Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 ; Fax 730462 • E-mail: novimatajuit&spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo z/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 9 (1046) Čedad, četrtek, 1. marca 2001 Storia Natura Cultura www.lintver.it Ljubljana in Rim vse večji prijatelji Sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v FJK je pozitivno vplivalo na odnose med Italijo in Slovenijo. Slovenska manjšina - a večkrat je bilo poudarjeno na obeh straneh, da podobno velja tudi za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem - ni torej več problematični element pač pa povezovalni člen med sosedoma. Da ne gre le za prazne besede priča dejstvo, da so dvostranski odnosi od 14. februarja dalje postali intenzivnejši, saj so se vrstila srečanja, ki niso bila le vljudnostne narave pač pa so te-Zila k reševanju odprtih vprašanj oziroma k iskanju novih oblik medsebojnega sodelovanja. 2e samo naštevanje vseh opravljenih obiskov in pogovorov v teh dneh jasno dokazuje bogastvo odnosov v obojestransko zadovoljstvo, saj krepijo prijateljstvo. 19. februarja je bil predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek skupaj z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom na obisku v Rimu. Tu se je najprej srečal s premieram Amatom, nato pa še s predsedniki države Ciampijem, senata Mancinom in zbornice Vio-lantejem, pogovarjal se je z Rutellijem in Berlusconijem ter obiskal Vatikan, kjer ga je sprejel kardenal Sodano. Le dva dni kasneje je bil na uradnem obisku v Ljubljani italijanski pravosodni minister Piero Fassino, ki ima zelo veliko zaslug za sprejetje našega zaščitnega zakona. beri na strani 4 La gubana, ovvero come tutto si attorciglia attorno ad un problema che pare senza soluzione. Solo pochi giorni fa il presidente della Camera di commercio Bertossi a-veva sollecitato, a Cividale, un accordo tra i produttori del dolce tipico delle Valli del Natisone. Lunedì, nella sede della Comunità montana, a S. Pietro, si è tornati ad affrontare l’argomento con una mozione presentata da Pieralberto Felettig, vice-sindaco di Cividale. La questione, e non per la prima volta, è in realtà lo specchio dei rapporti, non sempre i- dilliaci, tra le Valli del Natisone e la cittadina ducale. L’altro aspetto è quello che vede la spaccatura tra i produttori, divisi tra coloro che puntano alla grande distribuzione e quelli che prediligono la qualità alla quantità. Il documento di Felettig è servito a risvegliare interesse sull’argomento ma tutto si è fermato lì. Critiche alla mozione sono arrivate, dalla maggioranza dell’ente, soprattutto per le premesse. Vi si prendeva atto, tra l’altro, del fatto che “il Comune di S. Pietro ha proposto e votato una mozione per e-scludere dall’ambito dei prodotti Deco la gubana di Cividale” (in realtà, ha chiarito il presidente Marinig, a votare per primo era stato S. Leonardo) e che “la maggioranza della Comunità montana ha votato la stessa mozione con il netto dissen- so delle minoranze e con l’esclusione del consigliere Monai, che evidentemente non ha inteso sostenere le attività produttive di Civi-dale”. (m.o.) leggi a pagina 4 ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO BOTTEGA LONGOBARDA ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 Giornata Internazionale Della Donna Mednarodni Dan Žena S. Pietro al Natisone - Speter sala consiliare - občinska dvorana giovedì ^četrtek 6-3.2001 alle ore - ob 20.00 glasbeni program: Canzoni di ieri e di oggi glas: Lia Bront, kitara Alessandro Bertossin Beneško gledališče predstavi igro ŠAMBRIEJAN avtor: Lidia Zabrieszach, re2ija Marijan Bevk Unione donne della Benecia - Zveza beneških zen V Trstu se je sestala s predstavniki slovenskih organizacij in strank I produttori non trovano l’intesa e la polemica approda alla Comunità montana Gubana, restano i disaccordi II presidente Marinig in risposta a Felettig: “ Abbiamo fatto molto per un accordo ” iTsTeGA.KI 6U0RI fi' STESA, K| fiuOAi Kl ZNA ITALI|ANS>ko ( Slovensko oba dva STo?7,O VmL I ****** Wj PO Ustijo OD ZASToFEJO VA) DOL V PATASOKJIO / VLADIVOSTOKA / V patagonie , Nv ui Lr*\Jr,<.Tr>KA. Ministrica Bellillo spet gost naše skupnosti lamentami poti našega zakona. Prisotnih je bilo več novinarjev in predstavnikov slovenskih ustanov. Najpri-srčnejšo gesto je opravila ravnateljica špetrske dvojezične šole Živa Gruden, ki je ministrici podarila roza pentljo, ki je bila obešena na šolski zid na dan odobritve zaščitnega zakona. Ministrica Bellillo se je sama zahvalila sogovornikom za to, da je v svojem mandatu imela priložnost soočiti se s problematiko slovenske manjšine in prispevati k njenemu reševanju. Zlasti je podčrtala pomembno vlogo, ki jo je pri tem imel senator Stojan Spetič kot vodja vladne komisije in glede zaščitnega zakona njen tesni sodelavec. beri na 4. strani Prejšnji teden se je mudila na obisku v Trstu ministrica za enake možnosti Katia Bellillo. Ob tisti priložnosti se je na sedežu SKGZ sestala s predstavniki naše skupnosti. To je bil prazničen trenutek, kajti odobritev našega zakona v parlamentu je bila še sveža. Ministrica Bellillo pa je k njej krepko prispevala, zlasti v času D’Ale-move vlade, ko je vodila ministrstvo za dežele in se je neposredno bavila z manjšinskim vprašanjem. Srečanje z ministrico je potekalo v sproščenem in neformalnem vzdušju, če- Ministrica Katia Bellillo na srečanju na sedežu SKGZ v Trstu mur je prispeval tudi njen prijeten značaj, ki smo ga spoznali že ob njenem obisku v Benečiji. Bellillovo sta v imenu slovenskih predstavnikov pozdravila Jole Namor za SKGZ in Sergij Pahor za SSO, ki sta se ministrici zahvalila za njeno prizadevanje pri par- Četrtek, 1. marca 2001 Un bilancio ricco solo sulla carta (il pareggio supera i 19 miliardi, ma circa 15 sono frutto di operazioni di contabilità), quello della Comunità montana delle Valli del Natisone, e soprattutto che risente dell’incertezza in cui versa l’ente, in qualche modo “ostaggio” della Regione. Da questa, ha spiegato lunedì il vicepresidente Maurizio Namor illustrando la relazione del direttivo, al momento si ha la certezza del passaggio di poco più di 700 milioni, quindi di 600 milioni in meno rispetto a quanto previsto. Il presidente Giuseppe Marinig ha parlato di situazione di precarietà che potrebbe risolversi “se la Regione rispetterà gli accordi”. Critiche al bilancio sono arrivate da Sergio Mat-telig, per il quale «non vi è la volontà di completare programmi quali quelli che riguardano la gestione dei rifiuti e le pratiche edilizie.” Marinig ha chiarito però che nel primo caso si sta cercando un accordo con l’Atm di Udine, mentre le pratiche e-dilizie saranno a carico Le incertezze del bilancio determinate dalla Regione Comunità montana, si procede a tentoni dell’unione dei Comuni. Giuseppe Blasetig ha lamentato “il disagio degli enti locali a livello di progetti e opere sul territorio”, ricordando anche la spada di Damocle che pende sul futuro dell’ente, da tempo in odore di soppressione. Giudizio positivo sul documento dal consigliere cividalese Carlo Monai. Il bilancio è passato con i voti della maggioranza, 6 i no ed una l’astensione (Ugo Bucovaz). Tra gli argomenti affron- Coren confermato presidente della Casa di riposo “Sirch” Il maestro Elio Coren è stato confermato alla presidenza del consiglio di amministrazione della Casa di riposto “Giuseppe Sirch” di S. Pietro al Natisone. Componenti del direttivo sono Giuseppe Chiabudini, Andrea Sirch, il parroco di S. Pietro e quello di S. Leonardo. Coren ha preannunciato l’intendimento di ricordare la figura della moglie, da poco scomparsa, con una donazione di 10 milioni a favore dell’ente. tati dall’assemblea anche il regolamento per la raccolta dei funghi. Nino Ciccone, presidente della commissione che ha sviluppato l’argomento, ha chiarito che “l’obiettivo è far sì che ogni cittadino residente nelle Valli o emigrante possa raccogliere funghi sul territorio senza bisogno di autorizzazioni o limiti quantitativi”. In sostanza potranno raccogliere funghi i residenti, i proprietari di fondi, gli emigranti ed i turisti, questi ultimi se dotati di un permesso giornaliero. La proposta è passata all’unanimità. L’impressione è che comunque il regolamento troverà difficoltà ad essere accolto dalla Regione. (m.o.) Pisn IZ i Rima Tw L Stojan Spetič Novi Ligure je prvo piemontsko mesto po ligurskem spletu gora in dolin, preko katerih sloko skačejo mostovi modemih avtocest. Manjše od Gorice, nekoč industrijska metropola, sedaj zaspan trg, ki životari na robu velikega industrijskega trikotnika. Tu, v predmestni vrstni vili direktorja tovarne čokolade, je šestnajstletna Erika s fantom Maurom zaklala bratca in mater. Prvega dne, ko ni nihče vedel grozljive resnice, je ves tisk, od moralistične »Repubblice« dalje, pisal, da so zločin zagrešili »Slovani« (med katere neuki Italijani uvrščajo tudi Albance). Krajevni poslanec Finijeve stranke je v protestni izjavi poudaril, da so Slovani znani po svoji krutosti, kot dokazujejo kraške fojbe. Severna liga je za konec tedna priredila baklado proti tujim priseljencem, Berlusconijevo gibanje je dalo svoje pokroviteljstvo splošni zapori trgovin, kateri seje neprevidno pridružila tudi zmerno leva »Confesercenti«. Potem pa je prišlo, kakor strela z jasnega: umor je bil načrtovan v družini, morilca sta domačina, hči in njen zaročenec. Nobenih Slovanov, niti Albancev ali Maročanov, čisti Italijani, brez primesi. Baklado in zaporo so nemudoma preklicali. Kampanja proti tujcem se je za nekaj dni polegla. Premier Giuliano Amato je posvaril pred sramotnim izkoriščanjem rasizma in ksenofobije za potrebe umazane volilne kampanje. In vendar bo prav od vpliva rasističnih presodkov v marsičem odvisno, kdo bo pomladi zmagal: Berlusconi ali Rutelli. Televizijski »tycoon« si najbrž ne bo privoščil pretirane grobosti. Za to sluzijo Bossi in njegovi pajdaši, z Mariom Borgheziom na čelu. Toda Berlusconi rad ustvarja javno mnenje. Pri tem mu zvesto pomaga »satirik« Giorgio Forattini, ki je z rimske »Repubblice« presedlal k turinski »Stampi« in na Berlusconijevo »Panoramo«. Tu riše prve strani in platnice, pri čemer ne skriva posebnega sovraštva do Slovanov, oziroma Slovencev, čeprav jih očitno ne pozna. Najbrž spadamo v njegov politični balast. Tako si je privoščil Rutellija in Fassina, ko sta krenila z volilnim vlakom iz Trsta. Narisal ju je na plombiranem živinskem vagonu. Rutelli ima črtasto uni- formo zapornika za bodečo žico. Neznan novinar mu moli mikrofon in ga sprašuje: »Ce ste že odpotoval iz Trsta, zakaj se niste šli poklonit na fojbe?« Rutelli odgovarja: »Ne morem, ker me straži slovenski politkomisar.« In res, koščeni Fassino je oblečen v uniformo jugoslovanskega partizana, s titovko in brzostrelko. Z rok mu lije kri. Za serijo takih risb je Forattiniju organizirala posebno razstavo tržaška pokrajinska uprava, ki jo vodi »Hiša svoboščin«. Nekaj dni pozneje je Forattini narisal kar platnico tednika »Panorama«, kjer vso levo sredino, od Prodija do Rutellija, D’Aleme, Veltronija in Mus-sija obleče v uniforme Titovih partizanov, nad njimi vihra jugoslovanska trobojnica z zvezdo, v družbi pa ima vodilno vlogo Slobodan Miloševič. Namig je na »afero Telekom Srbije«, s katero skušajo torpedirati prav Piera Fassina, odkar je bil izbran kot Rutelli-jev namestnik in s tem, prav zares, za »politkomisarja« Oljke. Komu pa še sedaj ne gre v račun, da je Fassino svoj čas botroval italijanskemu odpiranju do Slovenije in Balkana. Medtem pa se Berlusconi narejeno smehlja Janezu Drnovšku in zatrjuje, s pomočjo svojega mladca, da je »presrečen za odobritev zaščitnega zakona«. Hkrati pa ponuja Camberju že peti parlamentami mandat. Za nagrado! Od Benetk do Ljubljane, peti koridor “Od Benetk do Ljubljane”, s takšnim naslovom ljubljansko Delo komentira dogovor med Italijo in Slovenijo, ki sta določili traso železniške proge za velike hitrosti v okviru petega prometnega koridorja od Barcelone do Kijeva. Gre za izjemno strateško odločitev, ki bo krepko vplivala na razvoj sodelovanja in povezovanje med Italijo in Slovenijo. Prometna ministra obeh držav Pier Luigi Bersani in Jakob Presečnik sta podpisala zapisnik o pogovoru, v katerem sta “zakoličila” traso železniške proge za velike hitrosti (do 250 km/h) od Benetk čez Ronke in Trst do Divače in Ljubljane. To je odsek trase v t. i. petem koridorju, ki je bil kar šest let predmet bolj ali manj žolčnih razprav, na koncu pa je - po sorazmerno hitrem uskladitvenem postopku v zadnjih dveh mesecih in pred volitvami v Italiji — nastal kompromis, s katerim sta zadovoljni obe pogajalski strani. Celoten odsek bo po današnjih ocenah stal od 6 do 7 tisoč milijard lir, zgradili pa naj bi ga do leta 2015. Pri gradnji bodo imeli prednost odseki, ki bodo povečali in racionalizirali zmogljivosti že obstoječih infrastruktur. Podpisani zapisnik naj bi do konca leta, ko bo skupna delovna skupina naredila še vrsto študij in predlagala povsem konkretne rešitve, v posebnem sporazumu oziroma dogovoru podpisali tudi na vladni ravni. Po podpisu zapisnika je minister Presečnik zlasti poudaril, da je pomembni del projekta načrtovane železniške povezave od Benetk čez Trst in Divačo do Ljubljane tudi krak železnice, ki se na to progo čez Sežano navezuje od Gorice oziroma Nove Gorice. Del enotirne proge do Sežane bodo elektrificirali in v prihodnosti v tej smeri zgradili še drugi tir. V skladu s sprejetim zapisnikom pa je seveda moč pričakovati, da bo posebnih ugodnosti deležen tudi načrtovani drugi tir hitre železniške proge za hitrost do 160 kilometrov na uro od Kopra do Divače. Trasa železniške proge za velike hitrosti na relaciji od Benetk in preko Trsta proti Ljubljani se namreč deloma pokriva tudi s tem drugim tirom. Koridorska proga bo potekala po t. i. različici M in bo od Trsta tekla predvidoma čez Boljunec v predor med Kregljami in Botačem ter potem po slovenskem ozemlju prišla nekako na območje pri Petrinjah in v loku mimo Tubelj pri Hrpeljah nadaljevala pot proti Divači in Ljubljani. Ta različica je torej za Slovenijo zanimiva tudi zato, ker se trasa proge delno prekriva z drugim tirom med Koprom in Divačo. Vključitev približno polovice drugega tira iz Kopra do Divače v projekt hitre železniške povezave-med Trstom in Ljubljano bo Sloveniji omogočila tudi pridobitev sredstev, kakor jih predvideva italijanski zakon za sofinanciranje naložb, z namenom, da bi se železnici obeh držav tesneje povezali in da bi se povečali zmogljivost in kakovost obstoječih železniških povezav v okviru petega koridorja. Prednost bodo imele etape, faze, ki izboljšujejo in racionalizirajo obstoječo železniško infrastrukturo, in v tej določbi zapisnika, ki naj bi do konca leta prerasel v medržavni dogovor, vidijo zainteresirani za krepitev meddržavnega, zlasti pa obmejnega sodelovanja, veliko priložnost, (r.p.) Difensore civico è un Fiducia al poeta Matjaž Hanžek, 51 anni, sociologo e poeta, è stato nominato difensore civico in Slovenia. Si chiude così una lunga vicenda che aveva visto moltissimi candidati, nessuno dei quali però aveva ottenuto la fiducia delle forze politiche. Grande consenso invece per Hanžek che rimarrà in carica per sei anni ed ha dichiarato di voler essere molto pignolo soprattutto nei confronti dello stato e di interpretare il proprio ruolo in primo luogo come difensore dei diritti dei cittadini di fronte allo stato. Solidali con i più deboli Nei giorni scorsi si è svolta a Lubiana tutta una serie di manifestazioni culturali, culminata con un corteo per le vie cittadine. Indetta per esprimere solidarietà con i profughi e protesta contro qualsiasi forma di diffusione di xenofobia, razzismo ed altre forme di intolleranza la manifestazione ha visto la partecipazione di un migliaio di persone. Vi hanno partecipato diversi e-sponenti del mondo politico e culturale. Tra i manifestanti anche l’appena eletto difensore dei diritti civili in Slovenia, presenti anche alcuni ospiti dall’Italia e dal Belgio. Fine dei duty free Il 31 maggio dunque chiudono i 37 duty free shop che da anni sono aperti sui confini sloveni con Italia e Austria. O meglio si trasformeranno in negozi normali che dal 1. giugno opereranno in regime fiscale normale. 13 duty free shop - 11 sul confine con la Croazia e 2 su quello con l’Ungheria -rimarranno ancora operativi fino al definitivo ingresso della Slovenia nell’UE. Incontro in Vaticano I rapporti tra Slovenia e Vaticano sono aperti e improntati all’amicizia. Vogliamo mantenere i rapporti e cercare soluzioni e non a-cuire i conflitti. Lo ha dichiarato il premier Janez Drnovšek che nella sua recente visita a Roma è stato in visita anche in Vaticano dove si poeta è incontrato con il segretario di stato il Cardinal Angelo Sodano. Eredità ambita Sir Arthur Watts, che guida la commissione composta dai rappresentanti dei 5 paesi che sono sorti sulle ceneri della Repubblica Federativa Jugoslava, ha convocato per il prossimo 9 marzo a Bruxelles una nuova riunione. Tre giorni di negoziato la settimana scorsa a Lubiana non hanno prodotto risultati a causa delle nuove richieste di Macedonia e Bosnia - Erzegovina. L’eredità, composta da lingotti d’oro, azioni e depositi in valuta, ha un valore complessivo di 477 milioni di dollari. Alla Slovenia -anche in base ai criteri del Fondo monetario intemazionale - spetterebbe il 16,39%. Fassino da Bizjak Il ministro della giustizia Piero Fassino è stato nei giorni scorsi in visita a Lubiana dove si è incontrato con il collega sloveno Ivan Bizjak. Firmato anche un accordo di collaborazione tra i due paesi. Kultura novi matajur Četrtek, 1. marca 2001 Na Trbižu praznujejo Prešerna V Kanalski dolini bodo tudi letos počastili Dan slovenske kulture s prireditvijo, ki predstavlja eden izmed pomembnejših kulturnih dogodkov v okviru slovenske manjšinske skupnosti v dolini. Pobuda je prišla s strani Slovenskega kulturnega središča Planika, ki je priredila bogat in zanimiv kulturni program, v katerem bodo imeli svoje mesto domačini in sicer najmlajši ter vidni kulturni ustvarjalci iz slovenske prestolnice. Prešernov dan bodo praznovali na Trbižu v petek 2. marca s pričetkom ob 19. uri. Nastopili bodo kot je lepa že večletna tradicija slovenski otroci iz Kanalske doline, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika. Skoraj trideset otrok bo podalo nekaj odlomkov oz. pesmi Kaj-tana Koviča, pesnika pisatelja in prevajalca, ki bo eden od glavnih gostov letošnje prireditve. V drugem delu programa bo nastopil pa poseben gost in sicer pevec Jan Plestenjak, ki bo predstavil izbor svojih najbolj priljubljenih in uspešnih pesmi. Kulturni program, ki bo potekal v občinskem kulturnem središču na Trbižu, bo s svojim pozdravnim nagovorom uvedel predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth. Na 28. koncertih bo nastopilo 170 pevskih zborov Primorska poje bo že 32. leto £J Pevska skupina Beneške korenine 2e 32. leto se bodo na slovenski in italijanski strani meje odvijali številni koncerti, ki bodo moCno popestrili kulturni utrip naših krajev. Letošnja revija Primorska poje se bo zaCela v kulturnem domu v Izoli v petek 9. marca in se zaklju- čila v nedeljo 13. maja v Trenti. Na sporedu je 28 koncertov, na katerih bo nastopilo 170 pevskih zborov. 2e sami ti podatki jasno povedo, kako je moCno zborovsko gibanje na Primorskem in kako globoke so korenine pevske tradicije med Slovenci. Letos bosta na reviji sodelovala le dva naša zbora: moški pevski z-bor Matajur in Beneške korenine, oba vodi Davide K-lodic. Dva koncerta bosta v naši pokrajini in sicer 11. marca na Trbižu in 22. aprila v Zavarhu. L’Inquisizione nella Slavia La normalizzazione 16 Capitolo II Faustino Nazzi Santa Maria del Monte covo di stregonerie Pre Lucilio Graffico, appena promosso cappellano di S. Silvestro in Cividale, richiamato al suo dovere dall’Inquisitore per la mancata denunzia delia Marina Buzola, procede, «a sgravio di coscienza», alla denunzia contro il resto degli abitanti di S. Maria di Monte: «Denuntio haver udito da diversi schiavi che si lamentano di un certo Nicolò Rosso che sta alla Madonna di Monte come il sudet-to Rosso faceva perder il latte et altri mali alli animali et molti schiavi che si sono lamentati con me» (31). Fra i testimoni citati ci sono Domenica moglie di Martino e la figlia Doro-tea. Martino è tornato a casa dalla sua disavventura da appena una quindicina di giorni. Alla domanda dell’Inquisitore se conosce qualcuno che faccia superstizioni o incantesimi a Ca-stelmonte, Domenica risponde: «Io conosco una donna schiava detta la Bocchina (moglie di Juvan Bocchino), ma il proprio nome suo è Lencha che molti vanno da lei a farsi segnare d’infermità. Ne sono venu- ti da lontano et fin da Por-togruar. Detta Lencha va ancor fuori per le ville a far di questi suoi portenti. Conosco un Nicolao Rosso che va cercando elemosina per i pretti della Madonna (32); lui quando va in una casa intervengono delle disgrafie poi in quella casa, mentre non ha ha havuto la sua satisfattione. A Mathia de Portis tolse il latte delli animali et in Prepotischis già tre anni a una donna fece perder il latte d’una tetta. Una donna di là del Ju-drio sotto Arciducali si doleva di questo Colao Rosso che una volta non gli volse dar non so che et che per questo gli haveva infermato un putto di casa sua. Tutti quelli vicini di Obor-za e luochi circunvicini sanno che lui è tale et si lamentano assai». Non c'è da sorprendersi della sincerità di Menega, non tanto per vendicarsi per quello che ha dovuto subire suo marito, ma perché convinta delle aspettative inquisitoriali sulla «veritate dicenda»; condivideva come tutti la prassi dei guaritori-maliatori che il nuovo indirizzo inquisi-toriale tentava di controllare e trasferire. Dorotea: «Era una certa Marina Buzola» che faceva stregonerie; «molti andavano là»; pure Colao Rosso «fa morire li animali et leva il latte. Conosco Lenca Bocchina et dicono che anche lei è strega; vanno delle schiave da lei a farsi segnare». A S. Maria del Monte si va per devozione alla Madonna, ma come vi era un servizio attento e zelante di osterie e botteghe varie per ogni possibile sussidio al corpo del pellegrino, così non mancava neppure un servizio di pronto soccorso, il guaritore, un servizio confortevole quanto un bicchiere di vino. (31) ACAU, Inquisizione, Processo n. 439, 14 maggio 1600. (32) Non si trattava di qualcosa di spontaneo, ma un’operazione ufficiale e regolamentata. Il capitolo stabiliva i tempi e gli spazi del suo esercizio, calcolava la possibile entrata e la dava in appalto al miglior offerente. C’è solo da chiedersi se i bollettini dei vari santuari ed istituzioni “benefiche” oggi imperversanti, specie a conforto delle vecchiette, non contino in modo esplicito sulla stessa paura di disgrazie che rendeva proficua la cerca del Colao Rosso. Nessuna analisi critica, nessuna raccomandazione, nessuna denuncia riuscirà mai a fermare queste attività per il semplice fatto che rispondono a dei bisogni specifici. A proposito del volume Valli del Natisone Lipa: Errata corrige Informiamo che nel corso della stampa del libro “Valli del Natisone - Nediške doline” a pagina 220 siamo incorsi involontariamente in un increscioso scambio d’autore. Abbiamo infatti attribuito il brano “Sii so” a Rino Marchig in luogo di Antonio Qualizza. Per una facile correzione preghiamo i possessori del volume di utilizzare gli adesivi stampati con il nome dell’autore, reperibili presso i comuni e sovrapporli. Ci scusiamo con Antonio Qualizza per l’errore, al quale siamo stati indotti da pubblicazioni precedenti. La Cooperativa Lipa S. Pietro al Natisone 3 Tolmin, marca bogat spored Marsikaterega našega bralca bo gotovo zanimalo, kaj se dogaja na kulturni ravni v Posočju. Danes objavljamo koledar prireditev v kinogledališču Tolmin v mesecu marcu. Petek 2., ob 20.00 - Območno srečanje folklornih skupin Tolminske; Sobota 3., ob 20.00 -Morilec mehkega srca (-Whole Nine Yards) - komedija; Nedelja 4., ob 18.00 -Morilec mehkega srca; Četrtek 8., ob 20.00 -Pluni in jo stisni (Smatch) -kriminalka; Sobota 10., ob 18.00 -Pluni in jo stisni; ob 20.00 -Brodolom (Cast Away) -pustolovska drama; Nedelja 11., ob 18.00 in ob 20.00 - Cast Away; Četrtek 15., ob 20.00 -Dajmo, punce (Bring it on) -romantična komedija; Sobota 17., ob 18.00 -Dajmo, punce; ob 20.00 -Sesti dan (The 6th day) -akcijski triler; Nedelja 18., ob 18.00 -Sesti dan; ob 20.00 - Vzhod je vzhodno (East ist East) -komična drama; Petek 23.: območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin; Sobota 24., ob 18.00 -Vzhod je vzhodno; ob 20.00 - Vertikala smrti (Vertikal limit) - pustolovska drama; Nedelja 25., ob 18.00 -Vertikala smrti; Četrtek 29., ob 20.00 -Celica (The celi) - znanstve-nofant. triler; Sobota 31., ob 18.00 -Celica. MANSUTTI Auòi IL TUO USATO NON CATALIZZATO DA ROTTAMARE VALE FINO A: L. 4.800.000 su GOLF VARIANT L. 5.800.000 su BORA e BORA VARIANT SU VETTURE IN DISPONIBILITÀ’ E FINO AD ESAURIMENTO EVENTUALE SUPERVALUTAZIONE DELL’USATO SABATO APERTO TUTTO IL GIORNO LE NUOVE DIMOSTRATIVE NUOVA AUDI A4 2000 AUDI A4 Avant 1.8 T Quattro argento argento 11/00 8.000.000 10.000.000 SAAB 900 Se Turbo 5P blu met. 1996 AUDI A4 1.9 Tdi argento 1996 AUDI A8 4.2 Tiptronic Quattro nero met. 1996 LANCIA Y 1.2 LS bianco 1997 BMW 520 Touring argento full opt. 1992 FIAT Bravo JTD nero met. 1999 FIAT Bravo GT TD nero met. 1998 VW PASSAT Variant 1.8 argento 1998 FIAT Punto 55 SX argento 1997 LANCIA K 2000 verde met. 1995 VW Golf Cabrio bianco 1993 linea diretta responsabile di zona; Tel. 0339.8156830 novi matajur četrtek, 1. marca 2001 Aktualno Gli abitanti di Log pod Mangrtom tornano a casa Riaperta la strada del passo Predii A tre mesi dalla gigantesca frana che sun problema neanche per il Giro d’I-aveva interrotto la comunicazione at- talia che a maggio avrà la sua tappa slo-traverso il passo del Predii, provocando vena attraverso la valle dell’Isonzo, e-la catastrofe nella valle Koritnica, la sattamente come previsto. I lavori di ristrada é stata riaperta al traffico. Nes- pristino si sono svolti velocemente. Come si ricorderà, in seguito a settimane di pioggia praticamente ininterrotta lo scorso novembre il fianco del Mangart scaricò a valle migliaia di tonnelate di pietre e fango. L’enorme massa si riversò sulla strada del Predii, franando in seguito sul paese Log pod Mangrtom e spazzandone via una buona parte. Vi furono sette morti e fu eseguita l’eva- II paese di Strmec alle pendici del Mangart e (sotto) il rientro a Log degli abitanti ERRATA CORRIGE Nello scorso numero (pagina 6) abbiamo attribuito a Daniele Golles, a proposito di un intervento sulla legge di tutela, l’appartenenza a Rifondazione comunista. In realtà Golles appartiene al partito dei Comunisti italiani. cuazione totale della popolazione, dovuta al pericolo di ulteriori cedimenti della massa franante. Ora la gente ha avuto il permesso di tornare a casa e il primo scaglione di trenta abitanti ha ripopolato le abitazioni dichiarate assolutamente sicure dal comando locale della protezione civile. Il ritorno è stato possibile dopo un grosso lavoro di ripristino di alcuni ponti, del tratto stradale interrotto e degli argini di due torrenti. Inoltre è stato predispo- sto sulla stessa frana un sofisticato sistema di monito-raggio che permette di stabilire con esattezza ogni movimento anomalo del terreno. Si tratta di numerose sonde elettroniche, impiantate in profondità e capaci di segnalare in tempo ogni eventuale pericolo. Log pod Mangrtom, delizioso paese di montagna, si sta così ripopolando a conferma della forte volontà dei suoi abitanti di restare. Sono tornati per primi coloro che devono accudire gli allevamenti del bestiame, ma si calcola che tutta la popolazione sarà a casa in breve tempo. La strada del Predii é comunque percorribile, almeno per il momento, a regime controllato. Non sono cioè consentite soste sui ponti e nei punti che potrebbero in qualche modo provocare intasamenti. Immediatamente dopo il ritorno il gruppo degli abitanti, aderenti alla locale cooperativa di sviluppo, si è riunito per discutere sul piano di rinascita del paese, (du) ZELENI LISTI Ace Mermolja Nedelja je dan napetosti Italijansko javnost je pretresel umor v Novi Ligure, saj je bil grozljivejši od vsake filmske grozljivke. Nerazumljivo je, kako je mogoCe, da sta mladoletna Erika in njen prav tako mladoletni fant Omar z nožema dobesedno zaklala Erikino mater in malega bratca. Dogodek je na naslovnih straneh vseh Časopisov, razpleti umora zaobjemajo televizijska poročila in druge oddaje. O tem diskutirajo znani psihologi, duhovniki, pedagogi, novinarji in seveda navadni ljudje. Umor je zaradi svoje krutosti neobičajen, na dramatičen način pa nam zastavlja mnoga vprašanja o družini, o vrednotah, o Soli, o družbi, skratka, o celotnem kontekstu, v katerem živimo. Nisem psiholog in niti pedagog, vendar so nekatera dejstva tako očitna, da lahko postanejo tehtna resnica tudi v gostilniškem pogovoru. Kdor jih ne vidi, je zato, ker jih noče videti. Sodobna “enocelična” družina je vedno bolj razbita na posameznike. Celoten družbeni sistem sloni vedno izraziteje na posamezniku, družinski kontekst pa je razvrednoten in zrahljan. Psihologi veliko poudarjajo meddružinske vezi in pri moteni mladini iščejo vzroke v odnosih s starši. Preprosto empirično seštevanje in odštevanje skupnih ur in besed pa bi dokazalo, da so mama, oče in sinovi vedno dlje vsak na svojem mestu: odrasli na delu, otroci v jaslih, v vrtcu, v celodnevni šoli in na mnogih pošolskih dejavnostih. Dialog se v družini običajno zreducira na minimum, saj zapolnjujejo proste ure televizija, internet in druge dejavnosti, kjer si sam. Tudi med mamo in očetom niso odnosi idilični: v ljubezni, v spolnosti, v komunikaciji. Rutina, skrbi in praznina kaj kmalu zapolnijo prostor Vse bolj intenzivni odnosi med Italijo in Slovenijo s prve strani Minister Fassino se je v slovenski prestolnici sestal s kolegom Ivanom Bizjakom. V središču pozornosti so bile konkretne oblike sodelovanja na pravosodnem področju. V Ljubljani sta ga sprejela tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor in predsednik države Milan Kučan. V petek 23. februarja sta se srečala, tokrat spet na italijanski strani, v Trstu, ministra za prevoze Pier Luigi Bersani in Jakob Presečnik. Tema pogovorov je bil peti panevropski koridor, okrog katerega sta se Slovenija in Italija dolgo pogovarjali. Končno je bil dose- žen načelni dogovor o tem, kod naj teče, in podpisan sporazum, ki zadovoljuje obe strani. V sklop intenzivnih dvostranskih pogovorov sodi tudi srečanje, ki sta ga imela šolska ministra Italije in Slovenije v Lundu, kjer je bila otvoritvena slovesnost Evropskega leta jezikov. Lucija Cok in Tullio De Mauro sta se dogovorila, da bo slednji v kratkem obiskal eno od italijanskih šol v Sloveniji in eno slovensko v Italiji. De Mauro je pa vabil slovensko kolegico na uraden obisk v Rim. Na srečanju sta govorila tudi o dvojezični šoli v Spe-tru. hiše. Nanjo pa pritiska j ogromen “zunanji” stroj, ki gre od načinov življe- j nja, informacij, mentalitete in vrednot, ki so močnejše od družinskega vpliva. Ni čudno, če je mlada Erika želela biti bolj “svobodna” in če je po umoru označila kot morebitne storilce Albance ali Slovane. Gre za običajne stereotipe. V teh dneh sem bral o 15-letni manekenki iz Slovenije, ki je v Milanu med kokaino in seksom živela življenje stare prostitutke. Tudi tu se stereotipi vgnezdijo v življenje in ga vodijo. Skratka, očitno obstajajo sistemi, ki so močnejši od družine in same šole, ki je mnogokrat zbiralnik mladostniškega nelagodja. Glede teh vprašanj menim, da lahko vsakdo naredi nekaj zase, da lahko nekaj stori družina, nekaj šola in marsikaj odgovornost posameznih operate-rijev v medijih. V izrazito potrošniškem, tekmovalnem in po svojem nasilnem družbenem kontekstu pa si težko predstavljam, da bodo delovali idealni družbeni sistemi, da ne bo emarginacije ali praznine v ljudeh in torej tudi v mladini. Mislim, da so še najmanj izpostavljeni stari ljudje, nonoti, ki so izšli iz “proizvodnje” in jim je življenje prihranilo samoto v zadnjem nadstropju petnadstropne hiše. Računati moramo torej na grozote in stranpoti, ker so okviri, v katerih živimo, dokaj jasni. Pozni kapitalistični mehanizem narekuje vedno več dela, vedno ostrejši boj za zaslužek in vedno večjo potrošnjo. Ko se krog prekine, nastane kriza. Mi čisto enostavno ne poznamo odgovora na vprašanje, kako usklajevati gospodarsko kolesje, v katerega smo ujeti, s potrebo po prostem času, po dialogu, po ljubezni in notranje polnim življenjem, po stiku z naravo, po branju in po podobnih rečeh, ki so bistvene za ravnotežje. Ni slučaj, da so sobote in nedelje za marsikatero družino dnevi napetosti in konfliktov. Čredica je skupaj in ne ve, kaj bi počela. “Sulla gubana la Comunità si è mossa” dalla prima pagina Il documento quindi impegnava il presidente della Comunità montana e l’assessore competente “ad istituire un tavolo di concertazione tra i produttori di gubana delle Valli del Nati-sone e di Cividale e includendo in tale tavolo anche un rappresentante deH’amministrazione di Cividale, a che si addivenga ad una soluzione condivisa tra le parti ed il più ampia possibile, onde non penalizzare nessuno per procedere con la richiesta di Identificazione geografica protetta”. Monai ovviamente non ha gradito (“è una mozione che si contrappone a me”), la maggioranza ha parlato di strumentalizzazione del problema. Giuseppe Blasetig in particolare ha chiesto se “Cividale, che vuole sedersi al tavolo di concertazione, si sente di far parte della Comunità montana o è esterna”, mentre Nino Ciccone ha affermato che la richiesta di Igp deve partire dai produttori. Patrizia Cijan prima e il presidente Marinig poi hanno ricordato come l’ente abbia fatto già molto per cercare di mettere d’accordo i produttori. Marinig si è in particolare scaldato evidenziando come un concorso letterario, promosso dal consorzio dei produttori, sia stato patrocinato dal Comune di Cividale mentre la Comunità montana non ne sapeva niente. Risultato finale: Felettig ha tentato di parare i colpi cancellando dalla mozione le premesse, ma la maggioranza ha bocciato anche il dispositivo di delibera, compreso Monai secondo cui “l’impegno del presidente e del direttivo esiste già”, (m.o.) Bellillova v Trstu s prve strani Sicer pa je ministrica dejala, da ima sama manjšina največ zaslug za to, da je bil zakon odobren, država je le končno poravnala svojo ustavno obveznost, na katero je bilo treba čakati dolgo let. Bellillova je podčrtala, da je sedaj nastopila faza aplikacije zakona, o katerem je izrazila Zeljo, da bi celotnemu obmejnemu prebivalstvu omogočil boljše življenje in medsebojne odnose. Takoj bo treba naši skupnosti jamčiti javne prispevke, da se ustanove znebijo velike negotovosti, v katero so zašle. O deželnem "inštitutu” pa je ministrica dejala, da ga ni mogoče vsiliti od zgoraj, pač pa mora do rešitev priti v soglasju z manjšino. Zaščitni novi matajur Četrtek, 1. marca 2001 So ble pru tamnene lieta za vse nas, kar se je društvo rodilo Kd Rečan: odparto pismo vsiem članom Kar smo ustanovili društvo ReCan lieta 1969 smo se bli dali nalogo rešit našo sloviensko kulturo, naš izik in našo identiteto. Za dosežt tale cilj smo imiel pred sabo vic poti: dielat na terenu med ljudmi za na pozabit, kar so nam naši te stari ohranil; sodelovat s tistimi, ki so imiel naše ideje za kiek novega napraviti za okrepit našo stanje; pritiskat na politične predstavnike za de nam dajo tiste pravice, ki naši starši so bli upisali v našo darZauno karto. Po vic ku trideset liet diela smo dosegli tele programe. Vic al manj imamo v našim majhanim kote ljudi, ki so ohranili našo slovensko stanje, četudi nas je malo ostalo po dolinah, slovienska šola rase liete po liete, in sada, za zadnjo, imamo tudi zaščito. Use pru in dobro. In sada usi prave-jo: “Pogledimo, ki bo za napri!” Mi pa bi radi pogledal nomalo nazaj in prerešetal telih zadnjh trideset liet, kier puno od nas se na zmisle, kuo je bluo, v kakih težavah smo di-elal in kuo dost krat smo bli takuo blizu obupanju, da šele sada še čude-mo, kuo niesmo za vekomaj prepadli. Pogledat nazaj je pametno posebno, kier zgodovina nam more pomagat za napri, zak v telim trenuktu bi se usi radi odsapnili, pa sa-muo težave ki smo imieli nas morejo pretrest in zbudit za de na zgubmo obedne možnosti, ki nam je tela zaščita pamesla. Parve dielo: na smiemo pozabit, zaki se je rodilo na- : M / ' 'kÀ z ■ Parve Ir* lieta Rečana. Vodi ga don Rino, [ ; •và ki tle 'm par kraj l je kupe z otruok iz Kozce še društvo. Tiste lieta so ble pru tamnene za use nas. Use, kar je bluo slovienskega, je bluo zluodjove dielo, tek se je za-nimu za našo kulturo je biu hudodelec in grešnik, nie biu človek, pa hudobna Zvina, ki je bluo trieba spravit h kraju priet ki se je moglo. In pur so bli še taki ljudie pri nas, ki nieso mogli zatajit svoje rodovine in Cetud v skriunosti in strahu so tar-duo daržal. Spomnimo se na adnega za use: Rinaldo Lu-šcak, ki je tarkaj pretarpeu za se na podat pritiskom, ki jih je imeu od useh kraju. Potle so bli tisti, ki nieso muCal, in tudi tle samuo adno ime: Izidor Predan -Doric, Človek na katerega se na nikdar pozabemo mi od društva in tudi ljudie iz naše občine in iz dolin. Tele so ble Coje, ki so tli-ele na ognjišču, pa jih je bluo trieba zanetit in doluoZt h njim še druge, mlade bore, za narest kries. In tle so stopnila na dan dva duhovnika naše lieške fare. Parvi don Azeglio Ro-manin in potle še nepozabli-en don Rino Markič. Ona dva, z močjo ki samuo viera jo je imiela med ljudmi, so zmogli diet kupe use tiste, ki so imiel dobro vojo za spremenit reci. In takuo smo začel. Nas je bluo parbližno petdeset na te parvi sej za ustanovit društvo. Smo bli skor usi mladi in puni dobre voje. Smo misinli, da preobame-mo use tu an par liet. Smo tiel poviedat tole idejo usiem an zatuo smo napravli an plakat na ruoke in napisal, da se je rodilo sloviensko društvo ReCan in ga obiesli na Kocajnarjo-vo hišo na Liesah. Drugi dan plakat in stiena od hiše sta bla že pošpricana s čarno farbo. An par dni potle je že paršlo to parvo pismo, anonimno, gospodarju hiše, kier so mu potrucal, naj na pusti dielat takih nau-mnosti, Ce necje imiet buj velike škode. Tale parva krivica, ki smo jo Čutili na svoji koži, nas je še buj potisnila na dielo, in smo zaCel pripravljat vic reci; pa skor pri usaki prireditvi so se gajale Čudne in posebne stvari. Parvo so paršle na varsto gume od makin, Iči so se prederjale nieko previe po-gostu. Potle škode so zaCele bit buj hude, Četudi je šlo zmieran na posodo ali bla-guo društva. Parvo, ki so šli direktno na Clovieka, je bluo kar, ta par Hloc, so ustavli zbor ReCan, ki je pieu pred oštarijo. Upamo, da usi vesta ka se je tekrat godilo, pa za Sigurno na vesta, da na sej društva, ki smo sklicali za obsodit tisti dogodek smo se ušafali na sest! Tele je dokaz, ka-kuo so bli prestrašli naše Člane po naših vaseh: od petdeset na šest, in tudi tisti niesmo bli dost par mieru. Je šlo napri kako lieto priet ku število Članu se je nazaj okrepilo, pa dielo društva se nie ustavlo. Kier v parvi varsti so nas branil naši duhouvniki, pruot njim je začeu pravi pritisk. Duo se na spuobne tistih žaljivih pismi po zidieh, pismi po Casopisah, in še buj direktne napade po gostilnah in po vaseh? Tele dejanja vemo, kam so parpejale našega bu-ozega don Rina! Na moremo pozabit tudi, ki dost cveku so potrosil po naših potieh usaki krat, ki je bla kaka parložnost, in mi-slemo, da naši Senjam Beneške Piesmi jih je narvic globoko udaru v žep! Pa smo tudi mi drago plaejal tisto “darilo”, ki je daržalo puno ljudi deleč od tele pomembne prireditve. Pritiski so paršli vene part od zuna. Pomislimo na tisti dogodek v gostilni na Liesah, še ankrat Kocajna-rjovi, kar na nieki osmi marec, ki smo ga praznovali v telovadnici so razbili mize in kandreje, in udarli buoze-ga Franka Mohorjova, ki se je gledu branit. Vic ku kako so nam jo pa nakuhal naši domaci, ki upamo da so se pogrival za take naumnosti. Use se more popustit, pa nikdar ne bomo mogli odpustit tistim, ki so strašli naše starše, kar so videli, da z nam nie bluo opravila. Telih dogodku je bluo puno, in usak od nas vie “osebno” za kajšnega. Pa kar je bluo buj očitno je bluo zbieranje podpisu, po naših družinah, pruoti našim pravicam. Mislemo, da je bluo tarkaj krivic napravljenih v tistih trenutkah, da, Ce bi usak poviedu svojo, bi lahko debelo knjigo zapisali. Ries pravi strah je šu po tistih, ki so bli par lieteh in so imieli penzje, strah je šu po tistih, ki so imieli v družini kakega mladega, ki nie imeu še diela, strah je šu mimo tistih, ki so imiel kako posebno premoženje, strah je šu mimo usakega, ki se je upru. Očitno, tle par nas, mazanje dvojezičnih tabli je bla zlo majhana rieC pruot usemu druzemu, ki se je ga-jalo. Se vie, guormo samuo od našim majhanim kote. Se zdi zaries neverjetno, da smo prenesli take težave brez da bi huduo reagirali. In pur naša muoc je bla pru v tem, da smo vierval v naše pravice in da smo dielali pametno za prit do njih. Al se mormo donas od-sapnit in prit v nevarnost za kiek zgubit od tistega leCa, potle ki smo jih take prava-li? Ne! Muormo iti napri za dosežt, kar nam je bluo priznano, in tuole mormo narest samuo z dielam v društvu in med našimi ljudmi. Aldo Klodič 5 Mama povej, duo je mama od zaščite? “Mama, duo je mama od zaščite?", je vprašala ’na Ci-Cica ta pred Suolo, kadar je zagledala roza flok na vra-teh. “Kuo ti odguorit, CiCica moja?... Je ’na duga pravca. Al se ti jo da poslušat? Se-vie, de ist ti jo poviem po mojim, takuo, ki san jo ist preživiela. Kuo pravi tist pregovor? Vsaka vas ima svoj glas. Mam an tatu zaščita jih je imiela - an jih ima še -vic ku adnega. Dugo smo jo vsi Čakali, tarkaj dugo, de vic ku kajšan jo nie uCaku. Jo nie uCaku (an Ce jo j’ biu, tist dan Sigurno ga je bluo doletielo od veseja) an poseban mož, ki jo je takuo moCnuo želeu, de zavojo nje je še šu v paražon. V pa-ražone so mu dielal garde reci, takuo garde, de so ga sanjale celo življenje. On pa je biu vsedno nimar veseu, smieh je imeu saldu pisan na obrazu. Je biu an Človek zaries dobrega sarca. Je vodu Novi Matajur puno puno liet, je dost predielu za Beneško gledališče, je napisu drame, pesmi... Al si Cula tisto piesam na Dan slovenske kulture, “S strani Mata-jura”? Jo je on napisu. Sevi-eda, on je imeu tudi dobre parjatelje, ki so mu pomal. Drugi posebni ljudje so bli naši duhovniki. Ist na morem pozabit adnega med njim. Smo imiele 12 liet ist an moje parjateljce, kadar je hodu po nas z njega piavo 500 za iti dielat prove z zborom ReCan. Kajšan krat smo se zbasale v njo an na osam! “Je pikasta, je lizasta, je cepasta, je vezana skrivno, pa pouno ima pouno zlata”. Tarkaj smo brusil an pikal tolo piesam, de na vien, kuo nas je mu lajdat an tarpiet... Se more reC, de on je umaru za zaščito. An gardi dan se j’ začelo videt napisano po ziduovih: “Via i preti slavi -Non vogliamo i preti slavi!". On zaradi tega je tarkaj obupu, de je huduo zbo-leu an umaru. Nie imeu še 42 liet. Tud’ on je imeu puno puno parjatelju. Adan med njim je biu zelo vezan nanj. Skoraj vsak tiedan je imeu auto dol par mekanike, zak so mu riezal kola an dielal so mu tudi druge garde škode. On je dielu od začetka an šele diela v kulturnem društvu an zboru Rečan. Je ustvaru Senjam beneške piesmi, ki je vsiem dau možnost pisat po sloviensko. Dielu je puno liet an za Beneško gledališče. Tudi drugi so mu puno pomal an mu pomagajo, pa vic ku kajšan krat se je ušafu tudi sam. Medtem tudi tu Spietre se je ki gibalo. An Človek pru bister an bardak je ustvaru študijski center Ne-diža, Mlado briezo, Bene-Canske kulturne dneve, Mojo vas, Beneško galerijo an na koncu “našo Suolo”, kjer do donas so šle vse naše moCi an skarbi. Politično je zaries dost potisku drug reCanski mož. Ustvariu je parvo Listo Civi-ko v Benečiji s slovienskim znakom. Biu je župan vic liet an tudi Clan Gorske skupnosti, kjer tenCas je bluo težkuo bit poslušani. Tud’ on an njega družina so jih muorli puno požgriet zaradi gardih besied na ziduovih. Potlè... V liete 1984 osam korier iz Benečije je potovalo v Gorico na manifestacjon za zaščito. Smo se zbrali na puno: stari, mladi, otroc. V liete 1986 vse kulturne moči iz Benečije so se zbrale v Ljubljani... ah, sa tuole vieš, saj smo kupe gledale kaseto “Tam za goro”. ZaCele so rast skupine, zbori, kulturne društva..., veCina ljudi se je zaviedala, de “sloveno è bello" an tuole je lepuo videt an Cut an nas na more, ku veselit. “Pa ti mama, ka’ si nar-dila?” Ne dost, ne dost. San bla mogla an ki vic narest. Takuo, ki san ti že pravla, san imiela 12 liet, kar san zaCela piet v zboru ReCan, an cajt san genjala, sada pa je že pet liet, k’ san se varnila (kuo gredo lieta!!!). An cajt san plesala v folklorni skupini, igrala z Beneškim gledališčem. Gledala san iti na vse naše prireditve an manifestacije. Kar san dielala, zaries puno ur, skoraj vse sabote an vCasih tudi v ne-diejo, se vie mi nie šlo pru. Poglavarji so mi pravli, de moje dielo je nucalo za po-šjat študjat učitelje, de je šlo za našo Suolo. Rada san dielala an če na bon nikdar vie-dela, če san bila kajšnemu hnucu. Mislim, an vied’, de reCi na ratavajo same. Za vsako rieC, ki se ustvari, pride reC, de kajšan diela. An... iman tu glave še puno puno ljudi, ki so zaries dost dielal, kajšan vic, kajšan manj, vsak je dau, kar se je Cu an kar je mu dat, an mislen, de an tek je malo dau, je biu vsiem hnucu. Puno med njim jih že poznaš, od te drugih pa... ti bom pa dingi krat pravla. Ist san ti povie-dala od tistih, ki so puno pomenil za me. Pa ti Cičica, ka’ boš seda dielala? “Varvala bom zaščito, mama”. Antonella Loszach Četrtek, 1. marca 2001 6 Lani si bila intervistala Lučana Mežnarjavva ziz Solbice - pyrvi kos Ja se čiijen fis Rozajen, krij, Zwòt ano pa duša (Lani no leto, otobarja, si bila intervistala Lučana MéZnarjawa ziz Solbice. Be tela radi gfat izdè te pyrvi kos). Si mèl sèdanest lit ko si Sel wkrej od Rezije. Si Sel prit nu-w FronCo, si stal tri lita nu pul ano dopo, ziz FronCe si Sel ta-w Zvicero, ano tu-w Zviceri ite lita dardo injyn ki myn Sljst nu deset lit si stal riidi tu-w Zviceri ano si prajel kada ta Vsi dèlet ferie tej wsy iti ki ni stojujo fora od Rezije ki ni prajajo videt te roza-jonske jiidi. Ja radi romonin po roza-jonski ano se moreriidi romonyt basta se den eie. Ja se čiijen fis Rozajen, krij ano pa Zwòt ano pa diiSa. Ta-par VSi somo riidi ro-monili po rozajonski, z mia oefon, z me sastre, pa ta-wne, ano ja na vin eli mòrèn racyt Zvelt ito ki tu-wne to se sucédinalo karjè lit na nozèt ano zaitò to mi ostalo veci tu-w mie, ki ja romonin rade po rozajonski. Ko ši Sel tu-w Zvicero, si Sel delet ta-w Swissair. Ano nur si bil Sel nalest mo Motiv iz Rezije: Solbica tato nu-w Ameriko. Ko si parSel nu-w Ameriko, tu-w Chicago, dno (tato) si mèl tu-w Chicago ano to driio tu-w Pennsilvenia. Tadej, ko si paršel nu-w Chicago, to je bilo, to so tristi lit nozet, pa veci to bo, ano ko si paršel nutor ta-w aereo-porto parSla ma tata me ji-sket. Ano ja si ji rekel -Be, tata, kako mamo romonyt? Po angleški, po laski, po niški, kako, po frančwski. Na rakla - ne, ne - na mi rakla - ti' moreš lopo romonyt po rozajonski. Ja si ostel ano si rekel - TPT # "-J* Be kako bej niste zabila! -Ne, zaitò ki pa sniiwen po rozajonski - na rakla - ano ja si Sla prit nikòj ta pyrwa wera. To bilo karjè prit, ja na vin jošt kada to bilo, mo ja vin da mo moti mèla no lè-to ano ma moti na se noši-nala lèto dèvet ano ta pyrwa tata na sla Sciè prit. Bo bila Sla dwisti lit prit Scfè ano one so riidi si ro-moni'le po rozajonski. Ano popomiislitasi ki ni so Sle nu-w Ameriko ano pa njy otrocy so wmuèli romonyt po rozajonski ano zajtò to mi ostalo numojo mlè tu-w mòj duši da zakoj se ma zabit romonyt po rozajonski, ki to jè noša ge-neracjun, noša krij, noša kultura. Ko prajen izdè w Rezijo to karjè mi dišplaZa ki ni romonijo, ki sia oefa alibò moti, po laški tu-w otroke. Be tèi radi čot da ni be romonili po rozajonski. Ja m'islin da ito ki si rèkel injyn to lòpo. Ni rejo wkrej od Rezije, forč pa dardo dò-w Viden ano otrucèn ni romonijo po laški ano ito to mi diSplaZa karjè. Luigia Negro Anno europeo delle lingue, una petizione Il Presidente del Parlamento Europeo, il Consiglio dell’Unione Europea ed il Presidente della Commissione europea riceveranno prossimamente una petizione a sostegno delle lingue regionali e minoritarie. Si stanno infatti raccogliendo firme e le adesioni in diversi regioni d’Italia e naturalmente anche in molti paesi europei dove sono presenti le minoranze. “Nell’occasione dell’Anno Europeo delle Lingue, coscienti della ricchezza e della diversità del patrimonio linguistico e culturale dell’Europa ed incoraggiati dall’impegno contenuto nella Carta dei Diritti Fondamentali dell’Unione Europea di rispettare la diversità linguistica e culturale, noi, sotto-scritti cittadini dell’Unione Europea facciamo appello alle istituzioni dell’Unione affinchè venga posto in essere un programma d’azione comunitario pluriennale per il sostegno delle lingue regionali e minoritarie in Europea”. É questo il testo della petizione che, presentata anche in lingua slovena, può essere sottoscritta anche presso le associazioni slovene della nostra provincia, in particolare presso il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale oppure presso il Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone. Val la pena inoltre sottolineare che la petizione a favore di un programma specifico e pluriennale per sostenere e promuovere le lingue minori e regionali in Europa è stato promossa dal Bureau europeo per le lingue meno diffuse (EBLUL) e può essere sottoscritta anche sul sito internet www.e-blul.org/ petition. Opinioni a ruota libera di un genitore - Parte quinta Scuola bilingue? Sì grazie “Appartengono all’umanità anche quelli che guardano un’altra televisione” Un unico appunto Nei primi anni di frequentazione della bilingue, mi capitava di sentire, anche durante le riunioni di genitori, una strana perplessità: questi bambini non verranno “immersi” nella cultura italiana. Dove per “cultura” si intendeva quella letteraria (Dante, Manzoni, ecc.). Tale pensiero era sicuramente “ispirato” da una qualche insegnante di italiano (ognuno ha le sue deformazioni professionali). La maestra 2i-va spiegava bene che lo sloveno ha una letteratura e anche un Ivan Cankar, ma tant’è. Manzoni è Manzoni. La mia opinione è diametralmente opposta: questi bambini sono troppo immersi nella cultura italiana che, ahimè, non è quella letteraria. La televisione, la lingua che sentono parlare da quasi tutte le persone che li circondano, gli interessi giovanili, i giochi, il tifo per il calcio, la pubblicità per le bambole: è tutto in italiano. Sono in italiano le cose che più interessano ai bambini. Con la conseguenza che sono irresistibilmente attratti da questa lingua e rischiano di vedere lo sloveno come una mera materia scolastica. Con le conseguenze del caso. Che fare? Per quanto mi concerne trasformerei la scuola bilin- gue in monolingue (solo sloveno!), oppure sloveno e inglese (con insegnanti australiani e scozzesi). Tanto, l’italiano, che non serve a nulla se si sa l’inglese, i nostri pargoli possono sempre, se vogliono, impararlo dalla TV-spazzatura. Capisco che, almeno nel breve periodo, non è possibile e, di coraggio, i padri fondatori della bilingue, ne hanno già avuto fin troppo. Certo che il cartello “proibito parlare italiano” messo in ogni aula mi piacerebbe tanto. Anche per vendicarmi delle proibizioni, dei castighi, delle multe, delle berrette con le orecchie d’asino che ci sono state nei confronti di tanti scolari che parlavano friulano. Insomma l’unico appunto che voglio muovere alla scuola bilingue è che dovrebbe fare meno italiano. Non voglio dare suggerimenti su “che cosa fare” perchè, dall’esterno le cose sembrano sempre facili e, se fossero state facili, le a-vrebbero realizzate senza il mio suggerimento. Una costatazione: gli scambi con la Slovenia, che sia la Poletna Sola, o la Planinska Družina che porta i bambini sul Km assieme ai coetanei sloveni, sono utilissimi, anzi indispensabili. Dal punto di vista linguistico perchè la lingua non è solo quella parlata a scuola ma, soprattutto, quella che si parla in famiglia, nelle o-sterie, nelle sagre di paese, ecc. Dal punto di vista u-mano, e delle future relazioni tra i popoli, è fonda-mentale rendersi conto che appartengono all’umanità anche quelli che guardano un’altra televisione. Mi piacerebbe che gruppi di caporettani e tolminot-ti potessero, periodicamente, frequentare la bilingue di San Pietro. Per portare un po’ di slovenità. E per imparare un po’ d’italiano, sempre utile per ricevere turisti e per attività commerciali (no, non riusciranno mai a diventare insuperabili pataccari come i napoletani; è un sogno che si possono mettere da parte, quella è un’arte che non si improvvisa). Così come mi piacerebbe che, magari per periodi brevi, degli allievi della bilingue andassero a scuola a Caporetto o Tolmino. Da bravi “italiani” si lamenteranno del cibo, ma dovranno pur fare qualche sacrificio per diventare il piccolo popolo che farà da cerniera tra Est e Ovest. Le mitiche “gite” Una sera che avevo ospiti siamo rimasti tutti per mezz’ora con la forchetta a mezz’aria per ascoltare mia figlia Gaila che, con linguaggio a dir poco scientifico, teneva una lezione di paleontologia (aveva appena visitato il museo dei fossili). Mia mamma (la terribile nonna) ricorda sempre le “gite dei nonni” che faceva quando i nipotini erano all’asilo. E’ molto dispiaciuta di non avere più nipoti all’asilo; quelle gite erano, per lei, l’avvenimento dell’anno. Brave le maestre che hanno concepito l’iniziativa. E, poi, volete mettere: non capita tutti i giorni di conoscere, e di prima mano, tutti i pettegolezzi delle Valli. Il soggiorno a LivSke Ravne: non ho mai, giuro mai, visto bambini così contenti. Una scuola, e delle maestre, che rendono contenti i bambini a un grado così e-levato sono, secondo me, più uniche che rare. Non ho parole per complimenti e ringraziamenti. I figli aumentano, vanno alla bilingue... Dopo Daria (ormai sapete chi è e che scuola ha frequentato) mi sono nati altri due figli, ognuno coi suoi pregi e i suoi difetti (noi papà li vorremmo perfetti, ma non ci sono speranze). Naturalmente tutti alla bilingue. La prima parola che ha imparato il primo giorno di asilo il figlio chiamato MiloS Lorenzo è stata bokanCa, e la poesiola che ha scritto alla fine della quinta elementare porta per titolo Sola konča. Pare proprio che non abbia grandi affinità elettive per l’Istituzione scolastica. Lamentele da parte dei figli? Non molte e di scarso rilievo. La figlia chiamata Gaila, nei primi tempi, si sfogava così col papà: “quelle porche di maestre fanno sempre tutto quello che vogliono loro”. Naturalmente c’è qualche lamentela sul cibo perchè certe cose (ad esempio le zucchine) a Gaila non piacciono proprio, non perchè la cuoca Albina ha perso smalto. Dialogo tra infanti: Gaila: Quanto manca alla fine della scuola? MiloS (che questi conti li tiene): Tre mesi. Gaila (schifata): Ti immagini, ancora tre mesi a zucchine! ...e i papà imbiancano Una collega che assomiglia ad una di quelle sespe che hanno preso la muffa (sopra pensiero devo averglielo fatto presente), forse con astio vendicativo, mi ha detto: “anche tu sei invecchiato, ti sei stempiato, ingrigito, appesantito...”. ”Sì, vabbè - ho risposto - ma io ho i figli alla bilingue!”. Non serve essere fini psicologi per capire che, anche se gli anni passano (sono passati anche per Brigitte Bardot), mi resta la sensazione, anzi l’orgoglio, di avere fatto qualcosa di buono nella vita, e cioè di avere mandato i figli alla scuola bilingue di San Pietro al Natisone. 5 -fine Scritto nel luglio dell’anno 2000 Enos Costantini Lettera aperta al Ministro per l’ambiente D sogno di abitare a Grobbia ed il degrado del territorio Zanimiva raziskava konzorcija o stanju vinogradništva V vzhodni Furlaniji bodo obnovili 20% vinogradov a j i ______________________________________________________________________________novi matajur ^7 AktUalnO četrtek, 1. marca2001 / Odločilna vloga SDGZ pri nastajanju konzorcija - Predstavitev v Čedadu tja Geolinea. Med drugim je poudaril pomen dejstva, da območje, ki je danes obmejno, to v kratkem ne bo veC. Piccini je Člane konzorcija pozval k skupnemu delu, da se Nadiške doline in Čedad lahko predstavijo širšemu območju z vsem kar lahko nudijo kakovostnega. Predvsem neokrnjeno naravo, kulturne, zgodovinske in kulinarične značilnosti. To seveda ni ponudba za masovni turizem, paC pa za izbranega gosta, ki ve kaj hoCe in teh je dandanes vse več. Spodbudne besede je na predstavitvi Arenga izrekel predsednik videnske trgovinske zbornice Enrico Bertossi, ki je izrazil prepričanje, da bo konzorcij uspel v svojih namenih, Ce se bodo vsi zavedali pomena skupnega dela in strateškega cilja. V imenu upraviteljev je posegel predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Firmino Marinič. Naglasil je zadovoljstvo ob zaCetku delovanja konzorcija in se zavzel za izkoriščanje sredstev iz evropskih skladov, dokler so ti za obmejna območja še na razpolago- Boris Stoka se je v imenu organizatorjev zahvalil vsem, ki so prispevali k uspehu predstavitve, med temi grafičnemu uradu podjetja Geolinea, Cedajski mlekarni, podjetju Vida, Konzorciju za zaščito vin Colli orientali del Friuli in še posebej gostilnama Le querce in La cascata. Dušan UdoviC Po dolgih in skrbnih pripravah so prejšnji petek v prostorih Cedajske zadružne mlekarne predstavili konzorcij Arengo, ki bo skrbel za turistično promocijo Nadiških dolin in Čedada. Delo za ustanovitev konzorcija je bilo zahtevno, kot je lahko zahtevno postavljanje ustanove za združevanje gospodarskih interesov in dejavnosti v pogojih brez velike tovrstne tradicije. V prvi vrsti gre podčrtati odločilno vlogo, ki jo je pri ustanavljanju konzorcija odigralo Slovensko deželno gospodarsko združenje s svojim Cedajskim sedežem in koordinatorjem Borisom Štoko. Stoka je bil tudi animator in vodja predstavitve, ki so se je med drugimi udeležili župani in upravitelji, mnogi podjetniki in turistični operaterji, krstu Arenga pa je prisostvoval tudi predsednik videnske trgovinske zbornice Enrico Bertossi. Arengo je struktura mešanega značaja, ki jo sestavljajo bodisi zasebni podjetniki kot javne uprave in ustanove. Doslej je v konzorciju poleg Nadiške gorske skupnosti prisotnih deset beneških občin vključno s Čedadom, glavnino pa predstavlja petindvajset podjetij in združenj, ki delujejo na območju Nadiških dolin in Čedada. Med temi naj omenimo SDGZ, združenje Cividale futura, Združenje za turistični razvoj Nadiških dolin, združenje Invito-Vabilo, združenje Bed and Breakfast, “Arengo” za turistični razvoj Benečije in Čedada podjetje Geofin, prizvajalci guban, konzorcij za zaščito vinskega porekla Colli orientali del Friuli, vključena pa so še druga kmetijska, turistična in proizvodna podjetja. Konzorcij ima znaCaj odprte strukture, kar pomeni, da se vanjo lahko naknadno včlanijo še druga združenja in podjetja, ki bi to želela. Čeprav je sedaj govor o Cedajsko-nadiškem območju, ima konzorcij v namenu širitev tudi na območje Terske gorske skupnosti, v kolikor bo za to obstajalo zanimanje. Arengo si je omislil partnerstvo z deželno dru- žbo za informatiko Insiel. V teku je že veC projektov, ki naj bi skupno ustvarjali sistem kakovostne ponudbe. Gre za naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti Nadiških dolin in Čedada, tipično kulinariko, kmetijske in druge značilne proizvode tega območja. Konzorcij ima v naCrtu tudi vrsto izobraževalnih pobud in marketinških pri- Predsednik konzorcija Arengo, Stefano Piccini, med svojim nastopom na čedajski predstavitvi in pogled na številno publiko v dvorani jemov ter ustreznih promocijskih dejavnosti. Na predstavitvi je spregovoril tudi pred kratkim izvoljeni predsednik konzorcija Stefano Piccini, sicer uspešen lastnik podje- Alla cortese attenzione del Ministero per l’ambiente ed alla redazione del Novi Matajur Siamo due abitanti del paese di Grobbia, comune di San Leonardo (UD), una giovane coppia che nel 1995 ha scelto di lasciare la città di Udine in cui risiedeva per acquistare e ristrutturare una casa tipica nelle vicine Valli del Nati-sone. Purtroppo, nel maggio 2000 la Regione Friuli -Venezia Giulia ha autorizzato un’indagine di ricerca di pietra “piasentina” a pochi passi da casa nostra (60 metri attuali, anche se i terreni acquistati dalla ditta confinano esattamente con il nostro giardino!) e quindi dal centro abitato di Grobbia. Già a suo tempo ci siamo preoccupati per l’avvio dell’attività in questione, sostenuti da altri cittadini del nostro comune, ed ora che l’attività ci pare già u-na cava a tutti gli effetti, o-nestamente ci viene il dubbio che questo preannuncia quanto temevamo. Ci chiediamo quali siano i presupposti per il futuro, dato che le nostre a-spettative non combaciano certo con lo “sviluppo” attuale del territorio. Abbiamo veramente la necessità di sapere se le nostre preoccupazioni siano fondate e se gli enti preposti abbiano cominciato a pensare al grave disagio che sta subendo il territorio. (Le facciamo sapere che la zona “soffre” già per la vicinissima presenza di allevamenti cunicoli e una pista di karting, tutti di recente apertura, nonché di altre 5 cave). Dato che tutte le nostre energie familiari si sono concentrate per realizzare il proprio sogno (abitare a Grobbia), non riusciamo ad accettare quello che consideriamo un grave atto, nettamente in contrasto con l’ambiente circostante e con la nostra scelta di vita. E’ da molto tempo che auspichiamo una pianificazione più consona del territorio delle Valli ed un suo sviluppo, ma tutto questo non può prescindere dal rispetto della popolazione residente. Chiediamo gentilmente un Suo impegno ad interessarsi della situazione, possibilmente informandoci degli sviluppi, anche perchè tutte le rassicurazioni verbali forniteci dai vari enti (Comune / Regione) sono rimasti tali. La ringraziamo sentita-mente sperando che Lei ci possa prospettare un futuro certo e sereno. Distinti saluti. Paola Menichini Massimo Mossenta Konzorcij za zaSCito vinskega porekla Colli o-rientali del Friuli je tudi v zimskih mesecih zelo aktiven. Pred kratkim je imel na svojem sedežu v Čedadu v gosteh deželnega odbornika za kmetijstvo Alda Ariisa in druge pristojne deželne funkcionarje. Predsednica konzorcija Ivana Adami in direktor dr. Marco Malison sta predstavila rezultate raziskave o stanju vinogradništva na območjih vzhodne Furlanije, ki so jo opravili tehniki ustanove. Študija je zajela 91 kmetijskih podjetij s skupno površino 2200 hektarjev, od katerih je veC kot polovica posajenih s trtami. Po predvidevanjih bodo vinogradniki v letih 2001-2006 obnovili preko dvajset odstotkov obstoječih vinogradov. Bodisi da gre za zamenjavo starih trt z novimi, bodisi da gre za nove sisteme vzreje. Precej vinogradnikov bo tudi zamenjalo proizvodnjo sorte grozdja. Iz raziskave nadalje izhaja, da imajo številne kleti v naCrtih gradbene posege za obnovitev in razširitev. Mnogi vinogradniki pa imajo tudi potrebo po posebnih prostorih za goste, saj je vse več obiska turističnih skupin. V teku so tudi številni tehnični posegi za izpopolnitev vinifikacije, uporaba francoskih sodov ”barri-que“ pa se bo podvojila. Vse to kaže na hitro kakovostno rast kakovosti vinske proizvodnje vzhodne Furlanije, zato je bila na srečanju podčrtana tudi potreba po novih urbanističnih posegih, pri katerih naj bi občine uskladile in poenotile kriterije, (du) Sedež konzorcija, detajl notranjosti Četrtek, 1. marca 2001 Ricordo di Giovanni Cesca, per decenni a capo del CFP di Cividale Un vero “direttore” di vita per tutti noi \ Non mi riesce facile scrivere un ricordo del direttore Giovanni Cesca a poche settimane dalla sua inattesa scomparsa, proprio perché un groppo mi chiude la gola nel ricordare, quale ex educatore, tutte quelle fugaci immagini del passato ed i momenti entusiasmanti trascorsi al Centro Formazione Professionale di Cividale. Si accavallano, ora, i ricordi del suo vissuto attraverso la concreta assistenza ai ragazzi connotata da tutte le valenze educative che sapeva trasmettere e gli impegni intellettuali destinati a rendere l’istituzione scolastica e collegiale di Cividale in linea con le esigenze pedagogiche moderne ed in proiezione d’avanguardia. Questa mia amicizia più che ventennale e di conseguenza la frequentazione del direttore, mi hanno plasmato sull’esempio della sua vita intesa in un attaccamento stupendo alla sua famiglia verso la quale dimostrava gesti di profondo affetto e di attenzione che riservava anche alla schiera degli amici più cari. La più importante tappa della sua vita iniziò nel 1955 quando mons. A-bramo Freschi, lo incaricava ad organizzare corsi di addestramento a favore dei giovani orfani assistiti: si era da poco diplomato geometra e sebbene l’esperienza era piuttosto modesta non mancava - come spesse volte ripeteva - l’impegno che era arricchito dall’entusiasmo e la volontà dallo stimolo del successo. Un inizio aspro e difficile per il novello geometra che portò a battesimo i corsi dei meccanici e degli elettricisti con l’allargamento repentino ai successivi corsi per e- Giovanni Cesca assieme agli istitutori del Centro di formazione professionale sul Matajur dili, tipografi, saldatori e tornitori. Parallelamente cresce anche l’intelaiatura del Centro e si allarga la fascia di istruzione ai corsi panettieri - pasticcieri: si aggiungono, poi, specializzazioni ai corsi esistenti, si estrinsecano corsi serali per adulti, mentre l’era del computer non trova disarmato il Centro per una rinnovata innovazione tecnologica ed informatica non solo del reparto grafici. Ma era palpabile la sua propensione e la voglia di dare una connotazione alla formazione professionale sul piano culturale, su quello didattico e tecnologico - o-perativo e di far “uscire” definitivamente la formazione professionale dalle forme i-niziali dell’addestramento. Quello che però mi preme sottolineare, a ricordo, è la sua disposizione d’animo e sua abnegazione per i giovani del C.F.P. per i quali si promuoveva con atti di marcata solidarietà, fatta non solo di una tangibile assistenza economica rivolta verso le famiglie più bisognose e disagiate della realtà territoriale delle Valli del Natisone, ma anche di una accoglienza settimanale nell’istituzione collegiale degli allievi per alleviare le famiglie dal carico del rientro quotidiano. E’ stato un personaggio intelligente, saggio, accorto nel coordinare il grossissimo lavoro tra la realtà convit-tuale e la formazione professionale con una autorevolezza che era il tratto esteriore più visibile ma che non ha mai ecceduto in atteggiamenti autoritari. Come non ricordarlo nelle sue inaspettate e rassicuranti presenze serali tra i ragazzi ospiti del Convitto sempre pronto a interloquire con raccomandazioni affabili che si traducevano in lezioni di galateo, di sociologia, di etica comportamentale: erano autentiche lezioni di vita che dimostravano la sua “vocazione” educativa. Ripeteva spesso che le occasioni di incontro della giornata sono un momento per un confronto sereno, servono per ricordare le “buone maniere” del convivere, che durante i momenti liberi dagli impegni di studio è bene mettere in pratica le osservazioni degli educatori (anche se possediamo un codice genetico restio ad accettare tutto ciò che appare regola o norma), che è fondamentale il rapporto di socializzazione e che l’amicizia, in queste circostanze deve diventare sinonimo di piacevolezza! Era sempre prodigo di raccomandazioni nei confronti degli educatori e degli insegnanti, al fine di trasmettere tramite noi il messaggio educativo agli allievi: era convinto che le competenze si misurano non solo nelle tecniche, nel parlare e nel farsi capire, ma anche nell’essere dei testimoni e degli esempi consapevoli e che l’impegno in questa mi-nisterialità richiede intenzionalità e capacità di progettazione. Questa per lui era la grandezza di un servizio che tocca il futuro, quello dei ragazzi che ci erano affidati! Era in grado di instaurare rapporti significativi fra capi e ragazzi e fra ragazzi tra di loro, rendendoli veri protagonisti della loro crescita in una società che troppo spesso massifica e generalizza. Un suo particolare insegnamento, che mi è sempre rimasto presente, era questo: “se vogliamo essere testimoni di ciò che stiamo facendo per i ragazzi, convinti della proposta che costruiamo con la nostra “passione educativa”, capaci di orgoglio, dobbiamo farci carico anche dei limiti e delle difficoltà del nostro essere capi”. Ripeteva che sta nell’arte del “capo” tenere continua-mente presenti i singoli ragazzi nel loro percorso, caratterizzato da ritmi e tempi personali, porre attenzione al cambiamento e allo sviluppo evolutivo. Credo veramente che la sua sia stata una testimonianza di un’attività educativa esercitata organicamente e sistematicamente in situazioni che si rivolgevano alla vita quotidiana come spazio e metodo educativo; la sua vita quotidiana era il suo Centro, al quale dedicava tutte le energie senza risparmio e limitazioni di tempo nell’arco della giornata o della settimana. Da questa sua dimensione umana deriva la pregnanza e l’incisività dell’azione educativa che, nel suo “servizio per gli altri”, si è concretizzata in tutta la sua testimonianza cristiana del proprio esistere e del proprio essere. Caro direttore, io la ricordo con queste poche righe che mi giungono dal profondo dell’animo. Non dimenticherò l’aiuto che mi ha dato ed il bene che mi ha trasmesso convinto che questi suoi insegnamenti etico -comportamentali rimarranno indelebili nel mio animo e saranno - sul suo esempio -di sprone a lottare su tutte le avversità della vita: tale ri-conoscenza è manifesta anche nella tristezza dei volti di tutti gli ex allievi che perdono il loro “direttore di vita” e a cui desiderano manifestare un grazie accorato per la viva riconoscenza dell’opera sociale, la preparazione professionale e la sua calda umanità. Pio Cudrig Je trìeba pohvalil an zahvalit pio loco Varlai'a iz Sauodnjc an i se clomai'i-ne, ki so dielal za Čezmejni pust v CepleSiSCii. V Idarski dolini pust je spet oživeu! Klobasice na grabjah, Skapjači, te gardi, te liepi an pisani ruogjasti pustje za pravi slovienski pust vesoke Idarske doline so se že dvie liet, dan za adnim, pru lepuo napravli. S troštan, de bojo mogli an oni kiek takega zakurit kupe z Ligom an liskimi judmi v Sloveniji, s kerimi se pru pogost u srečavajo an ušafavajo saj za vsako veselico. SreCno, pust! S. K. Zavojo pomanjkanja judi tud’ v vesoki Idarski dolini je biu Pust v naobamosti, de pre-genja. Potlè, z dobro vojo mladih domačinov an s po- močjo pustov srienjskega ka-muna (posebno tiste vasi, ki gledajo nad Idaijo) an s parja-telji z Jagnjeda an Utane od nimar že vezani na ObuorCo se je vse na novim zaCelo. De je tuoi moglo ratat je puno parpómau an nas Čezmejni pust, ki sta ga že dvakrat par-pravla Gorska skupnost, pro-loko VartaCa an Turistično društvo Livek an za kateri Idarci, ki imajo športno an kulturno društvo v ObuorCa, = Minimatajur---------------—— La Grotta di S. Giovanni d’Antro tra la leggenda e la storia Un perfetto sistema di osservazione tra i monti novi matajur četrtek, 1. marca 2001 9 «Chi fu il primo abitatore che diede poi il via allo sfruttamento, almeno parziale, della parte anteriore della grotta? Probabilmente un anacoreta. Cristiano, naturalmente, e da porsi già nel V secolo 0 nel VI, quando quest’uso era tutt’altro che raro». Mutinelli aggiunge nel suo studio: «Dall'esistere di una simile forma di vita umana alla costruzione di quel sacello che presto, per la presenza del santo custode, acquistasse presso le popolazioni della valle fama di miracoloso, il passo è breve (...). Ma le vicende di quei tempi lontani sono dense di avvenimenti: gli Avari, 1 Goti, i Longobardi, i Franchi, gli Ungari, i Turchi, gli Alemanni ecc. ecc. fecero spesso di questo paese un campo di battaglia e di queste vallate la strada obbligata al loro furioso passaggio. Alla povera gente del luogo, inerme e pacifica, non rimaneva che lo scampo di un rifugio fra gli antri inaccessibili noti solo a loro. Ed allora ecco che accanto all’anacoreta, vediamo accorrere una piccola colonia spaurita, appena vegliata dai maschi più validi, armati forse solo di roncole, ascie e bastoni» (Mutinelli, 1966). A questo punto è facile affacciarsi alla leggenda. Ci riferiamo alla leggenda della regina che beffò Attila fingendo abbondanza di viveri e possibilità di resistere a lungo all’assedio degli Unni. Al racconto non si dà peso storico. Invece nella storiografia un’eccezione c’è, benché fondata su labili echi della tradizione. E quella che si legge in “La Gastaldia di Antro” di Michele Lei-cht (1911). Dopo aver riferito in breve la leggenda, Leicht prosegue: «La ritirata di Attila ha prestato ad una leggenda la quale ci rafferma il punto di vista particolare dal quale le popolazioni montanine continuarono a considerare quella chiusa. Nella leggenda è probabile ci sia una parte di vero, che cioè qui esistessero munizioni [fortificazioni] castellane fin dai tempi romani, e che Antro si sia difeso contro gli Unni» (Leicht, 1911). Che la popolazione cercasse di nascondersi in luoghi riparati alla vista degli invasori ed inacces- «te- * * v-^.. ' 'Jrvv ?.. •’ri --"v La muraglia antistante alla Grotta di S. Giovanni d’Antro sibili è del tutto naturale. Quale rifugio migliore della grotta di Antro, ampia e profonda ricavata dalla natura in una parete rocciosa, nascosta nella folta vegetazione? L’evento non rivestirebbe dunque il carattere di mero racconto fiabesco, perché non ci sono dubbi sulla presenza di opere fortificate presso la grotta fin dal periodo romano, dettate dalla posizione topografica e strategica, elevata, inaccessibile e, oltret-tutto, ben nascosta agli sguardi degli invasori, luogo in cui la popolazione impaurita poteva essere ospitata. All’uso militare degli apprestamenti nella tarda antichità, cui abbiamo accennato, si aggiunge anche la funzione religiosa, quando la diffusione del Cristianesimo si intensificò sul territorio ad opera dei semplici eremiti, poi di sacerdoti mandati dai vescovi di Aquileia e infine, da Cividale in prima persona, quando la città partecipò alla cristianizzazione del suo entroterra. Lo studio più moderno e ricco di unformazioni i-nedite sul Cristianesimo ad Antro, appare quello di Faustino Nazzi. Dopo a-ver delineato il carattere strategico del complesso sotto il profilo militare (poi vedremo quello religioso), Nazzi fa riferimento ad una delle funzioni principali di S. Giovanni d’Antro: quella di avvistamento od osservatorio ottico dei movimenti militari lungo il Natisone e le convalli. I movimenti degli invasori che giungevano dai valichi (Stupizza e Livek) potevano essere controllati da decine di siti, il più delle volte loca-lizzabilii presso gli eremi montani: S. Andrea, S. Giorgio, S. Canziano, S. Giovanni di Tercimonte, S. Martino, S. Lorenzo, S.Ilario e tutti gli altri. Nazzi traccia la mappa di questi collegamenti sulle alture in funzione della difesa di Cividale. Gli avvistamenti di movimenti militari e di incursioni, ritenute foriere di pericoli, diretti specialmente ai danni della città, venivano comunicati per mezzo dell’emmissione di fumi, di giorno, e di fuochi la notte, trasmessi di osservatorio in osservatorio fino a giungere a Stara Gora, dove erano interpretati nell’opportuno significato. (Venezia, 63) Paolo Petricig Kotič dan l jazek 20 Matej Šekli Dativo plurala 2 Isi vijač čemo najprit pogledat šče nur, da koj ni majo ta-na kunce te moške, te ženske anu te sridnje biside, ko ni so tu-w dativu plurala. Te moške biside dédan, konjàn, zobàn/zoban Te ženske biside krawan, kozàn, owcàn tilivižjunan, mišan, kokoSàn Te sridnje biside janjacan, raSatàn, ukinan/oknàn Njan pošpegnimo šče, da kaku ni se rivawajo biside, ka ni se nalažajo ta-prid timi moškimi, timi Zenskimi anu timi sridnjimi bisidi, ko ise ni stuj'ijo tu-w dativu plurala. Te mòske biside dèdan nin lipin sini'óan tin rozajanskin tarinjan isèn/itén sinan mèn/tvèn bratran našin/wašin dèdan Te Zènske biside krawan nin lipin hčirican tin rozajanskin hi'San isèn/itèn Zanàn mèn/tvèn sastràn našin/wašin baban Te sridnje biside janjacan nin bilin janjacan tin rozajanskin ubliCi'lan isèn/itèn janjacan mèn/tvèn dilan našin/wašin dilan Provejmò prig’at bisi-do itaku, da na bo šla prow! 1. Somò radè pokazali našo dulino (ni mladi študintavi), ka ni so par-šle nas nalèst. Sinici ni so šle ta-h (ne lipe hčirice) za je pajet plesat. 3. Njan dajèn bisido (ti najbojè mladi) od ise tražmišjuni: najprit (hčirice) anu dopo SCè (si-niči). 4. Babe ni radè pravijo pravice (ti mali utru-ce). 5. Ti mladi ni radè pomagajo (ti stari jiidi). 6. Somò poslali “Te rozajanski kolindrin” (wse ti rozajanski čirko-lavi anu asočacjuni). 7. Ja riidi pomagan (muje bratri anu sastre), ko ni se paraèawajo za škulo. 8. Si rèkal/rakla pa (twuje am'fgavi), da ni pridijtè z nami ta w diskoteko? 9. To rudi lòpu šinkat kej (naši dèdavi anu naše babe) anu je zvasaiet, ko jè kaka fješta. 10. Wže ko an bil mlad, an Sài ta-h (alpi-" navi). Kaku to jè jošt? 1. nin mladin študin-tan; 2. nin lipin hčirican; 3. tin najbojè mladin, hčirican, siničan; 4. tin malin utrucén; 5. tin starin judin; 6. wsèn tin rozajanskin čirkolan anu asočacjunan; 7, mén bratran anu sastràn; 8. tvèn ami'gan; 9. našin dèdan anu na-šin baban; 10. alpinan. Za parac’àt iso somò doparali li'brin »Grammatica pratica resiana: 11 sostantivo« od profasò-rja Hana Steenwijka. Puno puno liet nazaj, kadar so ljudje živiel takuo na duzim ku Metuzalem, je bluo zapoviedano ubit stare ljudi, ki niso imiel vič moči za dielo. Nieki sin, ki je imeu zelo rad svojega očeta ni teu telega narest. Skru je lepuo očeta an ga poskrivš rediu. Tala velika ljubezan pa se mu je hmalu poplačala. Kraj tiste dežele, ki ni imeu naslednika, je tenčas razmišlju, kuo ušafat narbuj modrega mladeniča za moža njega hčere. Zatuo si je zmi-slu tri uganke. To parvo je ukazu vsem mladeničem, naj se zguoda zjutra zberejo kupe. An tisti, ki parvi zagleda sonce udobi uganko. Priet ku je šu, je sin vpra-šu očeta za pomuoč an oče mu je poviedu, kakuo naj nardi. Vsi mladeniči so Sli na goro an vsi so začel bulit tja, kjer ustaja sonce. Mlade- Slovenska ljudska prayca Kraj an tri uganke Kadar je še vajala zapuoved, de je trieba stare judi brez rnoči ubit nič je pa obamu pogled na najviši varh atu blizu an kadar je sonce posijalo parvi Zarek nanj je jau: “Dragi kraj, poglejte sonce!”. Kraj mu je veselo potuku po ramane an jau. “Ti si modar, ti si uduobu”. Kadar je parSu damu je očetu poviedu: “Si imeu pru, sem uganu. A kar nas je uprašu telekrat je pru teZkuo, se bojim, de še ti ne boš vie-du”. “Kaj je vprašu?” “Tisti, ki pride an ne bo ne obut, ne buos, tisti ugane”. Oča se je posmejau an odguoriu, de nie pru nič teZkuo. Potle pa naročiu sinu, kakuo naj se obnaša. Obu je čerieulje an odtargu podplate, takuo de je biu obut an dol zdol pa buos. “Dobrò, dobrò! - je jau kraj - ti si muoj sin, ze drugič si uganu mojo misu. Jutri se zberemo tle an tisti, ki bo imeu za klabukam narlieuš rožo, tisti ugane trecji krat”. “Kuo se more uganit, katera roža mu je med vsemi narbuj všeč?” se je žalostiu te mlad. “Sinič muoj - je jau oča - ni lieuše rože na sviete od klasa všenice an takole jo misli an kraj”, ga je potroštu stari oča. Napoviedan dan je sin nardiu, takuo, ki mu je biu oča poviedu an je šu pred kraja z vseničnim klasjem za klabukam. “Norac - so se mu smejali te drugi mladeni- či - od kada je všenica roza?” Kraj ga je zagledu Ze od deleča, je stopu k njemu an ga objeu: “Ti moje drago diete, muoj zlati sin, ti si muoj zet, ti boš muoj vrieden naslednik. Jo ni lieuše rože od klasa všenice. Kadar vide-mo, kakuo se všenica zibje pod vietram, je naše veseje brez konca. Glih takuo je kadar nam pamesejo na mizo šele gorko pugačo, ki nam zauonja še buj ko narbuj dišeča roza”. Potlè se je kraj obarnu do mladeniča an ga vprašu: “Sinič muoj od kod ti parhaja tarkaj modruosti?”. Mladenič se je ustrašu an nie viedu, kakuo odguorit. “Mu- oj kraj bi vam poviedu, če bi se ne bau, de se boste razje-zu”. “Naj se bat, povej!” je jau kraj. Mladenič mu je takuo poviedu, de kuo ni moglo njega sarce prenest, de bi umoriu starega očeta an kakuo ga je skru an obdarzu pri življenju. Poviedu je tudi, kakuo mu je star oča poma-gu an kakuo je z njega pomočjo vse uganu. Kraja je tala močna ljubezan do očeta ganila do suzi: “Za tuole, kar si naredu te imam še buj rad, pokazalo se je toje dobro sarce, mene pa je padla mriena pred oči. Sele sada sem zastopu, de so nam modruost an učilo starih ljudi v življenju v veliko pomuoč an podpuoro. Od sada napri naj bo vajala nova zapuoved: Vsak muora spoštovat vsakega starega. Sinuovi skarbite za svoje starše z ljubeznjio an hvaležnostjo do zadnje ure njih življenja!”. novi matajur četrtek, 1. marca 2001 Šport Risultati 1. Categoria Reanese - Valnatisone 3-1 3. Categoria Nimis - Savognese 1-0 Audace - Serenissima 0-3 JUNIORES Buonacquisto - Valnatisone 1-3 Allievi Chiavris - Valnatisone 2-6 Giovanissimi Martignacco - Valnatisone 1-6 Amatori Real Filpa - Warriors 2-2 Valli Natisone - Dream team 2-0 Pol. Valnatisone - Birr. da Marco 2-1 Piaino - Osteria al Colovrat 2-1 Calcetto Merenderos - Beverly village pub 5-7 Rojal - Bronx team n.p. Ciepi - Paradiso dei golosi 7-4 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Castions 3. Categoria Savognese - Moimacco Fortissimi - Audace JUNIORES Valnatisone - Lestizza Allievi Azzurra - Valnatisone Giovanissimi Com. Faedis - Valnatisone Amatori Reai Filpa - Anni '80 Valli Natisone - Osteria della salute Moimacco - Poi. Valnatisone Osteria al Colovrat - Linea golosa Calcetto Toppazzini - Merenderos Bronx team - Nuovomillennio Paradiso dei golosi - Rojal Classifiche 1. Categoria Gonars 49; Reanese 45; Santamaria 42; Flumignano 41; Lumignacco 37; Majane-se 35; Riviera 30; Union Nogaredo 29; Ancona 28; Tarcentina 25; Valnatisone 24; Tre stelle, Venzone 22; Azzurra 20; Maranese 17; Castions 12. 3. Categoria Corno 41; Moimacco, Nimis 32; Savognese; Stella Azzurra 29; Serenissima 28; Gaglianese 27; Chiavris 26; Libero A-tl. Rizzi 23; Assosangiorgina 22; Savor-gnanese 21; Cormor 18; Fortissimi 16; Audace 1. JUNIORES Pagnacco 33; Chiavris 26; Cussignacco 25; Valnatisone, Com. Faedis, Centrose-dia 23; S. Gottardo 20; Buonacquisto 19; Lestizza 14; Serenissima 11; Tavagnacco 9; Buttrio 4. Allievi Pagnacco 39; Union 91/A 36; Azzurra 34; Manzanese 32; Bearzi 31; Torreanese 27; Gaglianese 26; Valnatisone 25; Fortissimi, Reanese 19; Libero Atl. Rizzi 16; Cen-trosedia 11 ; Tavagnacco 4; Chiavris -1. Giovanissimi Buttrio 35; Gaglianese 28; Chiavris* 26; Valnatisone* 22; Com. Faedis 19; Tavagnacco 16; Buonacquisto*, Fortissimi* 14; Moimacco*13; Serenissima 11; Martignacco 0. Cussignacco/B fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 27; Anni 80 21 ; Edil Tomat, Effe tre 20; Daniele 19; Termokey 18; Warriors 17; Tissano 16; Mereto di Capitolo, Al sole due 15; Bar Corrado 14; Coopca Tolmezzo 12; Fagagna 11 ; Coop Premariacco 9. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone 22; Osteria della salute 22; Turkey pub 21; Treppo 20; Rojale-se 18; Elettrica Passon, Amaro 16; Racchiuso, Dream team 15; Team Calligaro Montenars 12; L'Arcobaleno 7. Amatori (2. Categoria) Birr, da Marco 25; Torean, Campeglio 24; Gunners 21; Poi. Valnatisone 20; S. Lorenzo 18; Pizz. Rispoli 16; Carioca 15; Colugna, Agli amici 12; Moimacco 7; Pizz. da raffaele 6. Amatori (3. Categoria) La bottega del mobile 27; Linea golosa 25; Ai Cons 24; Osteria al Colovrat 22; Piaino 15; Grions, Bar Manhattan 13; Alla terrazza 12; Atl. Beivars 10; Pizz. Mouiin rouge 6; Osteria da Lodia 3. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Osgnach e Scuderin regalano alla squadra amatoriale il successo nei confronti del Dream team La Valli del Natisone non molla 0 comando Sconfitte per Valnatisone, Savognese e Audace - Le giovanili tutte vittoriose in trasferta - Il Reai Filpa si fa raggiungere dai Warriors - Nel calcetto ruzzoloni per i Merenderos e per il Paradiso dei golosi della “covata”. Nel campionato di Seconda categoria la Poli-sportiva Valnatisone di Cividale ha superato la capolista grazie alle reti messe a segno da Tedeschi su passaggio di Lippi e da Nigro con un colpo di testa. A Piaino l’Osteria al Colovrat di Drenchia ha perso di misura, andando in gol con Cristian Specogna. Nel campionato di Eccellenza di calcetto sconfitti i Merenderos che hanno realizzato con Simone Vo-grig (tripletta), Massimiliano Pozza e Mauro Corredig. In Prima categoria al Pa- L. Clinaz - Giovanissimi radiso dei golosi non sono bastate le reti di Davide Del Gallo (tre) e Pace per avere ragione della Ciepi. (Paolo Caffi) Kolesarska tekma za pokal ZSSDI Dirka odpovedana Številna publika in novinarji, ki so se prejšnji teden udeležili predstavitve mednarodne kolesarske dirke za pokal ZSSDI, so doživeli "škotsko prho“, kot se temu pravi. Dirko, na katero je bilo prijavljenih dvesto kolesarjev iz številnih evropskih drZav, je namreč trZaška prefektura morala odpovedati zaradi nevarnosti manifestacij, ki se v Trstu obetajo ob svetovnem vrhu vodilnih drZav G8. Lonjersko društvo Adria, ki je v sodelovanju s tržaško Občino prireditelj dirke, si je do zadnjega trenutka prizadevalo najti alternativno rešitev. Predlaganih je bilo več sprememb trase, vendar brez uspeha. Na koncu je prevladala ocena, da sta varnost in osebna integriteta kolesarjev na prvem mestu, za to pa ni bilo zadostnih jamstev. Drugega datuma pa zaradi zdavnaj določenega koledarja tekmovanj tudi ni bilo mogoče določiti. Rucchin nuovo presidente dei pescatori dell’Alborella Recentemente presso la sede della Società pescatori sportivi Alborella, a Centur di San Leonardo, è stato rinnovato il consiglio direttivo del sodalizio. Alla presidenza è stato eletto Alberto Rucchin di Sa-vogna, mentre Aldo Martinig di Osgnetto svolgerà le mansioni di segretario della società. Chiunque desideri diventare socio e partecipare alle attività del sodalizio può contattare Alberto Rucchin (tel. 0432/714117) o Aldo Martinig (tel. 0432/723377). Trasferta a Reana con ritorno a mani vuote per la Valnatisone, impegnata contro la seconda in classi- fica. La gara, iniziata con un’ora e mezza di ritardo, ha visto i padroni di casa segnare due volte alla fine del primo tempo. Nella ripresa il gol di Alessandro Bergnach dava qualche speranza di rimonta, poi vanifi- Audace, il prossimo anno una squadra più competitiva L'Audace di S. Leonardo che nel derby dell’andata aveva costretto al pari la Savognese Dopo dieci anni dedicati totalmente al settore giovanile, nel corso del 2000 l’Audace ha deciso di iscrivere la squadra al campionato di 3. Categoria. In questa direzione guardavano da diversi anni gli sportivi di S. Leonardo che desideravano riportare sul campo di Merso di Sopra una gara domenicale. C’era inoltre il desiderio dei nostri col-laboratori di ottenere un risultato pratico per il lavoro svolto sui circa duecento ragazzi che in questi anni hanno vestito la maglia dell’Audace. Alcuni dei nostri ragazzi sono andati a giocare nell’Udinese o in altre squadre importanti nei campionati dilettantistici, ma la maggior parte di loro è finita alla Valnatiso- ne, con cui l’Audace ha un accordo per la gestione del settore giovanile. La nostra società si pone l’obiettivo di offrire una possibilità a tutti coloro che non possono o non desiderano disputare campionati a livello impegnativo, in modo da non abbandonare l’attività agonistica. Naturalmente questo potrà concretizzarsi solo nell’ambito di una completa collaborazione con la Valnatisone. I risultati sportivi di questo primo anno non sono lusinghieri, ma l’importante e-ra ricominciare, dimostrando di avere la voglia e la capacità di riprendere il discorso che era stato interrotto. Siamo già al lavoro, assieme alla Valnatisone, per allestire nel prossimo campionato u-na formazione più competitiva, in linea con le aspettative di tutti gli sportivi. Un ringraziamento va a tutti i miei collaboratori che hanno permesso il rilancio della società, con un cenno particolare a Gianni Carrer, giocatore storico dell’Audace che oltre a svolgere il ruolo di dirigente e vice-allenatore è sceso in campo in alcune gare (a 54 anni) nel campionato in corso. Un particolare grazie va anche a Bruno Chiuch che ha contribuito in maniera determinante alla rifondazione della squadra sia come amministratore comunale, con i lavori di ripristino degli spogliatoi, che come sponsor principale della squadra attraverso il contributo fornito dall’azienda agricola “Aurora” di Clastra. Claudio Duriavig cata dal terzo gol dei padroni di casa nel 3’ di recupero. Battuta d’arresto della Savognese sul campo di Nimis. L’Audace ha disputato una buona gara contro la Serenissima, subendo due reti messe a segno in fuorigioco. I valligiani hanno reclamato inutilmente, ma quella del fuorigioco è un’arma a doppio taglio. Gli Juniores della Valnatisone, grazie alle due reti di Gianluca Peddis e al gol di Andrea Dugaro, ritornano da Remanzacco con tre punti. Dopo essere stati in svantaggio a Chiavris contro il fanalino di coda, gli Allievi della Valnatisone hanno dilagato. I gol sono stati realizzati da Mattia Cendou, a segno due volte, Andrea Dugaro, Gabriele Iussig, Michele Vidic e Cristian Bergnach. I Giovanissimi della Valnatisone hanno vinto a Martignacco con la tripletta di Simone Crisetig, la doppietta di Valentino Alessandro e la rete del fratello gemello Samuele. Nel campionato di Eccellenza amatoriale il Reai Filpa di Pulfero, in vantaggio grazie alle reti di Fabio Simaz e Stefano Dugaro, è stato raggiunto nei minuti finali dai Warriors. In Prima categoria la Valli del Natisone continua a mantenere lo scettro del comando rifilando due reti al Dream team. Le firme sono quelle di Michele O-sgnach e Andrea Scuderin. Da segnalare, tra le fila degli “škrati”, l’esordio di Mirko Clavora, l’ultimo dasta do 15. maja an te zadnje 300.000 pa do 15. junija. 700.000 nie puno Ce po-študierata, de takuo je vse plačano: prevoz s koriero, za prespat v hotelu, za jest - od kosila parvega dnega do tistega zadnjega -, vodič (guida), skupni pasaport an tri vstopnice (ingressi). Za kar se tiče skupni pasaport, bota muorli dat fo-tokopjo osebne izkaznice (carta d’identità). Za vse druge novice an za se vpisat: trattoria Rinascita - Ažla (0432/727323), Antonello (0432/789258) pruot vičer. LjL JL........................ Sam Mattia iz Spietra. Al sta videli, kuo se lepuo redim? Telo saboto, 3. marca, bom imeu tri miesce, pa sam že takuo velik, takuo dobarščan, de imajo ki me varvat tata Andrea an mama Gabriella Zanone, ki je iz Čedad parsla živet tle v vas mojga tata. Ce sam takuo velik je tudi zak mama mi daje dobro za jest: nar-buojše so tiste sladčine, ki jih runajo v nje butigi tle v Spietre! Želim pozdravit vse tiste, ki me imajo radi: mamo an tata, none an vso drugo žlahto an parjatelje. Dragi Mattia, an liep pozdrav tudi tebe, an za ostat “in tema” s sladčinami, de bi bluo toje življenje zaries sladkuo! Za se vpisat je cajt do 9.30 ure tistega dneva par Krančine V nediejo 11. marca bo Triajur V nediejo 11. marca bo v Sauodnji Triajur, liepa Športna manifestacjon, ki jo organizavajo skupine sauonjskega kamuna: prò loco Vartača, Alpini, civilna zaščita (protezione civile) an jagri. Za se vpisat je cajt do 9.30 tistega dneva v gostilni Crisnaro v Sauodnji al pa do sabote 10. marca par butigi Bici spori v Cedade. Takuo, ki že vesta, tela je ’na gara azpartjena na tri kraje: parvi kos, ki gre od Sauodnje do vasi Matajur, je z mo-untainbike, od vasi Matajur do varha, kjer je cierkuca, se gre par nogah an od varha do Mašere pa s šijam, z vlako če je snieg, Cene spet par nogah. Za vse druge informacjone pokličita Marina (0432/727634 - 0432/714073). SREDNJE Gorenj Tarbi Dobrojutro Alessio! V srienjskim kamune so obiesli parvi flavi flok telega lieta, pruzapru na vrata družine, ki je iz Gorenjega Tarbja. Seje rodiu Alessio, na sviet je paršu v Jalmiccu v petak 16. februarja. Srečna mama je Orietta Stulin -Kurjakuova, tata je pa Edo Drecogna. Alessio je parsu dielat družbo bratracu Massimu, ki lietos dopun tri lieta. Rojstvo malega puobčja pozdravljamo z velikim ve-sejam an se troštamo, de bomo imiel parložnost pisat še take vesele novice s telega kamuna, ki je položen zaries na liepem k-raju Benečije. Malemu Alessiu an bratracu Massimu Zelnio, de bi rasla zdrava an srečna. SPETER ammmmmmmKmmmmmmm Dreka - Petjag Zbuogam Gina Se ankrat pogrešamo smart mlade žene. Za nimar nas je v videmskem spitale zapustila Gina Cicigoi, poročena Bergnach. Imiela je samuo 58 liet. Gina je imiela mamo iz Cuodra, tata pa iz Dreke, rodila pa se je v Nemčji, kjer nje družina je bla šla zavojo diela. Kar se je oženila je šla živet v Francijo an hitro potlè pa v Zvicero, kjer je ostala do tri liega od tega. Kar ona an nje mož, ki je Gildo Krajnou iz Krasa, sta se vantila damu, sta šla živet v Petjag, kjer sta se bla napravla lepo hišo. Tri lieta nie puno cajta, a zadost za ustvarit dobre vezi z drugim družinam, ki v Petjage žive. Ki dost je bla Gina spoštovana se je videlo tudi na nje pogrebu, ki je biu v Spietre v četar-tak 22. popudan. Za ji dat zadnji pozdrav so paršli damu tudi nje otroc, Patrik an Silvy, ki šele živta v Zvice-ri. Z nje smartjo je Gina pustila v žalost nje, moža, brata an vso drugo žlahto. An mutast je vprašu adnega zjuhe-ga: - Kduo j’ tist slie-pac, ki nas gleda?!?!?! Je biu takuo uoha-ran, de še kolendar ga je nucu manjku tri lieta! Je biu takuo ljube-znjiv, de kadar je pa-du daž, mu j’ pomau se zaderjat! *** Je biu takuo dobrega sarca, de kar je imeu nomalo cajta, j’ hodu troštat varbe žalujke (salici piangenti)! *** Je biu takuo de-beu, de kadar so ga pejal v špitau, ambu-lanca je muorla na- rest dva vjača! *** Je biu pek, pankor, an se j’ klicu Kornet, njega žena Rosetta, njega sestra Bina, njega sin Panjut, njega hčerke Piadina an Baguette an taščo je klicu pa Ciabatta! *** Je biu an muzičist, pa takuo šleutast, de je odperju vrata s kjučam od violina (con la chiave di vio-lino) an je godu trombo... di Eustachio! *** Je dielu za eletri-čista an je živeu tu tami, njega hči je vezala lase z... nastro isolante, je jedu ser con le... amper an piu pivo... na Spino! *** Je dielu vartnar (giardinier) an je sa-diu... pizze Margherite, je zalivu rastline od nogi (le piante dei piedi) pa se j’ pozabu zalijat “non ti scordar di me” an kar je šu plesat je luožu oblie-ko... da serra! Je dielu vigil po naših dolinah an se j’ klicu Urbano, je mul-tavu auto Innocenti, je nosu zmieran za sabo paleto... an še-glotac, je dajau multe vsiem tim starim av-tomobilistam zatuo, ki so bli Superai... se-damdeset, an na zadnjo, buoga saruota, je ostu... tam na ni pot! i ____________novi mata jur 1 1 ArOnUKG ””četrtek, rimarca 2001 X 1 V Podboniescu jih je vič ku taužint Podbunieški kamun je tisti, ki objema narvič teritorja Nediških dolin an ki ima narvič vasi. Na žalost nekatere od njih so današnji dan prazne, brez žive duše. Ce v gorskih vaseh, ku po vserode, hiše se zaperjajo, v tistih buj dol v dolini je buj živuo, se zida an se stroje an takuo tudi tle videmo, kar se gaja tudi po drugih kraju naših dolin: donas venčpart te mladih, ki se ustvarijo novo družino ostanejo doma. Ankrat so “utiekal” malo-manj vsi pruot dolini. Druga stvar, ki tiče od blizu tel kamun, ku vse te druge, štieje vič takih družin, ki so paršle živet tle h nam potlè, ki je bla uiska v bivši Jugoslaviji. An tuole je kiek poma- galo, de število ljudi nie šlo previč na manj. Pogledimo, kakuo je šlo v liete 2000 v Podboniescu. Na parvi dan lieta je tel kamun šteu 1.258 ljudi (619 možkih an 639 žensk). Rodilo se je osam otruok (pet čičic an tarje puobči). Umarlo je petnajst ljudi (sedam ženskih an osam možkih). Tle je paršlo živet 19 žensk an 31 moži, vsega kupe petdeset ljudi. Proč jih je šlo pa 45 (19 ženskih an 26 mo-Zi). Takuo, na 31.12.2000 v podbo-nieškim kamunu je živielo 1.256 ljudi (619 možkih an 637 žensk). Na manj so šli samuo za dva člo-vieka. Ruonac: Bizonta an Krancove Mattia se pru dobro runa Izlet bo od sriede 11. do sabote 14. julija Komitat za Ažlo nas lietos peje v Prago Praga: motiv Komitat za Azio vsako lieto organizava kak izlet, kako gito. Parve lieta samuo za an dan, potlè dva... lan so šli štier dni, an tudi lietos bo takuo. Kam se gre? Se gre v Prago, od sriede 11. do sabote 14. luja. Je an izlet namenjen predvsem tistim, ki so člani, ki so vpisani v komitat za Ažlo, pa če ostane kak prestor (vsieh kupe jih je petdeset), se lahko vpišejo tudi drugi. Za člane, za soče je cajt se vpisat do četartka 15. marca, za te druge pa od 15. do sabote 31. marca. Kar se vpišeta muorta dat 200.000, drugi akont ga 12 novi matajur četrtek, 1. marca 2001 Kronaka Beneški pust: takuo ga videjo naši otroc Slon je največja kopenska žival. Slon živi v Afriki in Indiji. Za pust se obleče v Pusta (drugi razred) Blumarji prihajajo iz vasi Crni Varh. Število blumarjev je vedno liho (dispari), ker je taka navada. Oni tečejo okoli vasi toliko krat, kolikor jih je. Na glavi imajo klobuk spleten iz slame. Visok je približno en meter in ima majhne veje ohraSene z rožami in barvanimi trakovi. Oblečeni so v belo majico in bele hlačem ki so jih nekoč naredili doma iz rjuh. Na hrbtu imajo z močno vrvjo privezane tri velike kravje zvonce, s katerimi na vso moč zvonijo. Obuti so v pletene copate, ki jim pravijo Zeki. V rokah držijo dolgo palico - pistok. (4. razred dvojezične sole) Skupina iz Marsina je naredila naumno kravo. Je bila položena na štiri kolesa, je bila velika kot prava krava, trup in noge so bile pokrite s kožo od krave, krava pa je bila iz plastike. Marsinci so jo tepli, ker ni hotela naprej in so jo porivali (potiskali). Ko so jo molzli je namesto mleka priteklo vino in so ga ponujali ljudem. Tisti, ki so jo molzli so bili fantje: dva sta bila oblečena v ženi in drugi pa v kumete. Krava je povrgla steklenico vina. Kmetje so uekali: “Neumni smo mi in ne krava!!!” (4. r.) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 vsried an petak od 8.30 do 10.00 v Cetartak od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Peliegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, ' petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaS duom. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.1. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Folostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine \ Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski pošti): 110.000 lir Avstralija (po letalski pošti): 115.000 lir Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Zro račun SDK Sežana St. 51420-601 27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Vtìanjen v USPI Associato altUSPI Ena prijateljca je Senkala nasi d-vojezični Soli v Š-pietru 1 milijon. Nji naj gre naSa zahvala. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. MARCA Sriednje tel. 724131 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. V Benečiji je pust velik praznik. Skoraj vsaka vas ima svojo tipično masko. Maske se delijo v Te liepe in te grde". Vedno jih spremlja harmonikar in zraven je tudi mož s pletenico, ki pobira darove po hišah. Najbolj znane maske so prav gotovo blumarji iz Črnega Vrha, pustje in angel, s hudičem iz Ronca, Matajurski pustiči in druge. Nekaj smo jih tudi narisali, (otroci 4. razreda) Pustje beneška, tipična maska, ki prihaja iz Mer-sina in Ronca. Njegova obleka je pokrita z neštetimi pisanimi trakovi. Klobuk je v obliki stožca. Tudi ta je poln barvanih trakov. Pust ima dolge kliešCe; nagaja in prijema ljudi za noge. Na ustih ima “facu”. Okoli pasu ima privezane kravje zvonce s katerimi zvoni po vasi. (4. razred)