamo jih na pomazan pekač in pečemo v srednje vroči pe¬ čici. Ohlajene krofke prerežemo in nadevamo s kremo in stepeno sladko smetano. Iz te količine dobimo pri¬ bližno 25 krofkov. b) Vanilijeva krema: 2 jaj¬ ci, 3 žlice moke ali vinilijev puding, 3 žlice sladkorja, V* 1 mleka, 1 vani- lijev sladkor. Dve celi jajci stepamo s sladkorjem. Ko masa naraste, dodamo med stepa¬ njem moko, toplo mleko in vanilijo. Posodo damo nad paro in stepamo kremo tako dolgo, da se zgosti. Nato 0 jo odstranimo in stepamo, dokler se popolnoma ne ohladi. c) Stepena s m e t a n a : '/ 4 1 te¬ koče smetane. Smetano stepemo z majhnim dodat¬ kom mleka. Proti koncu stepanja ji dodamo sladkorno sipo. D. Čokoladni poliv za krof¬ ke: 5 dkg kakaa, 15 dkg sladkorja, 5 dkg surovega masla, 2 dl vode. Sladkor, surovo maslo in vodo sku¬ hamo. Med vrenjem dodamo v vodi razžvrkljan kakao. Kuhamo do po¬ ljubne gostote. Ce je poliv redek, ga polijemo preko celega krofka. Ce je poliv gost, namažemo samo pokrov¬ ček krofka. 3. DIPLOMATSKI ŽLIČNIKI: 1 kilo¬ gram krompirja, 10 dkg naribanega parmezana, 4 stroke česna, poper, pe¬ teršilj, 1-2 jajci, sol, malo oreščka, moka in maščoba po potrebi. Krompir skuhamo v olupkih. Nato ga olupimo in pretlačimo. Pretlačene¬ mu krompirju dodamo pomazan raz- sekljan česen, peteršilj, sol, orešček in jajce. To maso dobro premešamo. Oblikujemo podolgovate žličnike, ki jih povaljamo v moki in ocvremo na vroči maščobi. Serviramo kot glavno jed k solati ali kot prikuho k mesni omaki. 4. GLAVICASTI OHROVT: 1 kg gla- vičastega ohrovta, 8 dkg prekajene svinjine, 5 dkg olja, 5 dkg zribanega parmezana, 3 dkg surovega masla In sol. . « Glavičasti ohrovt očistimo in opere¬ mo. Kuhamo ga 10-15 minut v vreli slani vodi in ga odcedimo. Na olju prepražimo na kocke zrezano prekaje¬ no * svinjino. Dodamo ji glavičasti ohrovt ter še nekoliko prepražimo in odstranimo. Slanini in ohrovtu prime¬ šamo surovo maslo ali parmezan ter damo za 20 minut v srednje vročo pečico. Serviramo toplo. Ne pozabimo na vitamine! . Spomladi nastopi v organizmu po¬ manjkanje vitaminov zaradi enostran- ske prehrane v zimskem času. Naj¬ bolj pogosto se pojavi pomanjkanje A in C vitamina. A vitamin je v ribjem olju, jetrih, maslu, rumenjaku, špinači itd. Pred¬ stopnja vitamina A je karotin, ki ga imamo v korenju, kolerabi, marelicah in vseh oranžnih sadežih. Karotin se v organizmu spreminja v A vitamin. Ta vitamin je velikega pomena za zdravje kože in sluznic. Ob velikem pomanjkanju se pojavi kurja slepota. Vitamin C se nahaja v svežem sadju, limonah, krompirju, pomarančah, šip¬ ku in zelenjavi, kot sta regrat in mo- # tovilec. C vitamina je največ v papri¬ ki in črnem ribezu. Pomanjkanje C vitamina se kaže v zunanji odporno¬ sti do nalezljivih bolezni in v krva¬ vitvah v dlesnih. C vitamin se raztaplja v vodi in je občutljiv na kisik. S kisikom se spaja ter razpada. Toplota ta pojav pospe¬ šuje. Da živila ohranijo več C vita¬ mina, jih moramo pravilno pripraviti npr. a) Limonada: Vodo osladimo in nato dodamo li¬ monin sok ter takoj spijemo. Podob¬ no ravnaš tudi pri čaju in kompotu. b) Kuhanje krompirja: Več C vitamina bomo ohranili, če krom¬ pir kuhamo v olupku. Seveda za vsa jedila to ne pride v poštev. Največ¬ krat grešimo pri pripravi pire krom¬ pirja, ker ga kuhamo olupljenega. Krompir bo bolj okusen in ohranil bo več snovi, če ga bomo skuhali v olupkih in olupljenega pretlačili ter dodali ostale dodatke. OBVESTILO Uredništvo SNEŽNIKA « obvešča vse bralce in gospo¬ darske ustanove, da lahko ob¬ javljajo vse raklame podjetij, razpise, male oglase, osmrtnice in druga sporočila v glasilu »-SNEŽNIK-«. Vse prispevke dostavljajte na naslov: URED¬ NIŠTVO SNEŽNIKA, ILIR¬ SKA BISTRICA* do 20. v me¬ secu. UREDNIŠTVO APRIL St. 4 13 Utrinki maskerade V mnogih krajih naše domovi- zadržala pri dveh pajacih. Navi- sem se obrnila in na povelje: ne so ohranili tradicionalne obre- hana fantka sta bila , ki bi v svo- Podaj se! vzdignila roke. Zape- de ob praznovanju pustnega dne. jem plesu skoraj pomedrala pla- Ijivi cawboy me je očaral. Z njim In čeprav ljudje v visokih gorah volaso lepotičko v narodni noši , sem v mislih poletela preko šir¬ in tisti ob sivih, pustih skalah ki je svojemu dve leti mlajšemu nih prerij, od mene pa je skrom- različno, na svoj način praznuje- partnerju pripovedovala in pri- no zahteval le občudovanje. jo ta dan, je v bistvu le pojem, povedovala... ki označuje rajanje, veselo spro¬ ščenost, za kulisami odra, na ka¬ terem igra takšno življenje, pa pustimo žalost in temne trenutke vsakdanjosti. Stopila sem v šolsko telovadni¬ co na osnovni šoli v Ilirski Bistri¬ ci. Pred očmi mi je zaigrala mi¬ niaturna slika razpoloženja ob slavnostnih obredih. Da, predstava tisočerih igralcev brez režiserja, sem pomislila. Mnogo rdečih veselih ličk se je skrivalo pod različnimi maskami. Ti otroci se gotovo niso spomnili na razvoj in pomen pustovanja, vedeli so le, da je nastopil dan vragolij in norosti, prepustili so se živemu ritmu glasbe in plesu pod neštetimi pisanimi trakovi in baloni, ki so se bohotno poziba¬ vali pod stropom. Zazdi se ti, da se veseli svet vrti okoli tebe, da se vrtijo telovadnica, trakovi, ba¬ loni, lampijoni in končno vsa pi¬ sana množica, vse barve, da pleše ves svet po taktu veselja. Z zanimanjem sem prisluhnila skrivnostnim pogovorom in sle¬ dila raznim pripetljajem mladih pustovalcev, ki so se utapljali v splošnem vrišču in trušču. Mimo mene je priskakljal mali vragec, se zasmejal in poprosil »Oprosti, dekletce,« sem raz- Pionirska maškarada v Ilirski Bistrici »Me vzameš s seboj?« je pro- igrana dejala. »Mi lahko poveš, sila marljiva čebelica neko čud- kaj predstavljaš?« no bitje z velikansko bučo. »Saj Črnopolta, temnolasa maska z je tvoj dom na koncu čarobne bogatimi uhani, v živordeči ob- poti, mimo zvezd, mimo dobrega leki je dejala: s vetlega meseca, na skrivnostnem Marsu, ne?« »Jaz sem plesalka iz Zemlje smehljaja.« Zemlja smehljaja? In vitezi? Nešteto vitezov je Da, ravno tako. Vsi vi ste prebi- jezno pogledovalo na XX. stolet- valci Zemlje smehljaja, Zemlje večnega sonca, Zemlje čarobnih zvezd... je, medtem ko so se vrteli okrog damic. »O, lastovke so se že vrnile in Kot v omotici sem zapuščala nam prinesle veselje in pomlad!« veseli kraj, v useših so mi še »Prva lastovka sem,« je začivkal zmeraj igrali vedri zvoki glasbe, dekliški glasek, »prinesla sem ve- ki so se skupaj z odmevi Zemlje selje in sporočam, da bo tu kma- smehljaja polagoma izgubljali in lu pomlad.« Za menoj je počilo . Refleksno ostajali le še v lepem spominu. KSENIJA PROGRAM FILMOV V APRILU: deklico blizu mene za ples. Mala se je otepala, naveličani kavalir pa ji je zabrusil: »Ti si ena velika šema!« V navalu otroške jeze jo je pokaral, vendar se nam ob tem rodi misel, da je Pust dan iskrene izpovedi, brez kakršne¬ koli zamere, če se maskiramo, lahko pokrijemo svoje telo, ne moremo pa zakriti prave plati mojega značaja in svojega srca. Tako se jezimo, karamo, se ba¬ hamo in podobno. 3. do 4. Domači zgodovinski ki¬ ne ma skopski film SIBIRSKA LA- DY MACHBET, 6. do 7. ameriški zabavni vi stavi s ion barvni film DVORNI NOREC, 8. do 9. angle¬ ški zabavni film V RITMU TWI- STA (izredni program), 10. do 11. angleški kriminalni film LIGA GENTLEMANOV, 13. do 14. do¬ mači akcijski barvni vistavision film STOPNICE HRABROSTI, 15. do 16. italijanski zgodovinski ki- nemaskopski barvni film SA- LAMBO (izredni program), 17. za- hodnonem. nagrajeni film UKRA¬ DENA SREČA (ob 18. in 20.30 uri), 18. švedski film DIVJE JAGODE angleški kinemaskopski barvni film OBTOŽENI STE, OSKAR WILDE. Glasilo »-SNEŽNIK« izhaja enkrat mesečno. — Izdaja ga občinski od¬ bor SZDL Ilirska Bistrica, urejuje uredniški odbor. — Glavni in odgo¬ vorni urednik Jože Keuc; člani uredništva: Franc Munih, Tone Guštinčič, Lado Skrij, Ivan Šuštar, Stane Cesnik, Milko Primc in Da¬ nilo Gerk. — Janko Novak. Tehnični urednik: — Tisk: Tiskarna CZP »-Kočevski tisk« Kočevje. Moj pogled sta pritegnili dve (ob 18. in 20.30 uri), 20.—21. ame- maski: princ in princeska. Začu - riški kinemaskopski barvni film dila sem se njunemu vedenju — DAN, KO SO DELILI OTROKE.' prav kakor da bi jima bila pri- 24. do 25. francoski kinemaskop- rojena pravila dvorske etikete. ... .skl vistavision film FRANCOZI- Mudilo se jima je. Jaz pa sem se ***NJA IN LJUBEZEN, 27. do 28. - Letna naročnina za tuzemstvo 240 dinarjev, za inozemstvo 800 di¬ narjev ali 1,5 dolarja. Cena posa¬ meznemu izvodu je 20 dinarjev. — Tekoči račun pri NB v Ilirski Bi¬ strici številka 602-12-3-101. — Roko- pisov in risb ne vračamo. - OBVESTILO Terenski odbor II. rajona Zveze borcev narodno osvobo¬ dilne vojske Trnovo obvešča vse člane ZB, da je odprl svo¬ jo pisarno, kjer uraduje enkrat tedensko in sicer vsako sredo 19. ure v prostorih gozdnega obrata kmetijske za¬ druge strica junij« Ilirska Bi- Terenski odbor II. rajona NOV Trnovo OBVESTILO V eterinarsko-živinore jski vod Ilirski Bistrici obvešča vse državljane, pri¬ meru potrebe za veterinarsko pomoč pri živini obračajo na stanovanje veterinarja v Žu¬ pančičevi ulici št. 5, ali tele¬ fon št. 47. Iz uprave Veterin a r sko-ži vi nore j skega zavoda Ilirska Bistrica ZAHVALA ob izgubi mojega očeta JOŽETA GODCA ■ ± L 2 V M " iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijate¬ ljem, občinskemu ljudskemu odboru, sindikalni podružnici občine, občinskemu odboru SZDL Ilirska Bistrica ligoj Vidi za poklonjene vence in pomoč. Franc GODEC r 3 .v. \ « SR KOLEKTIV »TRANSPORT« svojemu sodelavcu Gekada Gabrijelu Dne 21. marca je neizprosna smrt iztrgala iz naših vrst so¬ delavca in tovariša ČEKADA Gabrijela. Za sodelovanje pri izvrševa¬ nju nalog smo mu hvaležni. Pokojnik je sodeloval v NOB in je prispeval tudi sam za boljšo bodočnost. KOLEKTIV »TRANSPORT« Ilirska Bistrica APRIL Magični kvadrati Mogična zlogovntca l. - 1. Nakup, 2. Vsakdanji, plehek, 3. Sposobnost spajanja elementov v kemiji. H. - 1. Snov, ki se da kovati, 2. Pri¬ kazen, 3. Vodna nimfa. m. — 1. Slovanska boginja smrti, 2. Vrsta vrbe, 3. Rusko žensko ime. IV. - 1. Umazati vodo, 2. Figura za¬ nikanega nasprotja, 3. Velikani. V. — 1. Davek pri uvozu, 2. Drgniti tla, 3. Žulja na nogi. PREKLIC Podpisani ROLIH Anton, krojač iz Ilirske Bistrice, Gubčeva ulica 2, preklicujem in obžalujem ža¬ ljive besede, ki sem jih izrekel dne 26. I. 1963 Derenčinu Francu v prostorih restavracije »SOČA« ter se mu zahvaljujem, da je od¬ stopil od tožbe • ROJSTVA: Skok Kristina, rojena v Vrbovem 5. Otroci, rojeni v Porodnišnici: Gombač Maruška iz Topolca 16, Rojc Igor iz Gor. Zemona 44, Rojc Dolores iz Male Bukovice 3, Stem- berger Božidar iz Gornje Bitnje 6, Iskra Anica iz Sušaka pri Jelša- nah 7, Šetina Jožica iz Knežaka 110, Lunka Karmen iz Dolnje Bit¬ nje 9, Kirn Berto iz Prema 1, Vrh Jožica iz Ratečevega brda 2. POROKE: Marijan Rolih, de¬ lavec iz Zarečja 4 in Magda Pen¬ ko, šivilja iz Zarečja 18, Ivan Uj¬ čič, delavec iz Male Bukovice 20 in Stanislava Perenič, uslužbenka iz Male Bukovice 39, Sedmak Alojz, delavec iz Koritnic 58 in I. — 1. Bivši argentinski diktator, 2. Nravoslovje, 3. Tekmec, 4. Sorodnik žirafe, 5. Močan, hud dež. II. - 1. Moško ime, 2. Vrati na kon¬ ca njive (edn.), 3. Domača žical, 4 Prizoiišče v cirkusu, 5. Potem. III. - 1. Muslimanska verska knjiga, 2. Del pohištva, 3. Radiotehmčna na¬ prava, 4. Papige, 5. Diktat. IV. - 1. Ostanek pri delitvi kart, 2. Vonj, 3. Predsednik Paraguaja (1790 do 1862), 4. Črka grške abecede, 5. Nosnik. V. - 1. Smrekov lubadar, 2. Žensko ime. 3. Psevdonim slov. skladatelja Sirca Friderika. 4. Garibaldijeva žena. $. Ranocelnik. Štefanija Primc, natakarica iz Dol. Zemona 73, Vinko Prosen, kmetovalec iz Harij 79 in Bernar¬ da Polh, gospodinja iz Harij 34, Anton Tomažič, brivec iz Ilirske Bistrice, Kidričeva 10 in Darinka Poklar, trg. pomočnica iz Podgraj 36, Ivan Ujčič, kovač iz Vel. brda 53 in Marija Stopar, uslužbenka iz II. Bistrice, Anton Stemberger, delavec iz Vrbovega 39 in Anto¬ nija Sedmak, kmetica iz Koritnic 16. @ SMRTI: Umrl je Viktor Šor- le, osebni upokojenec iz Kosez 60, star 67 let, Marjeta Vičič, gospo¬ dinja iz Gor. Zemona 50, stara 68 let, Marija Skrij, gospodinja iz Zarečice 20, stara 83 let, Vinko Šket, upokojenec iz II. Bistrice, Trg maršala Tita 2/b, star 67 let, Alojz Penko, kmetovalec iz Ilir¬ ske Bistrice, Gobrije 27, star 63 let, Ivana Mizgur, gospodinja iz Kosez 9, stara 87 let, Darinka De¬ kleva, otrok iz Zajelšja 6, stara 6 mesecev, Kalčič Ivan, kmetova¬ lec iz Fabcev 5, star 75 let, Jože Valenčič, kmetovalec iz Novokra¬ čin 28, star 58 let, Katarina Reni- gar, gospodinja iz Ilirske Bistrice, Levstikova 53/a, stara 81 let, Iva¬ na Boštjančič, gospodinja iz Harij 53, stara 76 let, Marija Tomšič, gospodinja iz Knežaka 176 r stara 70 let. Pred startom košarkarjev v novi sezoni — Ilirskobistriškl košar¬ karji »Lesonit« ob prvi prijateljski tekmi 17. marca v Ilirski Bi¬ strici. — Članek bo priobčen v 5. številki — Foto: S, Maraž - KAJ PA POČENJATA? - DVA MESECA 2E DVIGAVA PODRTI ZNAK ZA PARKIRANJE, PA KO SREBA NAJBRŽ PRIPELJATI MOČNEJŠI ŽERJAV i V zgodnji pomladi, preden oživi in ozeleni rastlinstvo, nastanejo največ¬ krat gozdni požari. Požar v gozdu se lahko hitro razširi in napravi ogrom¬ no škodo; zavedati se moramo, da so gozdovi namenjeni splošni ljudski ko¬ risti in da jih moramo zato vsi varo¬ vati pred požarom. Srbska narodna pesem pravi: Nema tenkovrhe jele, ni žalosne ive, nema hrasta, bora, ni hladenca, ni izvora. Pesem najbolj nazorno kaže, kako težko prenaša prebivalstvo pomanjka¬ nje gozda in kako žalostna je slika pokrajine tam, kjer gozda ni. Z ozi¬ rom na to, da predstavljajo kraške Posledica gozdnega požara v borovem sestoju »Sleme« — k. o. Trnovo tr* Talni požar, ki je dne 3. IX. 1962 uni¬ čil na površini 13.27 ha k. o. Trnovo celoten pomladek, poškodoval odraslo drevje in povzročil škodo 8,565.306 din goljave veliko izgubo narodnega bo¬ gastva, neposredno in posredno, saj je znano dejstvo, da je gozd nadvse va¬ žen faktor tudi v poljedelstvu in ži- Talni požar v borovem sestoju. - Ne¬ precenljiva škoda je nastala z uniče¬ njem naravnega pomladka vinoreji, moramo vlagati vse naše na¬ pore, da osnovane gozdove na kraških goljavah varujemo, negujemo in iz¬ boljšujemo. Požar, eden najhujših uničevalcev gozdov, ogroža prav posebno borove sestoje, ki so plod vztrajnega in po¬ žrtvovalnega dela gozdarjev in ljudi, prežetih z željo in mislijo, dati obu¬ božani kraški pokrajini boljšo bodoč¬ nost. Pogozdovanje krasa ima stolet¬ no zgodovino. Prvi poskusi pogozdo¬ vanja krasa so vredni priznanja, naj¬ starejši ohranjeni kraški nasadi pa so častitljevi spomeniki vztrajnega priza¬ devanja pogumnih pionirjev in žive priče njihove zmage nad uporno kra- ško prirodo. Kraški nasadi črnega in rdečega bora nad Ilirsko Bistrico so stari 60 let in več. * Lepe borove sestoje in nasade, ki so prestali pretrese časa in ohranili do danes trajno vrednost, Je naša dolžnost čuvati in ohraniti. Večina gozdnih požarov nastane za¬ radi nepravilnosti ali malomarnosti ljudi: izletnikov, pastirjev, nabiralcev gozdnih sadežev, otrok, gozdnih de¬ lavcev in drugih, ki netijo ogenj v gozdu ali ob robu gozda in odmeta¬ vajo lahkomiselno neugašene ogorke cigaret in vžigalic na tla. Dogaja pa se tudi, da požigajo pastirji in pašni upravičenci namenoma obrobne dele gozdov in posamezne skupine dreves, da bi razširili pašniški svet. V boljšo ilustracijo, kakšen obseg lahko zavzame gozdni požar in kak¬ šno škodo utrpi s tem naše narodno gospodarstvo, hočem navesti naslednje podatke: V letu 1962 sta dva požara v k. o. Bač in k. o. Trnovo povzro¬ čila skupno za 11,149.000 din škode! Z namenom, da se gozdni požari preprečijo, je Občinski odbor izdal ODREDBO o ukrepih za preprečeva- Kakšna ogromna škoda bi nastala, da požar zaide v ta lepi in obetajoči bo¬ rov sestoj — Borov sestoj nad II. Bi¬ strico, k. o. Trnovo - Foto: V. Kindler nje gozdnih požarov, ki jo v celoti objavljamo: »Na podlagi 30. člena temeljnega zakona o gozdovih (Ur. 1. FLRJ št. 16-262/61) je svet za kmetijstvo in go¬ zdarstvo občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica, v soglasju s svetom za občo upravo in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica, izdal na svoji seji dne 28. 8. 1962 naslednjo ODREDBO o ukrepih za preprečevanje gozdnih požarov 1. člen V času 1. januarja do 30. aprila in v sušnih dobah se ne sme netiti ogenj na prostem v gozdu, v njegovi nepo¬ sredni bližini ter na pašnikih na ob¬ močju občine Ilirska Bistrica. Nastop sušne dobe naznani organ ObLO Ilirska Bistrica, ki je pristojen za gozdarstvo. 2. člen Za ogenj na prostem se šteje ogenj zunaj zgradb, delavnic, delavskih ba¬ rak in podobnih pokritih prostorov. Izjemo k prepovedi iz 1. odstavka tega l.tena dovoljuje v utemeljenih primerih organ, pristojen za gozdar- predhodnem soglasju z orga¬ nom, pristojnim za notranje zadeve. 3. člen Gospodarske organizacije, ki gospo¬ darijo z gozdovi, morajo poskrbeti za varstvo gozdov pred gozdnimi požari. Protipožarne zidove je treba vzdrže¬ vati in obnavljati. Pred zidovi mora biti še najmanj 2 metra širok pas, dobro očiščen od vsake ruše. Organi¬ zirati morajo čuvajsko in obveščeval¬ no službo. 4. člen Železniško transportno podjetje mo¬ ra vzdrževati požarni pas ob progi stalno očiščen od gorljivih predmetov. Izžiganje v požarnem pasu se sme opraviti le v brezvetrju pod stalnim nadzorstvom: 5. člen Vsakdo je dolžan pogasiti požar, ki ga opazi na zemljiščih, navedenih v 1. členu te odredbe. V kolikor ne mo¬ re pogasiti požara sam, mora požar prijaviti najbližji postaji Ljudske mi¬ lice ali področnemu logarju. 6. člen Gospodarska organizacija, družbena organizacija, samostojni zavod ali druga pravna oseba, kakor tudi od¬ govorna oseba v teh organizacijah ter posamezniki, se kaznujejo po predpi¬ sih temeljnega zakona o gozdovih (Ur. 1. FLRJ št. 16-262/61), če ne rav¬ najo po določbah te uredbe. 7. člen Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper. Z željo, da bi okrepili sodelovanje z našimi kmetovalci-proizvajald mleka | telet | pitanih govedi sporočamo, da smo zboljšali organizacijo dela in tako omogočili boljše odkupne cene. MLEKO prevzemamo na naših zbiralnicah po ceni 35 dinarjev s stopnjo tolšče 3.6 %. TELETA, ki jih izločite iz reje za pleme, odkupujemo 2-krat mesečno na zbirnih mestih po ceni 240 do 300 din za 1 kg po kvaliteti in teži. Priporočamo kmetovalcem, da redijo teleta do teže nad 100 kg. MLADO PITANO GOVEDO najboljše prodate, če sklenete pogodbo o proizvodnem sodelovanju v pitanju. Pro¬ izvodnim sodelavcem smo zboljšali pogoje in delež pri pitanju. Prevzete živali plačamo po dnevni ceni in še priznamo premijo do 20 din za kg. Na željo rejca tudi garantiramo odkupno ceno od 230 do 260 din po kvaliteti. Za nadaljnje sodelovanje se priporočajo EE »KMETIJSTVO" - EE ..SNEŽNIK" - EE „T0K“ Z MLEKARNO RMMS Snežnik aa Kolektiv tovarn, podjetij, ustanov in raznih društev pri¬ rejajo iz leta v leto več iz¬ letov na Snežnik. Na naslov Planinskega in Turističnega društva kar dežujejo prošnje, da se izda pojasnilo, katere železniške postaje najpri¬ mernejše za izhodišče, po kate¬ rih cestah je dostop naj bližji, koliko kilometrov imajo razne razdalje, kje so koče, kakšno kapaciteto imajo, kdaj so od¬ prte itd. Odgovoriti na taka vprašanja ni lahko. Obsežno področje gozdovja in višavja okoli Snežnika je prepredeno z gosto in zamotano mrežo ka¬ mionskih cest. Ljudski prego¬ vor, da vsa pota peljejo v Rim, se tod ne obnese dobro. Več¬ krat se kako vozilo zaleti v napačno smer in če se mu pri¬ druži še noč ali megla, se za¬ čne vrteti kot v začaranem la¬ birintu. Ko se je nekaj podob¬ nega dogodilo tudi službujočim organom, smo se odločili, da napravimo shemo cestnega o- mrežja okoli Snežnika. Vijuga¬ ste oblike cest smo v načrtu zravnali, kakor to stori sadjar, ko veje kuštravega drevesa zravna v lepo oblikovane etaže. Ker so ob večini cest kilome¬ trski kamni, smo se tudi mi morali držati tega sistema in nismo, kakor je to navada pri avtomobilskih kartah, razsekali cest v posamezne dele. Naj¬ važnejšo cesto iz Ilirske Bistri¬ ce do Sviščakov in od tam do Loške doline smo močneje za¬ črtali. Za izletnike je trenutno do¬ ločena le koča na vrhu Vel. Snežnika (odprta in oskrbo¬ vana od 15. maja do 15. okto¬ bra), toda kaže, da bo v letoš- nji letni sezoni odprt na n * s v >‘, > v ► jitvenega lovišča Snežnik v Kozaršču. Svarimo izletnike pred na- g v ^_ silnim vdiranjem v te objekte, ker bi se tako nekulturno de- ščakih tudi dom, ki je last to- . , , varne Lesonit v Ilirski Bistrici. J an j e mor alo kaznovati kot Zaradi orientacije smo morali v ^°f cl ‘ ^ a Pl anince so važni iz- ob cestah zaznamovati tudi go- virki P itne vode > ki so na kar ' zdarske in lovske koče. To so faznamovani z , običajnimi majhne, večinoma nove a lično znak ' ^®oji zbiralni i ali re- izdelane hišice in lesenjače, ki deznice ? a 30 na Svi ‘ VOLILNA KOMISIJA PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU OZ. MATIČNI URADI ILIRSKI BISTRICI, so določene za gozdarsko in lovsko službo ter so ščakih, v Sežanjah in na More- kot take ter na vse ^ gozdar- last Gozdarsikega gospodarstva P ristava ^- v Postojni oz. uprave Drž. go- Ponatis načrta ni dovoljen! RAZPIS Tajništvo Stanovanjske skupnosti Ilirska Bistrica razpi¬ suje prosto delovno mesto računovodje. Pogoj: petletna praksa v vodenju računovodskih poslov. Prijave pošljite na tajništvo Stanovanjske skupnosti Rok prijave do 10. aprila 1963. PREMU, KNEŽAKU IN JELŠANAH OBVEŠČAJO VSE DR¬ ŽAVLJANE ILIRSKOBISTRlSKE komune, da bodo do 10. APRILA 1963 VPISOVALI SPREMEMBE BIVALIŠČ ZA¬ RADI SESTAVE VOLILNEGA IMENIKA. ZATO POZIVA VOLILNA KOMISIJA VSE TISTE, KI SO ALI BODO 15. MAJA 1963 DOPOLNILI 18. LETO STAROSTI, VSE TI¬ STE, KI SO SE DOSELILI NA OBMOČJU ILIRSKOBISTRl¬ SKE OBČINE IN VSE DRŽAVLJANE, KI IMAJA VOLILNO PRAVICO, PA SE SE NISO PRIJAVILI PRI NAVEDENIH MATIČNIH URADIH, DA TO STORIJO NAJKASNEJE DO 10. APRILA 1963. PROSIMO ZA SODELOVANJE IN RAZUMEVANJE, KAJTI S TEM BO OLAJŠANO DELO ORGANOV, ZA TO ZADOLŽENI. VOLILNA KOMISIJA IN MATIČNI URADI OBČINE ILIRSKA BISTRICA