LISTJE IN CVETJE Spomln vzorne učenke. Dne 10. aprila 1.1. je umrla 17 let stara Marija Malnarič iz Semiča. Blaga pokojnica je obiskovala Ijudsko šolo v Semiču in potlej dekliško meščansko šolo pri šolskih sestrah d. N. D. v Šmihelu. Dovršivši osetnrazredno Ijudsko šolo je vstopila v učiteljišče šolsk.h sester v Mariboru, kjer je dovršila I. letnik z najboljšim uspehom. V letu 1909 je stopila v II. letnik, a meseca februarja 1910 je morala vsled bolehnosti opustiti študije v nadi, da si doma okrepi svoje rahlo zdravje. Težko se je ločila od svojih součenk in samostana in je vedno brepenela nadaljevati šolo ter s tem dospeti do svojega cilja in tako mogla de-lovati v blagor šolske mladine. Bolezen se pa ni botela zboljšati, ampak je postajala vedno hujša in slednjič je neizprosljiva stnrt pre-trgala nit miademu življenju. Med boleznijo je bila vsa vdana v božjo voljo, dasi je trpela neznosne bolečine, prenašala jih je vedno s prijaznim nasmehom, in smehljaje se, je izdih-nila svojo lepo duSo. Vse njeno življenje je bilo vzgledno. Svojim tovarišicam je kazala z lepim vedenjem, kako je treba preživetl mla-dini mlada leta; zato je pa tudi neustrašeno brez bojazni zrla smrti v oči, kajti Cutila je, da bo kmalu umrla, in to je trdila še zadnjo uro. — Ona uživa sedaj v nebesih plačilo za svoje vzorno vedenje in se veseli pri Onem, ki ji je dal in vzel življenje. — Bila je pa tudi priljubljena pri domačincih, tj je pokazal iz-prevod, katerega se je udeležilo zelo veliko število njenih prijateljlc in prijateljev, ki so jo čislali v življenju. Pogreba se je udeležilo tudi uCiteljstvo semiške in črešnjevske šole. Do-mače pevke so ji zapele nagrobnico, kakor je sama želela, ker je bila v življenju ptijateljica lepega petja. Njenim dobrim roditeljem naj bo pa v tolažbo to, da imajo priprošnjico pri Bogu, ki jih gotovo ne bo pozabila v nebesih, ker jih je v življenju tako otroško Ijubila. Vsem součenkam se priporoča v blag spomin! — Počivaj v miru, blagaMicika! —/. Modrost v pregovorih domačih in tnjih. Čas. Čas vse premore. — Čas premaga vse. — S časom se vse postori. — Čas vse prinese in vse odnese. — Čas pregrizne vsako vrv, naj bo še tako debela. — Čas žre železo. — Čas ukioti vse reči. — Čas vse v kozjl rog užene. — Čas dela čudeže. (Izgotovi reči, ki so se zdele nemogoče.) Čas vse dozori. — Čas prinese sad. ne njiva. — Ne češe glavnik, marveč čas. (Leta store, da izpadejo lasje.) S časom pride vse. — S časom vse mine. Čas vse podorje. — S Casom dozori tudi pozno sadje. (Polagoma tudi neukreten človek kaj dosežej Čas je najboljši zdravnik. — Čas ozdravi vse bolečine. Čas ozdravi vse rane. — S Casom gre vse gorje. — Čas premaga vso žalost. — Čas raori skrbi. — Čas utolaži jezo. — S ča-som vse zabimo. — Kar čas prinese, pomaga čas nositi. — Vsaka reč le en fas trpj, je rekel Oorenjec, ko je Francoza zibal. (Že z ozi-rom na telesno zdravje je treba večkrat kar čakati, da narava sama premaga bolezen; še bolj pa se iznebimo dušnih bolečin s tem, da jih polagoma pozabimo, ali pa sejih nekako privadimo, ali pa jim preneha vzrok sam po sebi.) Čas je denar — Nič ni dražjega kot čas in nič se bolj ne zapravlja. — Dobro porab-ljeni čas spravi Cloveka na konja. — S Časoma zapravi kmet svoj denar. (Tako se — bolj rahlo — reče tudi imenitnemu zapravljivcu.) Vse le nekaj časa, Bog vekomaj. — S Ca-soma minejo tudi slabi časi — Slabi časi ravnotako minejo kot dobri. (Tolažba v- nad-logah.) Čas se hitro izpremeni; kdor je jokal zjutraj, se že smeje zvečer. — Kako se izpre-minjajo časi! — Čas prinaša rože, pa jih zopei odnaša. Čas pride in odide. — Čas pride in čas Lre; blagor jim, ki ga prav rabiti hte. —Čas se odiaka kot voda. - Čas nič ne vpraša za zvonove (za ure). — Čas ni na kol privezan. — Tako gre čas od nas 1 (Dober napis na uri!) — Čas ima peruti. — Čas itna dolge noge. Čas rani in zaceli. — Čas prinaša rože, pa tudi trnje. - Čas prinaša srečo, pa tudi težave. — Čas gradi in podira. Vsaka reč o svojem času je najboljše. — Vsaka reč (vsakdo) ima svoj čas. — Čas niko-gar ne čaka. — Časa in priložnosti nima nihče v rokavu. — O pravem času je treba gasiti. — Ni več časa za boj, ko je glava odletela. — Kdor ima Čas, naj ne čaka časa. — Času ne smemo pustiti časa. (Ugodno priložnost mo-ramo porabiti, da nam je ne odnese čas.) — Ne prezreti svojega časa 1 — Mi se moratno ravnati po času, ne čas po nasl — Vsak čas je treba pogledati, odkod veter piha. - Po času ni časa. (Porabi sedanji trenotek!) — Pred časom ni nihče tnoder. (Od male dece ne smemo preveč pričakovati ali zahtevati.) — Kadar čas je, — takrat pa le! Treba je vse storiti o pravem času. — O pravem času je treba usta odpirati in zapirati — Kdor stori vse o pravem času, naredi iz ene reči dve, tri. — Kdor zamudi čas setve, temu se ni treba potiti ob žetvi. — Kdor da o pra-vem času, da dvakrat. — Kdor pravi čas za-mudi, dobi (za kosilo) kosti. — Kdor o pravem času noče, takrat ne more, kadar hoče. — Kdor ne krpa o pravem času, mora delati na novo. — O pravem času začeto, je že na pol storjeno. Čas pridobljen, vse pridobljeno. — Čas izgubljen, vse izgubljeno. — Izgubijeni čas se ne da več nadomestiti. — Izgubljeni čas se niitdar več ne vrne. —,Kdor si je pridobil čas, si je pridobil vse. - Čas, izrečena beseda in mladost se ne da več nazaj priklicati. — Čas je življenje, in živijenje je čas. (Torej je treba štediti čas in dobro porabiti trenotkej Vsaki reči je treba časa. — Časa je treba, četudi jahaš na hitrem konju. Novi listi in kojige. Obnovljeni Vrtec. Mladinska knjiga s sli-kami. I. Uredii Anton Kržič. V Ljubljani 1Q11. — Vezani izvod po 3 K.— Večkrat se je že popraševalo po starih Ietnikih našega ,Vrtcak. Pa ni jih več naprodaj. Zato smo se odločili za novo izdajo najstarejših lutnikov. Prvi zvezek je že izšel in je res ves p r e-novljen: kar je bi!o poprej raztreseno po raznih številkah, je zdaj lepo skupno razpo-stavljeno po sličnosti vsebine; nekaj sestavkov in tudi slik je čisto navih. Upamo, da se bode naš že itak priljubljeni ,Vrtec" še bolj pri-kupil v tej novi litni obliki. Bodi toplo pri-poročen tnladini in njenim prijateljem. Pro-daja se v ,Katoliški Bukvarni". Uganka. Z m tresk se združi ognjevit, Z f zove mož se plemenit, Z b slednii enkrat bo pokrit. R. H. Šaljivo vprašanje. (Priobčil »Intcrnus") Katero tele tako glasno muka, da se lahko sliši iz Ljubljane na Dunaj? (Rešitev in imena rešilccv v pribodnji številki.) ,tVrtec" izhaja 1. dni vsakega tneseca in stoji s prilogo vred za vsc leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h - Uredništvo in upravništvo Sv. Petra cesta ši. 78 v LjubIjani. Izdaje druitvo , Prlpravnlški dom". — Urejuje Ant. Krilč. — Tiska Katoliika Tiskarna v Ljubljani.