Št. 40. V florid, v lorok <\w I», nmja 1903. Letnik V. '/.liaja vs.r ri'k in Huliolo öl. II. n; i |iiti||m»|i|iii' /.a 1111'sIr» (i• r- di, ,'i iin I i ji. /a ilt'/i'lo. Ako p.'iili1 na t;i ilmva |ii;i/.nik i/.itle il;iii |H't'j olt (i. /,vc<'vr. Slanc pi) jKišli |iri>j('iii:iii :ili v (ionci n;i npiHC jc nasloviti na un-dniStvo, oplast' in narocnmo pa na upravniSlvo »(ioric»-«. Oplasi so račurnjo po pctit- vrstali in »iccr ako «i" ti«kaio 1-krat po \'L v if i , 2kral po 10 vin., 3-kr.:t po 8 vin. Ako b»- večkrat tiskajo. mtu- rujo 8C po pogodLi. Izdajalelj in odgovorni uiT-dnik Josip Margßic. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MarusiO). 0 knlHskili jrzikili našr iniiotfojoziciic iirinatle. .\;i] livalijn v>i jtvilu (ii is|)im!.i vh|iii!i I nun ' IS a I in. Avstrijski služboni pravilnik za pe- Stvo *} 11., ima zh t'/'slo te velpvazno be- hciIp: ,.Ni dovelj, ako si znn častnik pri podložnih pridobiti spodohno spoštovanjp in v sluzbi potrebni ugled, ampak on jim mora vdihniti ttidi naklonjonost in zau- panje; torej oh vsaki priliki naj sp kazp prija/.npga inostvu, naj hp z vojaki res to zaupno pogovarja. zaslu/.ne naj oritno pohvali, vse pa naj v težkih dogodkih tolaži in s' idbuja. tla jim njih osodo skuSa olaj.šati. naj za njp skrbi tcr jir.. v obče kaže prijuzno sočutje !" Še se pisec te«a spominja, kako so Napoleonove vojne in vojne v Kritnu ll8.r).r) i in v l.ambardiji (lMf>9.> postnvljali I'rancosko annado v očeh svptä nad vsp evropejskp armade. (Vtudi nismo brcz- pogojno te^a misljonJH, vendar Irancoska armada, kakor-ma je bila Ae pred nemsko- lrancosko vojsko 1S7U-71. I., zasluži vse nase, občudovanje; Htrokovnjak pa vIpiV na dan vzroke njpnih vrlin, tcr jo pri- mcrja z ono, katpro mi ponosno ,.Svojo" imenujemo. Lastna skusnja in naziranjp na vojnem polju in v miru, dalj^o skupno bivanjc z trancoskimi četami, je pa nas> avstrijHko Oastniko prppricalo, da tiste ne preka^aio niti s telesno inocjo niti z rno- ralnim po^uinorn, najrnanj pa ne z zno- tranjo vrodnostjo avstnjskili krd«*l. in da nasproti poslednji njena moč pojjlavitno ob.stnji v tern, da ROvorr Irancoski cast- niki in vojaki cden in isti jozik. Ta skupni jczik Irancoskc armada sc nt» Ja /. nobeno druyo vojasko vrlino odvagati. Vcndar pa vsaj nckoliko i>i s.- dalo na- domcstiti to nf'dostutnost pri nas s U'in, da bi znali vsi (astniki polkovni jtv.ik Hvojih podložnili vojakov, ako houejo svoje službone dolžnosti prav spolnovati. yirer kako jo mo^oče mozu-vojaku vdih- niti naklonjonost in zaupanje, ako sc no umeva nje«ovPKa materincKa jczika V Moj prijatelj, višji štabni zdravnik, mi je pravil, kako vespli so bili bolni vojaki v neki bolnidnici. v velikem moatu, ko jp vsacega posaiiK^zneRa v njp^ovem materinem, hrvaskem jpziku na^ovoril. Moštvo tei^a polka je veljalo, kakor da je isto po večini niadjarskoj,'a jezika; ali hrž ko jih jp rodoljuhni zdravnik nam jc- /.iku svojih podto/.nih !"' : /»* v miru jp krivo nepoznanj»* pol- kovnc^'a jt'/.ika. da rastnik ni zrnoA»»n -vojp službp oskrhnvati z isto vndostjo. kakor j to zahtpvajo razni predpisi. Zato pa jm i hil in je vrt'den vsp pohvalp naš nppo- I zabni in prvi vojaäki pisatelj, pokojni j Andrpj Kdiuel pi SoOehran. da jp spinal toliko podm'-nib in vojaAkifi knjic za slo- I vt*n»c v šolah za mo>tvo, pa up innc niti l»t*st»iit*. kar jjovori mpsto njp^a podčastnik. med tern ko sloji on tarn kot ..lipov bou '. I'rcd snvra/.nikoin pa jp ta nevnlnost navadno kar osodi*po!na. Xa prcdstralaii. j pri ohbodni slraži in izpostavljpnju. sti np najdp vspIpj tolmac'a, in vsaka nova J postojanka dona>a novp npprilike. V ine- i težu hitke. ko sp vrstp redcijo tu no za- došca več vliti ali vpiljeni nemški povelj- niski jezik, tedaj jp treba. da se eastnik ( poslužujo najkrepkejsih, najprisrčnejših I beaed v jeziku, katere^a K'ovori mostvo; i 1 ¦) /.ato iiamji'tlal v ra-u vitjin- ISO*». 11.-kt i (iii'inskil prol'i'sor (I. \l. na \\.) j>n»sti» nalomi • ¦•Na^uvor vojskovodja prtvl lutvijo na svoj«» ai I IIKIitl I ' l'lMV kajti vstrajanje v ognju in predrzni napad na sovra/.m* vrstp bnionetov*! se np da doseci z aiPinskimi poveljniškim jezikom, kakor. če jp sp niter nmtjoče. sp da z^uh- Ijrni poj^'um Ip h krepkirni iz^azi v nia- it'rinp-m jeziku zopet puvz'Jitrniti To nam prii'ajo razni do^orH-i v bitkah. zla^ti v vojni s Krancozi 1S:>(.<. na Ln.sk»*m. da so vi^ji jjov**ljniki. ki ^/• /.nali dobro jezik svojt'tfa mo.'tva, ze oneiiiij"čp l>atalijori''. z njih navduAevalriimi bpsedami. zopct ustavili in j:h zopet vodili ppoti ?,ovraA- niku, med tpm kojebil rn'ki itabni ča^t- nik. četfar batalijon hmjc po ponpsr»'čene.'n naskoku razprsil na v«<* r-trarji. ve« obu- \>nu. knr ni znal pol»-ß nemsket'a ^llall". -- nobene rnostvu uini'vnc besede pri- stnvit! -- in ni «a zaraJi te.ga rno^el več U"tavili. In kolikokrat m lzid bitvp od- visen jJ prav maleiikastnih rečij .'' H^s je pa. da «e je ta nedoslatnost zadiijp čar-e venJarle ^poznala in sp od nekaj let sern bolj^ Mltrbi, Jtt morajo znati vsi castniki Teč ah rnanj svoj pol- kovni jezik. Nepoznanje polk'jvnega je- zika jp bila velika nedoslatnost še do pred malo časa, da, >kora> največe zlo avstrij^ke annade. kitten >e jv kolikor toliko odpomoKlo, četudi ne sc v polni meri, kakor nam to spnčujejo kontrolni zbori, pn katenh .-e ne smejo vojaki drugače o«lažati. kakor s „hier" ! Ne vem, ali bi se temu čudil pokojni „Dreja •^olkan9ki- (A. K. pi. SočebranJ, ki je. pri kontrolnih zborili karal slovenske vojake. ki yo se ogtašali s „bier" mesto s „tukaj", ker je vedel, da ne znajo ni¦ < '-aji-roj zact'li nalikali liodala na [iiiikt'. sr laiiko liuli v >!"- v<¦ n>0i11i rabi licra; •liaioin-U iiujsIo Lunlalo ' l'isiv. ako raziimfva rastnik «voje vojake in ti HToje c'Hstnike; k ternu »e pridružijo äe druge vi.4jp koristi, kakor je n. pr. pra- vičnost v prvi vr>ti. Mesto vsakterega dokuzH. navajamo Ie dpjstvo, da na tisoče vojakov ni razumelo vojnih členov, ker se ;im ni.-o taki pr<'čitali v njih jezika — saj pred jrtj jp bilo tako — in vendar sp jib j^ kaznovalo z vso strogostjo ? -lucaju kakpga pre-topka. Tudi politični oziri v tern upkaj vfljajo. Vojaki bi svojp njih jezik govo- reče častnike bolj ljubili in bolj vpselo Mlužili. zlasti pa. ako bi jim poleg tej?a dajali tudi v spoznanju vere dobre iz- ulede. kakor je to storil pok Hadecky, ka- terpmu ni nadevala armada zast^nj imena: . Uče Radecky!" Ker je pa v enotni ar- madi potreben tudi enoten službeni jpzik in jp ta mogočno zvezno sredstvo raznih življev. se ne bojimo opozoriti občinstvo, da radi te neobhodno potrebne vezi nem. armadnega jezikn, np tvorimo nikakor nemSke. pad- pa samo veliko avstrijsko armado ' M V. D o p i s i. Iz Rodiki. - Če bi hotel pisati županov životopis, povedal bi vse od kraja. kako je postal goreoi železnični cuvaj. in kako je moral zapaatiti železno ter se podati na kamenito cesto. kako si je potem nabiral po svetu razne rli- tieralne" in demokratske znanosti, kako je prišei domov s polno glavo učenosti in modrosti in vsled teh lepih iastnosti zasedel v Rodiku županski stol, katerega je tišc-al blizu 10 let tako. da je rnislil, da ima nanj že lastninsko pravico, kako so mu jp ta stol zmajal. kako je šel zopet po svetu, da bi se izpopolnil in oko- ristil z novodobnimi lib. rnaprednostimiu, jih potem obračal v prid svojim so- vaščanorn. kako se je vrnil zopet s polno hrado paragralov in ,.naprednjaških'' nacel i. t. d. Toda njegova izvanredna ,.skromnostu mi brani opisovati čez öO let dol^i tek njegovega slavnega in za- služnega življenja. Tudi me je strah, da ne bi svet zvedel za dragoceno „perlo*1, ki je skrita v Rodiku v osebi nasega s;. župana, ter nam jo kdo ne odnesel, kajti kjerkoli je bil. povsod so ga baje čislali ter se zanj pote^ovali in od nikoder ga niso hoteli pustiti. Zato opuščam životopis LISTEK. Spül na 55-letnico nstaje v Milana in hrvatsko jiaštvo »istej. (»•''t niciiiinissc juvaU. Spisal M. Mil»at'!jrv.) (Daljo.) Do Renetk je priboril Radetzky ce- sarju lepo kraljestvo ter je zdaj začel oblegati to otoško mesto, ki je razglasilo dne 10. avgusta zopet „republiko av. Mai. no- vembra ga je nekdo na dan otvoritve zbornice na stopnicah z uinetno vržft- nim bodalom umoril. Naslednji dan je pri- drla velika množica pred kvirinal, zahte- vajoč od papeža demokratično minister- stvo in njegovo pritrjenje k ustavodel- nernu zborovanju za vso Italijo. On je odpovedal oboje in zdajci so padali streli v okna njegcve palace; tajnik Palma je bil ubit, rimski papeževi vojaki so se pobratili z ljudstvom, in tako ni ostalo papežu ničesar drugega, kakor imenovati zahtevano demokraticno mini- sterstvo ter vprasanje glede ustavodel- nega zborovanja za Italijo izročiti zbrani zbornici. Stražili so papeža kot jetnika in kdo ve, kaj neki bi se mu bilo pri- petilo, ako bi se ne bil rešil s pomočjo bavarskega poslanika, grola Spaura, pre,- oblečen v noči od 24. na 2f). novembra v Neapolitansko, kjer je v trdnjavi Gaeti na vabilo neapolilanskega kralja svoje začasno bivalisče postavil, odkoder je proti nasilstvu v Rimu razglasil slovesni ugovor. Zdaj je Mazzinova stranka vriskala ¦od veaeija v Rimu. Dne 11. decembra I. 1848. se je ministerstvo spremenilo v začasno vlado, rimske zbornice so bile razpuščene in f). februvarja je bila skli- cana postavodajna skupačina za Italijo v Rim, ki se je zato imenovala „Gostitu- ente Romana", ker je itnel Rim postati stolno meato Italije. V Toškani, katere nadvojvoda Leopold II., je moral napo- vedati vojno avstrijskemu cesarju, za kar so ae Toškanci pokorili na Gurtatom, kjer ao bili poraženi, so netili ustajo ; v tega „velikega" mofca in pribijem mu lu v cast in zaslužpni spomin le nekaj potez iz njegovega delovanja v zadnjem i-asu. Zakaj pa je bil izgubil g. žiipan pred kakimi 7 leti županski stolr* Kriva jo bila naša nehvaležnost in pa sedanja zabitost. Takrat namree 5e nismo znali dovolj eeniti „požrtvovalno in neutrud- Ijivo" prizadevanje g. župana, da bi nas osrPf'ü s po železniei in po svptu po- branimi zvoluanskimi nauki, s katerinii jp hotel oblagodariii svojo rojstno vas, in sicpr popolnoma npsebično, z pdinim razloekom, da se jo on precej debelel ter iz Ijubpzni do nas potrpežljivo nosil težo, mi pa smo bili vedno bolj kumorni. Otudi sinn videli, koliko si beli las:1 in bradi» Ip zavoljo nas, vendar nismo imeli zmisla za svojo lastno srečo. Bili snio takrat še zabiti, nepristopni vsp osre- čujočim županovim načelom. Dali smo mu brco, in on je šel potrtega srca nad crno nehvaležnost zopet po svetu. Še danos mi je Živo pred očmi, kako jp stresal prah se svojih nog in so je slo- vesno zarotil, da s takimi zabitimi na- zadnjaskimi ljudmi neče imeti nikdar vpČ posla. Povsod, kjerkoli je bil. da so ga öislali celo voiiki gospodje, in znali oceniti njegove veliko sposobnosti in zmožnosti, dorna pa naj bi se ukvarjal in grenil življenje s npvednimi reveži! Kaka tri leta je res držal trdni sklep, in strasno se mu je zameril, kdor mu je le omenil župansko cast v Rodiku, njemu, ki je ugoden za župnnski stol na Dunaju. Toda počasi se ma je tarn nekje na severu ohla- dila nekoliko pravična jeza. Vrnil se je domov. Naveličal se je „dobrot" po svetu in je želel zopet „trpeti-4 za svoj mili kraj. Že takrat se je hotel zopet „žrtvo- vatr za narod in postati župan nas za- bitih Rodičanov, da bi nas vendar enkrat razsvetil z nekje med nemškimi pro- testanti pobranimi svetilkami. Toda nismo bili žalibog še zreli za njegove üb. na- zore in raje smo imeli tri leta z žu- panstvom „smolo". Česar ni dosegel se svojimi redkimi zmožnoslmi in zlasti z izvrstnim poznavanjem paragrafov, pri- pravila mu je „smola" z ,,oberžupanom'' vred. (Dalje pride.j Politični pregled. Državni zbor. V petkovi seji se je vršila razprava o odgovoru naučnega ministra na in- terpelacijo glede izgredov na dunajski politehniKi. Krščanski socijalni in kon- servativni poslanci so zagovarjali katoliško misleče dijaštvo, ki mora imeti na av- strijskih vseučiliščih isto prostost, ka- koršno imajo drugače misleči dijaki. Nemški nacijonalci pa so žugali s svojim ,.Proč od Rima*4 in so psovali po svoji lepi navadi na desno in levo. Tako je Vse- nemec Berger imenoval slovanske dijake na dunajskern vsenčilišču duševne pro- letarce. Posl. Plantan je tega predrzneža v svojem stvarnem popravku odločno zavrnil. „SI. zveza*' pa je sklenila, da vloži po posl. Rianchiniju sledeči nujni predlog glede dogodkov na Hrvatskem: „Krvavi dogodki, ki at» vräe /e Sost todnov na Hrvatskem, jako slabo vplivajo tudi na tostransko polovico drlftve. Na llrvatskem zapirajo, preganjajo in že obeSajo ljudi, ki se ne upirajo uYzavnim zakonom in napravam, marvot'1 le za- htevajo, da se izvrSujejo in spo^tujojo od presvetloga vladarja potrjeni zakoni. Na- ravno je torej, da dogodki nx Hrvatskem in v Slavoniji ter postopanje brvatskega bana, ki kräijo pravice lojalnega naroda in tako tirajo v boj mej slovanskim pre- bivalstvom na jugu države, osobito v Dalmaeiji, kjer so še živi stoletni spomini in ozke naravne zveze po krvi, vzne- mirjajo duhove. Z interpelaeijo z dne 1. maja t. l. smo gospoda minis.lerskega predsednika opozorili na poslediee krvavih dogodkov na Hrvatskem; toda prevzvis"eni gospod ministerski predsednik jo — kar je noumevno — odklonil vsak odgovor. A mi smo preprieani, da bi bil gospod ministerski predsednik pomiril razburjene duhove, ko bi bil sicer oziral se na kom- petenco ogrske vlade, vendar pa brez strahu v odgovoru pokazal, da v Avstriji ne moremo mirno gledati, ako onkraj Litave izpodkopujejo ugled skupne države ter neusmiljeno zatirajo hrvatski narod, ki si je pridobil toliko zalug za državo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Gospod ministerski predsednik je moleal, in ta molk je nemilo dirnol na jugu države, osobito pa v Ualmaciji, kar so ilokazale velike demon«tracije v Splitu dne 10. t. m. Ta molk pa je tudi bana grofa Khuena vzpodbudil, da je raztegnil svojo samostojnost tudi v državno po- lovico. Policijski agentje bana grota Khuena so prisli v Ljubljano, da stikajo po Hrvatih. ki so na sumu. da so dali v Ljubljani tiskati javne oklice, ki niso na- perjeni proti varnosti države, marveč proti tiranstvu. Te naklepe hrvatskega bana pa podpirajo tudi avstrijska sodna in upravna oblastva na jako čuden način. Ne da bi imeli najmajši dokn/. so sodno preiskavali v ljubljanskih tiskarnah. ker je ban tako želel. Rer je to početje prott- zakonito in protiustavno ter more šc bolj razburiti duhove, zato predlagamo: Visoka zbornica skleni; 1. Vladi se naroča, naj takoj po- trebno ukrene, da se odstranijo v Lju- bljano od bana poslani tajni agentje in onemogoeijo take preiskave. 2. Vlada se pozivlja, da naznani vzroke, zakaj so se vršile preiskave v ljubljanskih tiskarnah. 3. Vladi se naroča, naj stori po- trebne korake, da se poleže mej slo- vanskim prebivalstvom na jugu države opravičeno razburjenje vsled nasilstev na Hrvatskem. Interpelaclja, katero je stavil dr. Šuster^ič in tovariši minoli teden v posl. zbornici v zadevi obsodbe „Slovenčevega'1 odgovorn. ured- nika Hakovca in dr. Lampeta, se glasi takole: Nedavno obsodba „Slovenčevega' izdajatelja dr. Lampeta in urednika Ivana Rakovca, je vzbudila opravičeno začu- denje. Obsojena sta bila vsled prestopka proti varnosti časti vsled tožbe drž. in dežel. poslanca dr. Ferjančiča. Predmet tožbe je bil popravek, ki ga je prvoime- novani interpelant objavil v , Slovencu'. Ta popravek je bil namenjen za uradno „Laibacher Ztg."', ki je nesrecno in ten- dencijozno poročala o burnih razpravah v kranjskem dežel. zboru in dotičnih dogodkih in je označeni popravek od- klonila. Istodobno je dobila glede iste zadeve popravek tudi dunajska „Reichs- wehr*', ki an je toeno objavila. Dolirni odstavek v popravku, ki je bil pravi predmet tožbe, je obsegal resnično po- rncilo o burnih sejah v kranjskem de- zelnem zboru ilne 21. in 28. junija HM)2, kiir zatožnica izrečno prizna. Te obrav- nave v deželnein zboru so bile javne, zato pa resnična poroeila po $ 28 tis- kovnega zakona, (zadnji odstaveki, niso kaznjiva. Nav/.lic temu je pos'.anec dr. Ferjančič, ki se je po onem poro^ilu čiitil žnljenega, vložil tožbo proti „ISIo- vencu". a ne tudi proti listu „Reichswehr1'. Izdajnteii ar. Lnmpe in urednik Rii- kovec sta, sklicevaje se na $ 28 tisk. zakona, vložila proti zatožbi pritozbo, katero pa je c' kr. višj<» sod. v Gradcu ziivrnilo. Ljubljansko porotno sodisiie je nato oba zatoženca krivima spoznalo, in dr. Lampe je bil obsojen na Sest mesecov, Kakovet* pa mosec zapora. IVitožbo nič- nosli je c. kr. kasaeijski dvor zavrnil. To razsodbo bistveno omenjujejo inter- pretai'ijo zadnjega odstavka v ij 28. tis- kovnega zakona ter se ne ujemajo z dosedanjo prakso. S torn pn je ustvurjena zu vse t'asopisje pniva negotovost, ki se mora v skupnem interesn čimpreje od- praviti. Ako je onti om<»njena interpre- tacija >j 28. tisk. zakona resnična, p">tem sta oba obsojena urednika žrtvi p )sli»j splošno razAirjene pravne zmote, ki se mora v tern slui'aju temboij opravičiti, kor je njima za objavo izrocil dotični članek prvopodpisani interpelant, torej jurist. Podpisani zato vprašajo gospoda voditelja pravo.sodni'ga ministerstva : I. Kaj hoče Nj. prevzvisenost ukreniti, da st1 odstrani pravna negotovost glede intfrpretacije zadnjega odstavka v § 28 tisk. zakona ? 2. Ali hoče Nj. prevzvi- šenosti preskrbeti, da omenjena ne bodeta iiosila poslouie te opravicljive pravne zmote ? Pravnl odsek posl. /Cornice je sklenil, da se povspeši zakon o vr i- ditvi plac avskultantotn in pravnim prak- tikantom. Ta odsek je tu;ii sklenil pred- htgati. da se poslaniske diete izlocijo iz eksekucije. Asera Appony. Ker ni ogrski min. pred. pl. Szell popolnoma zadovoljen s predsednikom ogerskega parlamenta grofom Apponyjem, kor se mu zdi, da je grof Appony preveč naklonjen opozicijskim strankam, zgo- dilo se je na zadnjem dvornem plesu v Hudirnpe^ti, da je cesar nekako preziral grofa Apponyja, čemur v dokaz služi to dejstvo, da ni vladar na ornnnjenctn plesu z grol'om Apponyjem spregovoril niti besi'diue. In res je, da je bil grot Appony zaradi tega tako u/aljen, da je zapu-itil dvorni ples že pred odhodom vladarja. To zadevo so hoteli spraviti tudi pred ogrski parlament. Ker bi znala ta zadeva v ogrskem parlamentu pro- vzročiti jako rnuiine prizore, govori se, da se ta narnera opusti ter da bode Apponyjeva alera rcšena s tern, da ga vladar vzprejme v posebni avdijenci. Nfij mimogrede omenirno na tem mestu tudi to, da je vzbudilo občno pozor- nost dejstvo, *da je prestolonaslednik na omenjenem dvornem plesu govoril skoro izključno le s plemitaši, pripada- jočimi h katolški stranki. Hrvaska deputacija prl cesarju. Številna deputacija najodlitinej^ih Hrvatov iz llrvatske, pojde v kratkern k cesarju na Dunaj, da mu pojasni, kako irnpertinentno napacno popisuje ban po- ložaj na Ilrvatskom. Ako doputaeija ne bo sprejeta, todaj bodo napro^ini jugo- slovanski znslopniki v državnerri zboru, dazvsemi dovoljeuiini sredstvi si pridobe. avdijeut'ijo in povedo Nj. Veličanstvu res- nico o polozaju na Hrvatskem. Dogodki na Hrvatskem. V nedeljo so ho ponavljali velikanski izgredi skoro po vsem hrvalskem I'ri- morju. Posebno pa v Dragi in v Senju, kjer je prebivalstvo pobilo okna raznih madnih poslopij in strgalo z njih niad- jarske napise. Na vocjih krajih unic'ili so tudi brzojavne /veze Po železnicah se pa ni vec varno voziti, ker pos1 .vljajo nanje izgredniki kamenje Bolyarska kriza. Knez je vsprejel ostavko ministerstvu in je narotfil genoralu reservfi, Petrovu, da Ht'«Uvi novo minisliTslvo. Dogodki na Baikanu. Posebnih dogodkov z Malkana teh zadnjih dneh ni zazn.-miovali. V Solunu bi bilo zdaj, sodeč po (»oročilih, ^e precej mirno, Oetudi živi tunidšnje prebivalslvo v vednem strahu, ker ni niti sekunde viirno pred novimi atonlati. V Moimstin: ;-_¦ bilo ubitih 'M\ kristijanov, runjenili pit vse polno. Turčija je hofela navaliti vmh krivdo monastirskih pobivnnj rm ustaše in na Uolgarc in jo v tem smislu Imli obvostilji avslrijske in ruske kroge. Ruski in avstrijski konzul sta pa ravno na sprotno pororala. tor povedala, da so provzroeili monaslirskn zlodejstva jedino le riiuzelmani. Sploh je zdaj doka/.ano, da vprizarjHJo turški voj;tki puvsod, kamor dospoio, strašim gro/.odojHlva ter da po- stajajo /.rtve njih krvoločnosti tu li po- polnoma nedol;.ni Ijuiljo. Poloiaj v Mace- • loni'i postaja od .Ine do ihip nevarnejAi. 0 kaKiii re forma h ni danes v<>f govora. Turd'ija razpostavlja mnogoštevilnu kni.«la vojaStv« po celi Macedoriiji. posebno pa ob srbslamen po celi Kvropi. cegar posledice so danes ncprerai-tinljiv-' Zato pa koljejo, morijo in ropajo tur>k:i vojHska krdela po Macedoniji, kolikor *»• jim poljubi in ubogi kristijanski raji »,. danes še veliko huje godi, nego se jm godilo poprej, ko sta prišli na dar, Kusiia in Avstrija s svojimi reformami. Maced.i- nija je pač velikunskti skleda stra^io vroče käse, pri kateri jo prav lahko um goče, da si zna marsikdo hudo opeOi svoje prste. V Hitoliji je bilo dn«« 6. t. m. splošno klanje Holgarov. V Seresu so vsi bolgarski duhovni, učitelji, učenci in trgovci v za- porih; celo kmetje, ki (»rid.ijo na trg v mesto, se zapirajo. Van Hanica je pr>ž gariH in prebivalstvo do zadnjega moia je pobito. V^ okolici Džuniaja so vsi kmetje zaprti. V vasi Gozni Mrod je batalijon Arnautov, ki pocenja strasnc ^rozovitosti. Firenzi je nastalo začasno brezvladje; enako se je spuntala mestna druhal v Livornu in drugih mestih, dokler ni bil nadvojvoda meseca februTarja primoran pobegniti, kakor Pij IX. Bitka pri Novari ü.'5. marca in pre- dajti Benetk 22. iivgusta 181!>. Dne 1. januvarja 1849. je izobčil Pij IX. Rimljane, kateri bi se udeležili „Costituenteu, kar pa ni zaustavilo teka prevratu. Rim je postal zbirališče naj- predrznejnih in brezverskih rovarjev; tudi Garibaldi, kakor je bilo že zgoraj omenjeno, se je semkaj podal ter bil iz- voljen viäjim poveljnikom ; 5. lebruvarja so odprli „Constituent in dne 9. je razglasila ista republiko. Enako se je vr- šilo v Toškani. Veliki vojvoda se je od- tegnil z begom strahovanju 7. februvarja, 8. se je ustanovila začasna vlada (Gue- razzi, Montanelli, Mazzoni) in 18. je bila razglašena republika. Za Karola Alberta so bile te ustaje osodepolne; iste so se- veda izrekle svojo jezo proti Avstriji in sklenüe poslati 30.000 mož za otetbo od oblege Benetk in so bile v tem smisla zaveznice kralja; ali republikansko miš- Ijenje se je bilo razširilo tudi v njego- vem lastnem kraljestvu, posebno v Ge- novi (la superba — ošabnaj in v ne- varnost bi bila došla r.jegova krona, ako bi zopet ne šel v vojno proti Avstriji. Garibaldi je navadno začel vojno z raz- glasi in vpitjem proti ptujcern: „Kuori lo straniero*1 itd.; v Genovi in v Turinu je pa odmeval klic na vojsko proti „div- jakom", kakor so zvali vse Avstrijce. Že onih mnogo tisočev beguncev, ki so po predaji Milana sledili poraženi vojski, so bili pripravljeni na najhujäo proti kralju. Njegov minister Gioberti je hotel sicer v Toškani in v cerkveni državi posredo- vati z enim sardinskim krdelom pod Al- ionzom della Marmora; pa moral je to misel opuatiti, ter se raje preje odpove- dati miniaterstvu, kajti kako bi mogle čete varuha italijanske prekucije posto- pati proti italijanskim prekucuhom V Na vojno je Karol Albert vedno mislil, to pričajo velike orožne priprave, njegove vojne ladije v adrijanskem morju, dalje to, da je dovolil lombardskim beguncem izvräevati sardinske političae pravico, kakor tudi njegove prošnje za f'rancosko in angleško pornoč itd. Pa on bi bil od- ložil rad še nekaj časa vojsko, da bi se je mogel lotiti tem bolj oborožen. Toda po razglašenju republike v Rimu in Toškani, je on moral začeti boj, sicer bi bil doživel, da bi se bilo najne- varniše orožjo laške prekucije obrnilo proti njegovi osebi; zato je dne 12. marca I. 1849. odpovedal premirje, kar je av- strijska armada sprejela z najvecjim vri- skorn. Ona ni bila tako jaka, kakor pie- monteäka — bilo jih je na bojnern polju kakih 60.000 mož proti 80.000 Piemon- težev — pa bila je polna goreče želje, da naäe^ka sardinskega kralja za vso prihodnoat tako, da se mu ne bo nikdar več zl'ubilo postaviti se h krivičnemu napadu proti cesarju. Ta mala, a krasna armada je bila polna zaupanja do svo- jega vojskovodja, dobro oborožena in v vsakem oziru na vojno pripravljena. Ka- rol Albert je hotel s svojo glavno rnočjo iti čez Tečin naravnost na Milan, ker jo rnenil, prevarjen po gibanju Radetzkove armade in nevednih ogledQhih, da se ista umika proti Addi, ter c|a bode bruh- ' nila velika ustaja, podpirana od njego- vih krdel. Pa stari, 81-letni martial, je dne 20. marca prekoračil aolenji Tičin pri Pavii in na drugih krajih, ler na enkral stopi ob dp^nem boku sovražnika, pro- den se jo mogel ta lo osvostill, kuko He je n(?ki to vršiti moglo ! Karol Albert so je moral vrniti ter jo mogel le z ono dobljeno bitko svojemu nasprotniku za- braniti pohod v Turin. Vvodni spopadi so se pa za Sardince prav nesrečno iz- šli; pri Morlani je general topnižtva D'Aspre popolnoma porazil dve piemon- teški diviziji (21. marca), isti dan je po- gnal podmaržal Wohlgemuth on sov- ražon zbor nazaj proti Vigevanu, kamor je prispel poljski general Chrzanovski (Käanolski), ki jo vodii kot višji povelj- nik Karol Alberta vojno, z veliko mocjo, pa dobivši poročilo o porazu pri Mor- lari, je poslal vse boj no moči proti No- vari, kjer je hotel v ugodni postojanki sprejeti glavno (odločilno) bitko. (üalje pride,) ¦ Domače in razne novice. I Shod /Mjt;uio\, pod/.upaiiov in I njlli |iovahlJ4']UM>\ ii» Uorinci pri I iJ«'l>Uil. —• V eetrlek fine 21 I. in. ol> I (jvch urah popoludno se bo vršil na Go- 1 rj(";i<:i pri Hebku shod /.U|u».nov in pod- ¦ župlinov ajdovsketfa okraja, h kateremu I Hp povabijo so drugi voljavni mo/.je. Na ¦ dhoilu ho bo ^ovorilo o jjospodaMkih in I občiiiHkih zadovah. SlaviMiKt nomSkili tiirnnrjov v [jubljan: - Po ,.SIovencu" prijavili li'mo, kakor so lo storili ludi drujji slo vcnski lisli, ve.-!., da so za v/.projom ncn kih lurnarjcv v Ljubljani prispevale liiii' nekate.ro osobo, pripadajore slovenski 1 inlolij?ent-i. Kakor rečeno, posneli smo to I v4^hL po „Slovoncu.'1, kor jo za slovensko razmere in za slovonski narodni ponos Ijubljunske slovonsko inteli<,rone.e jako znaei1 sevoda ako je resnicna. Ako pa ia vest ni r-snnJna, potom je toliko holjše. Toraj posneli smo lo vest po ,.SIovencu'\ kakor posnemaino zdaj po .SI. Narodir' tniitev, da la vest ni resničm;, ne da bi zamo^'li Inlili, kdo irna prav, „Slovenec' all pa „SI. Narod . ,.SI. Narod" sc je po svoji poljanski rohati inaniri za^'ial v nas ter imenuje lias list ^lasilo I'ajerjevoRa laka|a dr. (lre^nrcica. Ta [iHOvka, ki ni nie flniRcna. ne«,'o podh < ohn* kovanje dr. TavčarjevoRa ulasila. za kater<> jc on, kol od^ovorni urednik „SI. Nar"da", ml^ovoren. je v zvezi s c.lankom tejja lisla, v katerom se je trdilo, da je dr. (ire^orčic ob času zadnjih dr/avno/.bor- skih volilev sklenil z dr. Pajerjem noko zvezo na kvar Slovencem, vsled katere bi l)il dr. llre^'oreie priori v dr/.avni /bor. Mi smo imenovali takrat o»i«'tfa. ki n* ah- piyal v svojem Olatiku ravnokar ome- njorio trditev. daje podel talot, dokjer nc dnkaže. kje. kako, in kedai je dr <»r**- ^orčič z dr. I'ajorjorn sklenil lako zvezo. „Narodov" tlankar pa te^a in dokaza!. kor ni nickel sploh t».ya dnkazati. in jo ontal vsled tt'u'a to, za kar ntito %n pro- fjlasili. Zdaj pa se nekaj. ''.elj^ka „Domo- vina" prav;. ^ovorcr o slavnosti nt'inSkih turnarjev v Ljubljani. da je kranjski ilezelni odbor dovolil tiirnarjeni kranj^ko dc/.elno jjlocii.iče za slavnostno predstavo Mi in z nami vsi pamptno misloi'i Slo- vinci, smo preprieani. da nima slavlj" nemških turnarjev v Ljubljani nobene^ja ilriWKa namena, iipro izzivali Slovene»» v njih lastni hisi. l)a bod«' pa to izi- vanj«1 izdatnejA«», potrebujejo v ta namen tudi dcželno plcdiscp. In to dožHno ^le- diSčc dovolil Jim je krnnJHki d('i«*lni odbnr, v katerom imajo Slovenci vcOino. Zdaj bi pa mi radi vcdeli, ali so vsi slovenski odborniki ^la^ovali za to, da Hft dovoli n«MiiSkim turnarjem doAelno ^'ledi^co, ali pa da so za to ^'lasovah samo oni odborniki. ki s|>ailajo k slo- vcnsko-ncm>ki zvrzi. Ako jc posU'dnj^ res in bi !>il za to ^lasoval tudi dr. lavüar, potern so jo dr. Tavčar |>rav res vodol, kakor lakaj barona Srhw cjjla. ('•' jo pa kdo sain lakaj. t'ornu očuati to dru^im. ki niso lakaji! l>r. Pajorjovi lakaji v lijiibljani. Vät. 102. „SI. Naroda'-z dnc' 1 'maja 1903, cii'imo mod najnovojsimi vostmi ludi to-lc: „V lovarni zn cclnlo/.o v Ti«'- dimonto na Goriškem jo zmockal stroj 27-leLnPKa dolavca Mrossana". Znano jo vsftin onim, ki nd zanimajo za slovonsko rce. da hocojo naši ltalijani prekrstiti vsa irnona naisih slovonskih krajov, vasij in trgov ter da pridojo vsaki Oas s kako novo spako na dan Posobno pa jo znano, da so jo županstvo v Pod^ori oiiločno postavilo proti tomu, ko so za- ^eli colo nokatori uradi rabiti inosto slovenHkega jedino prave^a imena za I'odfjorc, na novo izmišljono in skovano Npako : Piedirnonte. Vslod protosta jo c. kr. natnoslništvo v Trstu določilo, da se n(* nnie uradno Podjjora nikdar dru^ace naziyljati ne^o L'odöi- nfriiu" Hotrudniku, pri kozarcu piva. pri- povodoval o toll volitvah straAno ..inori lliaton", kalcro bodo znani ..Sorin'1 so- Irudnik zdalno po jodino If1 njornn lastni navaili ^'otovo živo pofarbal tako, da so bodo jožili lasjo. ra/.un plosastim, vsom onim, ki jib bodo brali. Da bi so pa pr»1- voc nc proslrasili in da bi jim tak n<'- priOakovan strah no škodoval na zdravjti. j npozorili smo jib /.'» danos na ta strah, da He nanj nckoliko pripravijo. Iz Yolrjot;rada naiti pišcjo: M(^slo da bi nam Stole in Jane/, od- ^ovorila na dopis, katcro^a jo priobrila ,,(ioricau dm» 2H. aprila v zadovi odda|<« dcla za popravo naso ccrkve. tor bi bilo obiVmi labko prihranjonih 077 K, j(» p).i nckdo v ^Sooi'1 napadcl nase^a M««tli- kovica, lor \in hotel nciiinno osmositi zato, ki'r sc mu jc pri ncki naii luži dutfodila mala nesreca Možakarji. s takim iK'iuriniiii, poillim snic-crijciii sc nc po- krijo onib t»77 K, za katcri jc pri zt;oraj onicnjcni oddaji bila od.skodovana na^a nbriua htotak't -«• ri" pokrijc ta ško¦ Jh, ako hi1 ilni/.in^kc ra/.mcr«* prctvarja in ! M' jih spravlja bro/. V'-ak«'i.fa povoda na I pubalinski narin na dan Ako bi hot*»h posnomali mi t«' junakc. pov«*da!i bi lahkri marsikaj o ncknmu, ki sc jp tako napil hij«'K';i vina. da jp potcm zasel v neko hiso in napravil tarn ts>liko ^kodc. da pa ji1 ^tala vi1''1 ncjo bi bi!a vrodn:t jajrn. katcra bi /.n»*-l" 1(1 koko-i v !•> lotah No. tc^jH pa mi ii'ii'pinn -toriti Ojiomnimo [ia. da sc jf v t'*ku 2'i let v n«--;^ !>iiah pone^realo zo '. >spI) ;n da sta osta 1 i v njih 2 O'sebi colo nirtvi T«-niu so pa krivi mnouo ^otovo ludi oni, kateri imnj<> skrbcti v obOini za javno varno«t in katcri hi bili morali Ip davno na to t'lpdati, da sc tp iuA" zai?radp Za udelo/itov vrliU«' nnrodiie I vrsplloo dm- 1. .jimi.j.". t. 1. \ Ajdov- šrini-Stiirlji so ~c <1<» scdaj oulasila slo- dPrH dru-tva: 1. Ppvsko druHvo „Kolo" iz Trsta z zastavo. 2 „Sokoh iz l'r>ta z zastavo. A .J'odporno dniAtvo" v Gorici z za^tavo. 1. ..Sokol" v Idriji z za^tavo. .r). ,.1'odporno dru>tvo" Lokaveo l ^astavo. i» Pevsko druAtvo ..Lipa". Slap z zastavo 7 Ppv^ko druAtvo ..Triglav" GoOp z za- stavo. 8 ..DruAtTo za podporo rokodplcov" AjdovAcina z zastavo. Nadaljp 9 „Glas bpno dru^tvo" v Gorici. 10. „Sokol" v Gorii'i. 11. ..Sokol" v Idriji. 12. ..Sokr.l" i v I'rvai'ini. l.'l ..Sokol•' v Solkanu 11 ..Hralno pevsko društvo" v hornbcr>;u. l.> „Taml)iiraAko druMvo" v Uornber^'u. l»i. ,.1'ovsko drustvo" Kihonbcru 17. „Hralno dniAtvo*4 i/. F-$rji. IS. „Vcteranski odddcK' iz Kamenj. 1'.'. „Hralno drustvo" iz Skrilj. 20 „Hralno pevsko drustvo" hobravljo. 21 „Hralno drustvo" s Osto. 2'2. „I'rostovoljno «:asilno drustvo" v St. Vidu. 2',i. „Pevsko društvo ..Skolj", Smarije. 2i. ^Hralno druslvo ,.llubp|j". I'stje 2."> „Tamb. drustvo „l)anicau. Sturije. 26. „Hralno pevsko drustvo" v AjdovsOini. 27. Drustvo „Kdinosf v AjdovšOini. 2S. „Hralno pevsko drnštvo" Vol. Zablje. Mistorijozno arotiranjo. V notit'i pod tent naslovom, katoro smo priobc'ili v zadnji številki svojoga lista, pisali smo, da so v petok zvečor arotirali nekojja K , o katorem so trdili. da jo me- dicinec. Danos pa popravljamo notico s tern, da povemo na^im čitateljein, da K. ni medicinee. marvoč da jo bivsi sodnio- šoloc tukajsnjo gimnazijo. Izdajal se je pa sam za medicinca, onim katori so mu hotoli to verjeti. Daljo smo pisali, da so arotirali tudi neke^a Ž. jurista. Tudi Z., katoro^a so arotirali, ni jurist, marveč lo bivsi petosolec tukajsnje pimnazije. Pa tudi ta se je baje rad prodstavljal za jurista. Pri ti priliki naj opomnimo, da so včeraj zaprli še dve osebi, ki sta baje zapleteni v to zadevo, in sicer bivšega brivca L. in nekega B. Otrok padol iz HI. nadstropja. — f) letni Ivan Ervat, stanujoč v ulici sv. Ivana v 111. nadstropju neke hiše, spustil se je po vrvi čez okno in je pri ti priliki padel na streho spodaj stoječe lope. Ranil se je močno na glavi, na vratu in na nogah. TWa. — V soboto popoludne okoli 3. ure se je takorekoč, pritiholapila k nam toča, kajti obiskala nas je, ne da bi nas opozorila na svoj prihod z grme- njem in bliskanjem, kakor dela to sicer po navadi. Padala je v treh presledkih še precej debela skoraj pol ure. Čeravno je padala z dezjeni in brez vetra, na- pravila je vendar po vrtovih v mestu in najbližji okolici, še preeej škode. Segala je od mesta pa do Volčjedrage in je po- sebno med Podturnom in Št. Petrom na- pravila obilo škode. Obrliiskl KtrA/nik iibll potlranra. — V Hoboln popoludno so obcinski stra- žarji v Tržini (lobili i>alo^', da odvedejs) s tr/.i.ško od^nnsko. po^taje v ra/.ne oh- 6ino poliranco, katoro *o do Tržir.a pri- gnali iržaSki rcda-ji. rl'ak naloj,' je dobil t«jdi občinski redar r,.)|ombani ter je sprcmljnl jednc^a iz med potirancev v njegovo dotnovinsko občino Honki. Pri- šedsH v Honke. podala nta so občinski stražar in potiranef. neki Josip Colautti, v krčmo Valorilincičevo. Tu sta nekaj ('•asa pila skupaj mirno. llkratu pa na- stano med njima propir, ki je končal s I torn, da je ohčinski stražar potocnil sabljn. mahnil /. njo najprej (iolauttija po glavi j ter i»a potern ludi ^ko/.i in skozi probodel. Clolautti ostal je takoj mrtev. Ohrinskc^a Htražarja so zaprli. I'adi'l poivrtči sprevodnik Henrk ! Bogclbprgpr. Kolesa zadnjih dveh vagonov sla so c'ozcnj in so ga popolnoina smeckala. Spremniilta pošpo^tc KuHtaiije- vira-Hiibijo. Vsak'lanja peš poAta ni'-d poštmrna urad >iiih Ko^tanjevica in Kubijp, spremeni se z 21. majeni t. I. v vsakdanjo po.-tno vožnjo h .sledocirn voznun rodoru : odhod iz Kostanjoviic >>b ti ~M) uri dopf.lulne in odhod iz Opat jc^asclrt oh 7 2r> uri. pnhod v Huhije <>'» ' S.lf) uri di'ipnltidn" . «"».Hind iz Mllbijo ob I 1 I i;'i uri diip, odhod i/. u-iatjetfasela ob 12 f)U do|.'., pri bod v Ku-tanjevico ob 1 iO uri pop. Olm'stiln in /ali\ala. - Ker mo rnoji Stevilni prijatelji dati za dnovom popra^ujejo j»lede m^jciri zdrav-tv^no^a -lanja, jiru jbv'm lern. da mi gre (siede srčne hibe od dne do dne na holj^e in da se mi je tudi bolez«-n na nogi ><* zdalnn zbolj^ala Z.i to ginljivu sod-utj" so prav V(»ein in vsakemu posebej torn potom srčno zahvitljUj»*m. icicO in prosec Hoga. naj bi vsaceua mojili prijateljev obvar.ivhl doti^otrajnp in mucn*1 bolezru. kakor^no nioram trpoti jaz. Hulpz«»n pa mi j«\ hvala H-?eu. to dni odietfla in sic-T vsaj toliko, da ne čutiin več hudih b"1- ločin. V nadaljni mompnto in priporocbo btvam zahvaljujoč so vsern duiinim in bližnjun prijatoljpm udani M. Vales, kurat. v za. \a inanilest;uiH'Mi ^hndii slo- M'Uhkili vsoučilisislkov na Dunaju «prejph xf jp tudi re^olucija, s katero se proteslira. da bi ?o la>ki pravni kurzi iz Inomosta promestili v Gorico ali pa v Trsl. Protej» nu'd iHMiiNkimi in ita- lijaiiskimi \ isokosoloi. — V lnomostu j«' price! v soboto svoja predavanja o narodni »»nonomiji v italijan^kem jeziku novo imenovani vscučiliščni profesor dr. Lorenzoni. Zaöotek toga predavanja so hoteli italijanski v!-okošolci proslaviti s torn, da so se v polnom številu zbrali v dotioni dvorani. Bilo jih je kakih SO. Nem^ki dijaki pa hoteli so tudi stopiti v dvorano. ali jim je to zabranil rektor. I'rodavanjo so je potom pri zaprtih vratih vrsilo mirno in se le po predavanju. ko so italijanski dijaki zapustili dvorano, prišlo je nied njimi in mod nemškimi dijaki do hudega pretepa. Nemški dijaki pričakovali so namreO llalijane na hod- nikih in ko so sli ti mi mo, začeli so Nemci peti „Wacht am Hhein", na kar so lta- lijani zacoli peti italijunske posmi. Najprej je prišlo med njimi do prepira. potem do psovanja in konecno do pretepanja s palicami in bokserji. Ranjenih je bilo na obeh stranoh več dijakov. Ko so se nekoliko oklestili. nastopila jo policija ter jih ra?.gnala in nekatore tudi zaprla. Prva hrvatska ra/.prava v Ro- vhyu. — Dne 9. t. m vršila se jo prod rovinjskim sodišeem, kakor prvi instanci v eivilnih slvareb prva hrvatska razprava. Na tej razpravi so rabili edino hrvatski jezik: vos sodni dvor, stranke in od- votnika. To jo bil meiala prvi sluoaj iz- ključno hrvatsko razprave v Rovinju. Na- dejamo se, da bo imel mnogo nasledkov. Nosrei'ji na morjii. — Ob dalma- tinskem obrežju je parnik „Grandosa", na katerem sta se vozila crnogorski princ Uanilo in njegova soproga, trčil ob avslrijsko ladijo ,.Grol Wurmbrand", ki je vozila s polnini parom. Parnik je ne- koliko poäkodovan, a oo bi se to zgodilo trenutek prej, bi ladija parnik potopila v globine. V najem se oddapod zelo ugod- nimi pogoji enonadstropna hiša z vrtom ob šempeterski cesti v Št. Petru. Natanöneje se poizve pri ta- mošnjem županstvu. Giasovir v dobrem stanu jo na prodaj po nizki ceni. Kje? pov© upravniätvo „Gorice". Razglas. Na slov«kiisk('in nd^lrlkii n- IihIih1 pniik o ccplciijii irl int /i'lfiiu. — K poiikii sr \;il»ijn vsi !ika/»'ljni tn«»ivj<-i. 1«' |>l<>>i. i|;| [H-illrsrjo S ScImiJ Ho/ /ji rr|>|r||ji' \ /f- Vodstvo slov. odd. del. kmet. sole V. Dominko vodja # Naznamlo! < I l'|»m| -null r >\ ojt'L ;i (m'cI.i \ inl>| \ u in \ o>krlm\;irij• - -iaioila\ hi- -t•- \ slilno t „Pri Golobu44 [ na voglu ulice ..Morelli'. [ Skr!'»'l inM"]ejii. da l»u(le i tudi vluMhjre ]to>tre/h;t \>o- L -traiir-ko .-ulidna. kakor je [ hihi do>U'j. I Lvohnld Ret a. ^ ^^ J*^ J^ ^ *" I Teodor Slabanja, I srebrar, I v Gorici, ulica Moreli 12, I priporoca precast, duhovščini za izdelovanje cerkvonih posod in ' orodja. Pripravo cerkvonotza o- ¦ rodja olajšuje revnim cerkvam s tern, da daje tudi na obroke. • Obroke si pa prec. p. n. cospod j naročevalec sam lahko določi. Odlikovana delavnica! ~ÄNT. KRUSIC7 krojaški mojster v vrtni uiici 26. Priporoca se si. obcin- stvu v mestu in na deželi. pose'ono čč. duiiovšOini. — lma bogato zalo^o blaga vsake vrste in za vsaki stan. ter opozarja na ravno došlo *\eip pomladansko bla^o, lastni izdelek^o/cr1/// oblck in površnjh sukcnj. Cow prav solidstes I urar c. kr. državnih \ \ \A železnic. Gosposka . \ ® ullca ^25Gorica. \ - ^C<^ priporoca svojo vp ; ) ) ^&^ \iko zalogo srohr \ Gene \ ^i Ä boljših švicar- . I srebrnc ^\ **'>' ur in vt1" ' lire «Id. %l xizic po naj- ' 4'š° na" 4% nižjiheenah. | prej, zlate ^P\1l P°sebno v « | ure od gld . ^J času sv. I jo naprej. za ^L BIRME. j gospodicne i^ T % ^ozor- . ) sicer zlate od /I "%^ toroj ! S Rid. naprej.Spro- "\a^ @ - I jema tudi 7*popra- *T ^ \ vo vsakovrstnih ur- fJÄ, I Vsako popravo Ra- ^>^ * rantira eno leto. — ^ I Delo solidno. So pripo- ^J^ j roca svojirn c rojakom . )____________________________| Nova zaloga pristnili vin. Andrej Abuja, v Gorici, Križne ulice (Via clella Croce) štev. 4. priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja na dom in razpošilja po železniei v sodih po 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Postrežba poštena in točna. Ivan Bednafik priponu-a svojt» knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini št. 3. ! Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOKH A Via Gianlino 8 nrinoroča prifttna beta in črna «ina !z vipawskih, («¦«•I **»• a I* aft* brtakih, dal- matinskih in isterekih v i - noarado«. 1 Dt^tavjn, na .1. m m nizpoSiljst po zeiez- .lici na vse kraji1 avstrorgerskc m>>";irhije v soiiih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poäilja • tiiili uiorvo. Cene zmern Postrsiba poitena. I IN» v«t**traiiskein prevdarku in proskiisuji ho bode vsakdo pi'epi'U'al, du se kupwje pri tvrdki ; J. Zornik, Gorica ; <*ospo*ka nlica 7. zuiiraj iinjbolji najlepši in I team primerno najeeiieje blago. Pose Ina o pa: Za dame: Za gospode : I Kra?no okraske za obleke, Raznovrstno belo in baivano trakove svile zadnje novosli perilo najbolje vrste, jopice I za bluse, pajčolane, pa9ove, za hribolazce; kolesarje, veslarje; predpasnike. rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnie, I dežnike, solnčnike. b!uze, čevlje, ovratnikov, zapestnic, nopavic, I vsf» potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, podlage. sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itrt. | vezenja, zaponke itd. Opozarja I precastite dame, na svojo veliko ' zalogo obče priznano najboljih I modercev vsake cone. I Za birmarce Za slavnosti I in otroke; rokavice, nogavice, in druge veselice : vsakovrstne | pajčolane vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi čepice. razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise. | V^T* Ceno brez vsake konkurence. "&% .^MM^^. ,^^H^^k. .^^^^^ .^^^^^ .^^^^h. ^^^^^ ^^^^^^ m» .^^^^^ ^^^^^_. .^^^^^ .^^^^k. ^a_^_-^^ ^^k. ^^——^^^ ^i^ Mejnarodni panorama Vir iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. Kcstavracija „LA noilK3IM*% (*ori<'a, trkalisCrdija st. 3S. l^otovanjc^ po Hvetu, za v*eli zaiiimivo. Vsak tedon nov pros»nnn! 0(J 17. do -23. ni.'ija. II. potovanje po Hlikovitein Tirolskcm. \a potovanju po dolini Ijojzalie. Vrh tug« Hroy;<% zwinjaln in po- m'injjila iz volne in ImhiiI);»- xcvilic. Tu(ii so še nazujanja slavnorriu občinstvu, da sc rase- proda vne oil preJHiijili sezon xaoHtalo l»l»jjjo pod last no ceno. im- Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno. ^Wl Koiiečno ne iiaKiianja slaviKMiui ©bftinstvii, da ho cene tudi vseinii 110- veniu 1>lagu tako nixke, da se ni bati nikake konkurence! Cene so stalne! Zduj sc nudi rojakoin v meslu in na deželi priliku za poaleno in solidno postrežbo ! Št. 40. V Gorici. v lon-k dm- lit. niaJK 1903. Letnik V. l/.li:ij:i vs:i' ''<'•< '" Niilioto ob II. mi |.rn'||Hil(liH> /.;» mi'slit I'M- oi. ."{. uri p.p /;i i|.-;.i'ln. Ako padr n:i In «In« \;i pra/nil; i/.iilr dan pri'j nidi, /.vnVr. Stan«1 |hi (Misli prejeman Jtli v (iurici na ilum t• <>šj|i;tn celolflno 8 \, pnllclnri ¦}• K in (Vtrticliio '1 K- l'r«!«l:ij:i s<; v (inriri v to bakarnan S c Ii w a r/. v Sulskili iilic;ih. ,1 c I 111 rs i t /• v Nunskili iilic'ili in l,c b a. ii n-'i Vcnliji'vi'in lekališru po h vin. uORICA (Whtmo i/ihiiij, titira Vcttiirini h. ^t. 9. Dojjis** ji« nasioviti na uri'dniStvo, osflasi- in naročiiiiifi pa na upravniAtvo »(jonif«. Oglasi hi- računijo po pKil- vrntah in sictT ak<> m- tiskajo 1-krat pn ; 12 vii , 2 kntt po 1U vin., H-krat po i H vin Ako sc vrčkrat liskajo, ra^n- i IHJO he po poffOiJbi. " I Izdajatolj in odgovonii iirodnik Josip Marušie. Tiska „Narodna tiskarna" i.odgov. J. Alurušičj. 0 knldskih jcxikih nasr iiino^ojcyjciif ;mna.) in v Lombardiji (1859.) postavljali francosko armado v očeh svetä nad vse evropejske armade. Četudi nismo brez- pogojno tega mišljenja, vendar francoska armada, kakoršna je bila äe pred nemško- francosko vojsko 1870-71. 1., zasluži vse naše občudovanje; strokovnjak pa vleče na dan vzroke njenih vrlin, ter jo pri- merja z ono, katero mi ponosno „Svojo" imenujemo. Lastna skušnja in naziranje na vojnem polju in v miru, daljše skupno bivanje z Irancoskimi četami, je pa naše avstrijske častnike prepričalo, da tiste ne prekašajo niti s telesno močjo niti z mo- ralnim pogumom, najmanj pa ne z zno- tranjo vrednostjo avstrijskih krdel, in da nasproti poslednji njena moč poglavitno obstoji v tern, da govore francoski čast- niki in vojaki eden in isti jezik. — Ta skupni jezik francoske armade se ne da z nobeno drugo vdjasko vrlino odvagati. Vendar pa vsaj nekoliko bi se dalo na- domestiti to nedostatnost pri nas s tern, da bi znali vsi Častniki polkovni jezik svojih podložnih vojakov, ako hočejo svoje službene dolžnosti prav spolnovati. Sicer kako je mogoče možu-vojaku vdih- niti naklonjenost in zaupanje, ako so ne umeva njegovega materinega jezika ? Moj prijatelj, višji štabni zdravnik, mi je pravil, kako veseli so bili bolni vojaki v neki bolnišnici, v velikem mestu, ko je vsacega posameznega v njegovem materinem, hrvaškem jeziku nagovoril. Moštvo tega polka je veljalo, kakor da je isto po večini madjarskega jezika; ali brž ko jih je rodoljubni zdravnik nago- voril v hrvaščini, ni nihče več hotel znati madjarskega, rnarveč vsi ho mu ve.Helo odgovarjali le v nrvasOini. Posebno je to potrebno v vojni. Kdo more popisati ehiktrični uciinek, katerega narodijo krepko utnevne besodo na mostvo prod sovra/.nikom, kdo no po/n\ velike moči, s katero upliva matorni jezik na vojake ?+j Vsakdo mi bo gotovo pritrdil, da pri naši mnogojezični armadi bi mo- ralo veljati načolo: „Častnik mora biti brozpogojno in v vseh razmerah kos je- ziku svojih podložnih!" Že v miru je krivo nepoznanje pol- kovnega jezika, da častnik iii zmožen svoje službe oskrbovati z isto vnetostjo, kakor to zahtevajo razni predpisi. Zato pa je bil in je vroden vse pohvale naš nepo- zabni in prvi vojaški pisatelj, pokojni Andrej Komel pi. Sočebran, da je spisal toliko podučnih in vojaških knjir,' za slo- venske vojake, v kolikor mogcče dobri slovenščini. Še malo pred smrtjo mi je ta vpokojeni c. in kr. major pisal, da tudi v pokoju ne more biti brez dela in pi- sateljevanja za slovensko vojaštvo, katero je toliko ljubil. Spisal je med drugimi knjigami za vojake, tudi za častnike po- trebno slovensko-nemško siovnico (zalo- žila tiskarna sv. Mohora v Gelovcu), tako, da se zdaj nihče ne more s pravico pri- tožiti, da se ne more tega tako „težkega" jezika slovenskega naučiti, kakor so se lahko preje izgovarjali. Že v mirnem času je to neznanje polkovnega jezika dolgočasno za častnika, še posebno pa, ako mora n. pr. v zim- skem časa po 2 krat na dan biti navzoč v žolah za mostvo, pa ne ume niti besede, kar govori mesto njega podčastnik, rned tern ko sloji on tarn kot „lipov bog'. Pred sovražnikom pa je ta nevednost navadno kar osodepolna. Na predstražah, pri obhodni straži in izpostavljenju, se ne najde vselej tolmača, in vsaka nova postojanka donaša nove neprilike. V me- težu bitke, ko se vrste redčijo tu ne za- došča več vliti ali vpiljeni nemški povelj- niški jezik, tedaj je treba, da se častnik poslužuje najkrepkejših, najprisrčnejših besed v jeziku, katerega govori moštvo; *) /ato iKim ji' dal v c'asu vojin* 18.r)9. noki (ni'tiiski) prolcsor (I. M. na II.) prostn nalotro: »XiiHiivnr vojskovodja prcd bitvijt) na svojo ar- madol-i I'istv. kajti vstrajanjn v ognjn in predrzni napad na sovražno vrste Imjonetov*) so ne da doneči z inemškim) poveljniäkim jezikom, kakor, če jo ao sicer mogoče, so da zgub- Ijeni pogarn le s krepkimi izrnzi v ma- torinem jeziku zopet povzdigniti. To nam pri'ajo razni do^odk; v bitkah, zlasti v vojni s Francozi 1859. na Laškern, da so višji povoljniki, ki so znali dobro jezik svojega mo.štva, že onehujočo batalijono, 7. njih navduiševalnimi besodami, zopct ustavili in jih zopet vodili proti sovraž- niku, med temkojebil neki štubni čast- nik, čegar b-italijon seje po ponesrečonem naskoku razpržil na vse strani, ves obu- pan, ker ni znal poleg nernškega ,.llalt'', — nobene moštvu umevne besede pri- staviti — in ni ga zaradi tega mogel več ustaviti. In kolikokrat ni izid bitve od- visen od prav malenkostnih rečij V! Res je pa, da se je ta nedostatnost zadnje case vendarle spoznala in se od nekaj let sem bolje skrbi, da morajo znati vsi častniki več ali manj svoj pol- kovni jezik. Nepoznanje polkovnega je- zika je bila velika nedostatnost še do pred malo časa. da, skoraj največe zlo avstrijske armade, kateri se je kolikor toliko odpomoglo, četudi ne še v polni men, kakor nam to spričujejo kontrolni zbori, pri katerih se ne 3mejo vojaki drugače oglašati, kakor s ,,hier'4 ! Ne vem, ali bi se temu čudil pokojni „Dreja solkanski'' (A. K. pi. Sočebran), ki je pri kontrolnih zborili karal slovenske vojaKe, ki so se oglašali s ,.hier-l mesto s ,,tukaj", ker je vedel, da ne znajo nič nemškega ! To je po mnenju mnogih le zani- čevanje jezika rnostva, kar pa ne upliva dobro na priseženo zvestobo vojaka, marveč mu pusti le neko tiho ogorčenost v srcu, zlasti pa v današnji dobi bojs, boja za jezikovno ravnopravnost! Zato pa je potrebno, da se polki, v katerih bivajo po 2 ali 3 narodnosti, ločijo v batalijone in kompanije po njih jeziku, in to ločenje bi imelo najboljši upliv na službo in vojaško izobrazbo in bi se to dobro splačalo. Pa ne le, da je to službi koristno, *) Ker bt'seda »bajoiit't* i/.haja \i mesta »l>a\ oiiitt1* na WraiK'.oskiMu. kjt-r so najprt'j zaCeli nalikati uodala na pusko, st1 lahko tudi v slo- vt'iisßini rabi izraz »bajonct* mwsto bodalo! Pisec. ako razumova častnik nvoje vojako in ti svojo častniko: k tomu se pridru/.ijo 5^ drugo višjo'koristi, kakor je n. pr. pra- vičnoHt v prvi vr-^ti. Mesto vsaktorega dokaza, navajamo lo dojstvo, da na tisoče vojakov ni razumolo vojnih člonov, ker so jim niso taki pročitali v njiti jo/iku — saj pred leti je bilo tako — in vendar so jih jo kaznovalo z vso slrogostjo v slučaju kakega prostopkn. Tudi politični oziri v tern nokaj voljajo. Vojaki bi svoje njih jezik govo- reče častnike bolj ljubili in bolj voselo služili, zlasti pa. ako bi jim polog toga dajali tudi v npoznanju vere dobre iz- glede, kakor je to storil pok. Hadecky, ka- teremu ni nadevala armada zastonj imena: ,.Oče Radecky!-1 Ker je pa v enotni ar- madi potreben tudi enolon službeni jezik in je ta mogočno zvezno sredstvo raznih življev. se ne bojimo opozoriti obeinstvo, da radi te neobhodno potrobne vezi nem. armadnoga jezika, ne tvorimo nikakor nemške, pač pa samo veliko avstrijsko armado! M V. D o p isi. Iz Rodika. — Če bi hotel pisati županov životopis, povedal bi vse od kraja. kako je postal goret'i železnični čuvaj, in kako je moral zapustiti zelez.no ter se podati na kamenito cesto. kako si je potem nabiral po svetu razne ,.li- beralne*' in demokratske znano«ti, kako je prišel domov s polno glavo učenosti in modrosti in vsled teh lepih lastnosti zasedel v Rodiku županski stol. katerega je tiščal blizu 10 let tako. da je mislil, da ima nanj že lastninsko pravico, kako se mu je ta stol zmajal. kako je sel zopet po svetu, da bi se izpopolnil in oko- ristil z novodobnimi lib. ,.napredno?timi"', jih potem obračal v prid svojim so- vaščanom, kako se je vrnil zopet s polno brado paragrafov in „naprednja^kih"' načel i. t. d. Toda njegova izvanredna ,.skromnost'1 mi brani opisovati čez öO let dolgi tek njegovega slavnega in za- služnega življenja. Tudi me je strah, da ne bi svet zvedel za dragoceno ,.perlou, ki je skrita v Rodiku v osebi našega g. župana, ter nam jo kdo ne odnesel, kajti kjerkoli je bil, povsod so ga baje eislali ter se zanj potegovali in od nikoder ga nisohoteli pustiti. Zato opuščam životopis LISTEK. Spraun na 55-letnico nstaje t Wm io hrratsio jnuastvo t istej. (sLil liicniiiiiüsc juvaU. Spisal M. Miliacljcv.) (Ualjo.) Do Tienetk je priboril Radetzky ce- sarju lepo kraljostvo ter je zdaj začel oblegati to otoško mesto, ki je razglasilo dne 10. avgusta zopet „republiko sv. Marka", ter se je dalo vladati od zgo- vornega ljudskega zagovornika Gonte Manina, v čegar začasni vladi je bil tudi znani hrvatski pesnik Tomaseo-Tomažic, dalmatinski Hrvat, ki je, kakor znano, hotel Hrvate-graničarje odtrgati od zve- stobe do cesarja. Manj truda pa več ne- volje je napravil maršalu v Nizzi rojeni, malo pred lažko ustajo iz argentinske repnblike doSli general Garibaldi, vodja laških prostovoljcev — med temi se je nahajalo celo več v možko oblečenih žensk-Ajnazonk. Ta se namreč ni nič zmenil za premirje, marveč je uäel v kanton Teasin ter zopet udil v Lombar- srajčniki v pogorju med Dolgim in Kom- skim jezerom, v malih trumah. Toda pri 1 mestu Varese je bil poražen in komaj je sam nšel zopet v kanton Tessin, od- koder je šel v Rim nadelovat uslaji proti papežu Piju IX. Tukaj so se razmere posebno ču- dovito zasuknile. Dne 21. marca 1. 18kS. ! je strgala laška druhal avstrijski grb pri avstrijskem poslaništvu v „Palazzo di Venezia", — menda zato je tisti zdaj pod streho visoko obešen, kakor ga je videl pisec tega osebno 1. 1881. ob ve- likem slovanskem romanju — ter je zah- tevala z burno silo, da naj papež Pij IX. Avstriji vojsko napove in da naj tisti pritisne pečat sv. vojske in blagoslovi njih zastave. Katoliški cerkvi sovražni in lažnjivi zgodovinarji — Geschichtver- dreher — pišejo o tern tako, kakor da je Pij IX. res tern /.ahtevam nerazsodne druhali vstregol, kar pa je zgodovinska laž, celo v našem državnern zboru pred par leti sijajno pobita. Pij IX. seje nam- reč na to burno zahtevo dne 29. aprila izjavil z odločnimi in dostojnimi bese- da ne bode nikdar in nikoli takšne voj- ske napovedoval ali jo podpiral. Ravno to zanikanje je Pija IX. pripravilo ob populariteto (prijaznost pri ljudstvu), toda zmage Kadetzkove, ki je dal 7. avgusta prokucijsko ognjišče Bologno po generalu Welden-u (ki ima svoj spomenik v Gradcu), zasesti, so obetali tudi cerkveni državi, da se bodo zadove drugace zasukale. Pij IX. je poklical grofa Rossi-a, rojenega ltalijana, ki se je na Franco- skem povzdignil od prosesorja do grofa, do državnega svetnika in pera, naj osnuje ministerstvo (18. sept.). Taisti je tudi kazal trdnost in voljo konec storiti prekucijskemu vladanju, toda dne lö. no- vembra ga je nekdo na dan otvoritve zbornice na stopnicah z umetno vrže- nim bodalom umoril. Naslednji dan je pri- drla velika množica pred kvirinal, zahte- vajoč od papeža demokratično minister- stvo in njegovo pritrjenje k ustavodel- nemu zborovanju za vso Italijo. On je odpovedal oboje in zdajci so padali streli v okna njegove palace; tajnik Palma je bil ubit, rimski papeževi vojstki ostalo papežu ničesar drugega, kakor imenovati zahtevano demokratično mini- sterstvo ter vprasanje glede ustavodel- nega zborovanja za Italijo izročiti zbrani zbornici. Strazili so papeža kot jetnika in kdo ve, kaj neki bi se mu bilo pri- petilo, ako bi se ne bil rešil s pomoojo bavarskega poslanika, grofa Spaura, pre- oblečen v noči od 24. na 25. novembra v Neapolitansko, kjer je v trdnjavi Gaeti na vabilo neapolitanskega kralja svoje začasno bivališče postavil, odkoder je proti nasilstvu v Rimu razglasil slovesni ugovor. Zdaj je Mazzinova stranka vriskala od veseija v Rimu. Dne 11. deeembra I. 1848. se je ministerstvo spremenilo v začasno vlado, rimske zbornice so bile razpuščene in b. februvarja je bila skli- cana postavodajna skupščinu za Italijo v Rim, ki se je zato imenovala „Goslitu- ente Romana", ker je imel Kim postati stolno mesto Italije. V Tožkani, katere nadvojvoda Leopold II., je moral napo- vedati vojno avstrijskemu cesarju, za kar so se Toäkanci pokorili na Gurtatom, tega „velikega1 moža in pribijom mu tu v cast in zaslužoni spomin le nekaj potez iz njegovega dolovanja v zadnjem t-asu. Zakaj pa je l>il izgubil g. župan pred kakimi 7 leti iapanski stol ? Kriva jo bila naSa nehvaležnost in pa sedanja zabitost. Takrat namree 5e. nismo znali dovolj eeniti „požrtvovalno in neutrud- Ijivo*' prizadevanje g. iapana, da bi nas osrecil s po železnici in po svetu po- brnnimi zveličanskimi nauki, s katerimi jo holol oblagodariti svojo rojstno vas, in sicor popolnoma nesebično, z edinim razlooknm, da se je on procej debelel ter iz Ijuhezni do nas potrpežijivo nosil te/.o, mi pa smo bili vedno bolj kumorni. C.otudi smo videli, koliko si beli lase in brado lo zavoljo nas, vendar nismo imeli zmisla za svojo lastno srečo. Bili smo takrat so zabiti, neprntopni vse osre- c'ujoi'im županovim načelom. Dali smo mu brco. in on jo sel potrtega srea nad crno nehvaležnost zopot po svotu. Se danos mi je živo prod očmi, kako je stresal prab so svojih nog in 90 je slo- vesno zarotil, da s takimi zabitimi na- zadnjaSkimi ljudmi notV imeti nikdar voč posh. Povsod, kjorkoli je bil, da so ga čislali co!o voliki gospodje, in znali oceniti njegove veliko spohobnosti in zmožnosti, doma pa naj bi so ukvarjal in grenil življonje s nevednimi reveži! Kaka tri - lota je ros držal trdni sklep. in strasno so mu je zameril, kdor mu jo le omenil 2upansko cast v Rodiku, njemn, ki jo ugoden za žup^nski stol na Dunaju. Toda počasi so mu je tarn nekje na 9everu ohla- d 1 la nokoliko pravična jeza. Vrni 1 se je domov. Naveličal se je „dobrot"4 po svetu in jo žeM zopet „trpeti*1 za svoj mili kraj. Že takrat se je hotel zopet „žrtvo- vati" za narod in postati župan nas za- bitih Rodičanov, da bi nas vendar enkmt razsvetil z nekje med nemškimi pro- testanti pobranimi svetilkami. Toda nismo bili žalibog s"e zreli za njegove lib. na- zoro in raje smo imeli tri lota z žu- panstvorn „smolo" Oesar ni dosegel se svojimi redkimi zraožnostmi in zlasti z izvrstnim poznavanjem paragrafov, pri- pravila mu je „smola" z ,,oberžupanom" vred. (JJalje pride.) Politiöni pregled. Državni zbor. V petkovi seji sejevrsila razprava o odgovoru naučnega ministra na in- terpelacijo glede izgredo? na dunajski politehniki. Kršcanski socijalni in kon- servativni poslanci so zagovarjali katoliško misleče dijaštvo, ki mora imeti na av- strijskih vseučiliščih isto prostost, ka- koršno imajo drugače misleči dijaki. Nemski nacijonalci pa so žugali s svojim ,.Proč od Rima*' in so psovali po svoji lepi r.avadi na desno in levo. Tako je Vse- nemo,: Berger imenoval slovanske dijake na dunajskem vseučilišču duSevne pro- lotareo. Posl. Plantan je tega predrzneža v svojem stvarnem popravka odločno zavrnil. „SI. zveza*' pa je sklenila, da vloži po posl. Bianehiniju sledeči nujni predlog gledt'1 dogodkov na Mrvatskem: „Krvavi dogodki, ki so vrAe le Aest tednov na llrvatskem, jako slalio vplivajo tudi na tostransko polovieo države. Na Hrvatskem zapirajo, preganjajo in It* obeSajo ljudi, ki so ne upirajo drzavnim zakonom in napravam. marveč le za- htevajo, da so izvrsujojo in spo^tujojo od presvetlega vladarja potrjeni zakoni. Na- ravno je torej, da dogodki n* llrvatskem in v Slavoniji tor postopanje hrvatskoga bana, ki kršijo pravice lojalnoga naroda in tako tirajo v boj mej slovanskim pre- bivalstvom na jugu državo, osobito v Dalmaoiji, kjer so še živi stoletni spomini in ozke naravne zvezo po krvi, vzne- mirjajo dubovo. Z interpelaeijo z dno I. niaja t. 1. smo gospoda ministerskega , predsednika opozorili na poslodieekrvavili dogodkov na Hrvatskem; toda prevzviženi gospod mini^terski predsednik je — kar je neumovno -- odklonil vsak odgovor. A mi smo preprksani, da bi bil gospod ministerski prodsodnik pomiril razburjono duhove, ko bi bil sicer oziral se na kom- j petonco ogrsko vlade. vendar pa brez strahu v odgcvoru pokazal. da v Avstriji ne moremo mirno gledati, ako onkraj j Litave izpodkopujejo ugled skupne države ter neu.smiljeno zatirajo hrvatski narod, ki si je pridobil toliko zalug za državo. Toda zgodilo se je ravno naspiotno. Gospod ministerski predsednik je molčal. in ta molk je nemilo dirnol na jugu države. osobito pa v Dalmaciji, kar so dokazale velike demonslracije v Splitu dne 10. t. m. Ta molk pa je tudi bana grota Kbuena vzpodbudil, daje raztegnil svojo samostojnost tu'di v državno po- lovico. lolicijski agentje bana grola Khuena ?o prisli v Ljubljano, da stikajo po Hrvalih. ki so na sumu, da so dali v Ljubljani tiskati javne oklice, ki niso na- perjeni proti varnosti države, marveč proti tiransivu. Te naklepe hrvatskega bana pa podpirajo tudi avstrijska sodna in upravna oblaoiva na jako čuden način. Ne da bi imeli najm&jši dokaz, so sodno preiskavali v ljubljanskih liskarnah, ker je ban tako želel. Ker je to početje proti- zakonito in protiustavno ter more so bolj razbnriti duhove, zato predlagamo: Visoka zbornica skleni: 1. Vladi se naroca, naj takoj po- trebno ukrene, da se odstranijo v Lja- bljano od bana poslani tajni agentje in onemogočijo take preiskave. 2. Vlada se pozivlja, da naznani vzroke, zakaj so se vršile preiskave v ljubljanskih tiskarnah. 3. Vladi se naroča, ^j stori po- trebne korake, da se poleže mej slo- vanskim prebivalstvom na jugu države opravičeno razburjenje vsled nasilstev na Hrvatskem. Interpelaclja, katero je stavil dr. Šusteršič in tovariši minoli teden v posl. zbornici v zadevi obsodbe „Siovenčevega'; odgovorn. ured- nika Hakovca in dr, Lampeta, se glasi takole: Nedavno obsodba „Slovenčevega"' izdajatelja dr. Lampeta in urednika Ivana Rakovca, je vzbudila opravičeno začu- denje. Obsojena sta bila vsled prestopka proti varnosti časti vsled tožbe drž. in dežel. poslanca dr. Ferjančiča. Predmet tožbe je bil popravek, ki ga je prvoime- novani interpelant objavil v , Slovencu''. Ta popravek je bil namenjen za uradno j pLaibacher Ztg.u, ki je nesrečno in ten- dencijozno poročala 0 burnih razpravah v kranjskem dežel. zboru in dotičnih dogodkih in je označeni popravek od- klonila. Istodobno je dobila glede iste zadove popravok tudi dunajska „KoicliH- wehr", ki ga jo. tučno objavila. Dotiriii odstavek v popravku, ki jo bil pravi predmet tožbe, je obsogal rosiiiöno po- ročilo 0 burnih sejah v kranjskem do- žolnem zboru dne 21. in 2Ü. jiinija 1902, kar ^atoinica izročno prizna. To obrav- »ave v dežolnom zboru so bile javno, zato pa rosnicna poroc'ila po ij 28 tis- kovnoga zakona, ^zadnji odstavok), niso kaznjiva. Nav/.lic tomu jo poslanoc dr. Forjančit', ki so jo po onem poročilu t'util žaljonogn, vložil tožbo proti „Slo- vencu", a no tudi proti listu ,,Reichswehr". Izdajalelj dr. Lumpe in urodnik Ra- kovec sta, sklicevajo so na $5 28 tisk. zakona, vloiila proti zatožbi prito/.bo, kaloro pa jo c kr. višjo sod. v Gradcu zMvrnilo. Ljubljansko porotno sodiščo jo nato oba zatoženca krivima spoznalo, in dr. Lampe je bil obsojon na šest mosecev, Rakovet' pa mesoc zapora. Pritožbo nič- nosli je 0. kr. kasacijski dvor zavrnil. Te razsodbo bistvono omenjujojo inter- pretacijo zadnjega odstavka v $ 28. tis- kovnega zakona ter ae ne ujemajo z dosodanjo prakso. S tern pa je ustvarjona za vso časopisjc prava negotovost. ki se mora v skupnem interosu čimpreje od- praviti. Ako je ona omenjena interpro- tacija j; 28. tisk. zakona resnična, pitom sta oba obsojena urednika žrtvi p >slej splošno raz^irjene pravno zmote, ki so mora v tern slučaju temboij opravičiti, ker je njima za objavo izročil dotični člnnek prvopodpisani interpelant, torej jurist. Podpisani zato vprašajo gospoda voditelja pravoüodnoga rninisterstva: 1. Kaj hoče Nj. prevzvišenost ukreniti, da se odstrani pravna nogotovost glede intorpretacije zadnjega odstavka v § '28 tisk. zakona? 2. Ali hoče Nj. prevzvi- senosti preskrbeti, da omenjena ne bodeta nosila posledic to opravičljive pravno zmote? Pravnl odsek posl. zbornica je sklenil, da so povspeši zakon 0 vr.«- ditvi plač avskultantom in pravnim prak- tikantom. Ta odsek je tudi sklenil pred- lagati, da se poslaniške diete izločijo iz eksekucije. A sera Appony. Ker ni ogrski min. pred. pi. Szell popolnotnu zadovoljen s predsednikom ogerskega parlamenta grofom Apponyjem, ker se mu zdi, da je grof Appony preveč naklonjen opozicijskim strankam, zgo- dilo se je na zadnjem dvornem plesu v Budimpešti, da je cesar nekako preziral grofa Apponyja, černur v dokaz služi to dejstvo, da ni vladar na omsnjenem plesu z grofom Apponyjem spregovoril niti besodiee. In res je, da je bil groC Appony zaradi tega tako užaljen, da jo zapu-stil dvorni pies že pred odhodom viadarja. To zadevo so hoteli spraviti tudi pred ogrski parlament. Ker bi znala ta zadeva v ogrskem parlamentu pro- vzrociti jako mučne prizore, govori se, da se ta namera opusti ter da bode Apponyjeva alera rešena s torn, da ga vladar vzprejme v posebni avdijenci. Nkj mimogrede omenimo na tern mestu tudi to, da je vzbudilo občno pozor- nost dojstvo, 3a je prestolonaslednik na omenjenern dvornem plesu govoril skoro izključno le s pletnitasi, pripada- jočimi h katolški stranki. Hrvaška deputacija pri cesarju. Številna deputacija najodličnejših Hrvatov iz Hrvatske, pojde v kratkem k cesarju na Dunaj, da mu pojasni, kako impertinentno napačno popisuje ban po- ložaj na llrvatskom. Ako deputaeija ne bo sprojeta, tedaj bodo naproSeni jugo- slovanski zastopniki v državnom zboru, da/. vs(»mi dovoljonimi srodstvi si pridobe avdijoncijo in povodo Nj. Velieanstvu res- nico 0 položaju na llrvatskom. Dogodki na Hrvatskem. V nodoljo so so ponavljali velikanski izgrodi skoro po vsom hrvatskem Pri- inorju. F'osebno pa v Dragi in v Senju, kjer jo prebivalstvo pobilo okna ra/.nih uradnih poslopij in strgalo z njih mad- jarske napiso. Na večjih krajili uniOili so tudi brzojavno zveze. Po železnicah se pa ni veö varno voziti, kor postavljajo nanjo izgredniki kamenjo. Bolgarska kriza. Knoz je vsprejel ostavko ministerstva in jo naroi'il genoralu reserve, F'etrovu, da sostavi novo minislor.stvo. Dogoiiki nn Balkann. Posebnih dogodkov z Malkana teh zadnjih dneh ni zazn.imovati. V Solunu bi bilo zdaj, sodeč po poročilih, So precoj mirno, četudi živi tamošnje probivalslvo v vednem strahu, kor ni niti sokunde varno pred novimi atontati. V Monastiru je bilo ubitih 36 kristijanov, ranjenili pa vso polno. Turčija je hotela navaliti vso krivdo monastirskih pobivnnj na uslaSe in na Holgare in je v torn smislu tmli obvestila avstrijsko in rusko kroge. Ruski in avstrijski konzul sta pa ravno na- sprotno poročala, ter povedala, da so provzročili monastirska zlodejstva jedino le muzelmani. Sploh je zdaj dokazano, da vprizarjajo tur.ski vojaki povsod, kamor dospoio, strasna grozodejstva ter da po- stajajo žrtve njih krvoločnosti tu.li po- polnoma nodolžni ljudje. PoloŽaj v Mace- doniji postaja od dne do dne novarnejSi. 0 kakih reformah ni danes več govora. Turčija razpostavlja mnogoštevilna krdela vojaštva po celi Macedoniji, posebno pa oh srbski in bolgar^ki mej. Ali danes je prepričan že vsakdo, la ni to voja^tvo nikakor namenjeno za to, da bi se z njegovo pornočjo izvedle reforme, tor napravila mir in red v Macedoniji, marveč da ima turško vojaštvo namen, bojetrati se z onimi, ki bi hoteli Turčijo s silo primorati, da bi v svoj h pokrajinah uvedla kake novotarije. Rusija in Avstrija sta 0 tern popolnoma prepričani. Navidezno pa bi radi nekako olepšali vos položaj na Balkanu, ker se bojita dejanski nastopiti. Je sicer res, da povdarjati Rusija in Avstrija povsod in pri vsaki priliki, da sta popolnoma za status quo na Balkanu, ali prepričani sta tudi, da jim to veruje malo kdo in da bi njuna intervecija lahko zanetila plamen po celi Kvropi, čegar posledice so danes nepreračunljive. Zato pa koljejo, morijo in ropajo turška vojaška krdela po Macedoniji, kolikor so jim poljubi in ubogi krfstijanski raji »6 danes še veliko huje godi, nego se je godilo poprej, ko sta prišli na dan Rusija in Avstrija s svojimi ref'orrnami. Mucedo- nija je pač velikanska skleda straäno vroče ka^e, pri kaleri jo prav lahko mo- goče, da si zna marsikdo hudo opeči svoje prste. V Bitoliji je bilo dne 6. t. m. sploSno klanje Bolgarov. V Seresu so vsi bolgarski duhovni, učitelji, učenci in trgov(;i v za- porih; celo kmetje, ki pridejo na trg v mesto, se zapirajo. Vas Banica je pož- gana in prebivalstvo do zadnjega moža je pobito. V okolici Džurnaja so vsi kmetje zaprti. V vasi Gozni Rrod je batalijon Arnautov, ki počenja strašne grozovitosti. Kironzi je nastalo začasno brezvladje; enako se je spuntala mestna druhal v Livornu in drugih mestih, dokler ni bil nadvojvoda meseca febravarja primoran pobegniti, kakor Pij IX. Bitka pri \ovari 23. inarca in pre- daja Benetk 22. uvRiiBta 1H4J). Dne 1. jänuvarja 1849. je izobčil Pij IX. Rimljane, kateri bi ko ndeležili ,,Costituenteu, kar pa ni zaustavilo teka ' prevratu. Rim je postal zbirališče naj- predrznejših in brezverskih rovarjev; tudi Garibaldi, kakor je bilo že zgoraj omenjeno, se je semkaj podal ter bil iz- voljen višjim poveljnikom ; 5. februvarja so odprli „Gonatituento" :n dne 9. je razglasila ista republiko. Enako se je vr- äilo v Toškani. Veliki vojvoda se je od- tegnil z begom strahovanju 7. februvarja, S. se je ustanovila začasna vlada (Gue- razzi, Montanelli, Mazzonij in 18. je bila razglašena republika. Za Karola Alberta so bile te ustaje osodepolne; iste so se- veda izrekle svojo jezo proti Avstriji in sklenile poslati 30.000 mož za otetbo od nklnna RonL»»lr in on kiln a tarn omioln zaveznice kralja; ali republikansko miš- ljenje se je bilo razäirilo tudi v njego- vem lastnem kraljestvu, posebno v Ge- novi (la auperba — ošabnaj in v ne- varnost bi bila došla njegova krona, ako bi zopet ne šel v vojno proti Avstriji. Garibaldi je navadno začel vojno z raz- glasi in vpitjem proti ptujcem: „Fuori lo straniero" itd.; v Genovi in v Turinu je pa odmeval klic na vojsko proti „div- jakom", kakor so zvali vse Avstrijce. Že onih mnogo tisočev beguncev, ki so po predaji Milana slediii poraženi vojski, so bili pripravljeni na najhujäe proti kralju. Njegov minister Gioberti je hotel sicer v Toškani in v cerkveni državi posredo- vati z enim sardinskim krdelom pod Al- fonzom dolla Marmora; pa moral je to misel opustiti, ter se raje preje odpove- dati ministerstvu, kajti kako bi moglo čete varuha italijanske prekucije posto- pali proti italijanskim prekucuhomV Na vojno je Karol Albert vedno mislil, to pričajo velike orožne priprave, njegove vojne ladije v adrijanskem morju, dalje to, da je dovolil lombardskim beguncem i7tip2Ava(i aarr\\na\ra nnliHr^nA nr»vin(4 kakor tudi njegove prosnje za Irancosko in angleško pomoč itd. Pa on bi bil od- ložil rad äe nekaj časa vojsko, da bi se je mogel lotiti tern bolj oborožen. Toda po razglašenju republike v Bimu in Toškani, je on moral začoti boj, sicer bi bil doživel, da bi se bilo najne- varniše orožje laške prekucije obrnilo proti njogovi osebi; zato jedne 12. marca 1. 1849. odpovedal premirje, kar je av- sirijska armada sprejela z največjim vri- skom. Ona ni bila tako jaka, kakor pie- monteška — bilo jih je na bojnem polju kakih 60.000 mož proti 80.000 Piemon- tožev — pa bila je polna goreče žolje, da naše.^ka sardinskega kralja za vso prihodnost tako, da se mu ne bo nikdar vec" zl;ubilo postaviti se h krivičnemu napadu proti cesarju. Ta mala, a krasna armada je bila polna zaupanja do hvo- jega vojskovodjü, dobro oborožena in v vsakem oziru na vojno pripravljona. Ka- rol Albert je hotel s svojo glavno mocjo iti čez Tečin naravnost na Milan, kor je menil, provarjen po gilmnju Radetzkove armade in nevednih oglodnhih, da se iatn llrniicH npnti A /1 el i la» /1.. 1,^.1« 1-----1. nila velika ustaja, podpirana od njego- vih krdel. Pa stari, 81-letni maršal, je dne 20. marca prokoračil uolenji Tičin pri Pavii in na drugih krajih, ter na enkrat stopi ob desnem boku sovražnika, pre- den se je mogel ta le OHvestiti, kako se je neki to vräiti moglo ! Karol Albert so je moral vrniti ter je mogel lo z ono dobljeno bitko svojernu nasprotniku za- braniti pohod v Turin. Vvodni spopadi so se pa za Sardince prav nesrečno iz- šli; pri Morlani je general topnišlva D'Aspre popolnoma porazil dve piemon- teäki diviziji (21. marca), isti dan je po- gnal podmaršal VVohlgemuth en sov- ražon zbor nazaj proti Vigevanu, kamor je prispel poljski general Chrzanovski (Käanofski), ki je vodil kot višji povelj- nik Karol Aiborta vojno, z veliko inočjo, pa dobivši poročilo o porazu pri Mor- tari, je poslal vse bojne moči proti No- vari, kjor je hotel v ugodni poatojanki sprejeti glavno (odločilno) bitko. (Dalje prides Domače in razne novice. Shod /,ii|>.iiio\, pod/upaiiov in njlh po\nblj<'iu«'\ na (ioričiri pri lirhku. — V relrlok dne 21. t. in ob ilvcli urah pnpolmliM' so bo vršil na (in- ririe.i pri Krhku shod /.upHiiov in pod županov ajdovskega (ikraja, h kateremu se povabijo so drugi veljavni mo/Jo. Na shodu so bo govorilo o go«podarskdi in ohčinskih zadovah. Slavnost neinskili turimrjcv v lijiibl.j«'111'* *>() ,^1'Jvoncu' prijavili sino, kakor so lo j-torili ludi drugi hIo- venski lisli, vest, da ho za vzprojem iiciiiskih turnarjev v Ljubljani prispovalo ludi nek 'lire osobe, pripadajoee slovenski inleli#enc'- Kakor reeeno, posneli amo to vohI po ,.SIovencu", kor jo za slovensko nizmere in za slovenski narodni ponos IjiiMj» risks slovonsko inteligonce jako znat'ilna, sove.da ako jo resnicna. Ako pa la vest ni resnicna, potem je toliko holjše. Toraj pnsneli smo to vest po „Slovoncu", kakor posnoiiiamo zdaj po „SI. Narodu'' trditev, da la vestni reBtiicny, no da hi zamogli trdili, kdo ima prav, ,,Slovenoc" ali pa „SI. Narod-, „Si. Narod" so jo po svoji poljanski robati maniri zagn a I v nas tor imonuje naš list glasilo Paj.,rjevega kikaja dr. Gregorčiča. Ta psovka, ki ni nič drugoga, nogo podlo obre- kovanje dr. Tnvčarjevega glasila, za katoro jo on, kotodgovorni urodnik „SI. Naroda", odgovoren, je v zvezi s člankom tega lista, v katerem so jo trdilo, da je dr. Gregorčič ob času zadnjih državnozbor- skih volitev sklenil z dr. Pajerjem neko zvezo na kvar Slovoncom, vsled katere hi bil dr. Gregorčič prišel v državni zbor. Mi smo imenovali takrat onegu, ki je za- pisal v svojoin članku ravnokar ome- njono trditev, daje podel la lot, dokler ne dokaže, kje, kako, in kodaj jo dr. (Jre- gorčič z dr. Pajerjem sklenil tako zvezo. „Narodov" člankar pa toga ni dokazal, ker ni mogel sploh tega dokazati, in je ostal vsled tega to, za kar smo ga pro- glasili. Zda; »a. še nekaj. Celjska „Domo- vina" pravi, govoreč o slavnosti nemških turnarjev v Ljubljani. da je kranjski deželni odbor dovolil turnarjern kranjsko dežolno gledišče za slavnostno prednavo. Mi in z nami vsi pametno misleči Slo- vonci, smo prepricani. da nima slavlje nomških lurnarjev v Ljubljani nobenega drugega namena, nego izzivati Slovence v njih lastni hiši. Da bode pa to izi- vanje izuatnejše, potrebujejo v ta namen tudi deželno gledišče. In to deželno gle- dišče dovolil jim je kranjski deželni odbor, v katerem imajo Slovenci večino. Zdaj bi pa mi radi vedeli, ali so vsi slovenski odborniki glasovali za to, da se dovoli nemškim turnarjem deželno gledišče, &|i pa da so za to glasovali sarno oni odborniki, ki spadajo k slo- vensko-nemški zvezi. Ako je poslednje res in bi bil za to glasoval tudi dr. Tavcar, potem se je dr. Tavčar prav res vedel, kakor lakaj barona Schwogla. Ce je pa kdo sam lakaj, čemu očitati to drugi m, ki niso lakaji! Dr. PnjtM'jevi lakaji v Ljubljani. — Vät. 102.'„Si. Naroda'-z dno 1 I. 'maja 1903, čitamo pied najnovejšimi vestini tudi to-le: „V tovarni za c;eluloze v Pie- dimonte na Goriškem je zmečkai sLoj 27-letnega delavoa Brossana". Znano je vsem onim, ki se zanimajo za slovensko reč, da hocejo naši Italijani prekrstiti vsa imena naših slovenskih kmjev, vasij in trgov ter da pridejo vsaki čas s kako novo spako na dan Posebno pa je znano, da se je županstvo v Podgori odločnG postavilo proti temu, ko so za- eeli celo nekateri uradi rabiti mesto slovenskega jedino pravega imena za Podgoro, na novo izmišljeno in skovano spako: Piedimonte. Vsled protesta je v. kr. namestništvo v Trstu določilo, da se ne sme uradno Podgora nikdar drugače nazivljati nego Podgora, a nikakor pa ne Piedimonte. Naši Italijani, ki so vsi pod politienim vodstvom dr. Pajerja, pa v svojih časopisih še vedno in dosledno rabijo za našo Podgoro po njih izmis- ljeno spako Piedimonte. Kakor dokazuje zgoraj navedena notica >?S1. Naroda", pricapljaio je tudi glasilo kranjske na- rodno-napredne stranke italijanom na pomoč s tem, da imenuje tudi ono našo Podgoro, Piedimonte. Potemtakem se nahajajo prav za prav v Ljubljani dr. Pajerjevi lakaji in je bil zadnji napad na naš list v „S!. Narodu" pisan le z namenom: Ti rečem, da mi ne porečeš. ObčiiiHke volitvc v Kozani. — V soboto sta volila drugi in prvi volilni razred. V drugem volilnom razredu so zmagali nasprotniki stranke dosodanjega župana gosp. pi. Reye. V prvem volilnem razredu pa je zopet zmagala županova stranka. Tako je torej izvoljenih v občini dve tretjini starešin, pripadajočih stranki žopana pi. Reye, jedna tretjina pa pripa- dajočih k nasprotni stranki. Natančnejših liko riarn jo znano, da ho bile volilve Se prccoj hurne in dn bodo naibržo ze ju- ! trajAnJH ,.So(":au straSno udribala po g. pi. K'-yi. kajti včoi-hj prodpoludne je pri ..Jo- lonu', najhujsi nasprrdnik g. pi. Hey«, znani hriski „kariielooir'. nokemu ,.Snči- noriiu11 Hs»trudniku, pri kozurcu piva. pri- povodoval o toh volitvah strasne „rnori- tlialon", katore bode znani „Sof-in-1 ho- trudnik zdatno po jedino lo njeinu lastni navadi gotovo živo fioi'arbal tako, da so bodo jožili la.sje. razun plosastim, vsom onim, ki jib bodo braii. Da bi so pa pro voc no prestrasili in da bi jim lak ne- pričakovan strah no škodoval na zdravju. opozorili Hfno jih /•' dunes na ta strah, da so nanj nokoliko pripravijo. Iz Volcje^rada n.un pišojo: JVIosto da bi nam Štefo in Janoz od- govorila na dopis, kateroga jo priobrila „Gorica" dne 28. aprila v zadtivi oddaje dola za popravo nase cerkvo, tor hi bilo obirini lahko prihranjenih 677 K, jo pa nokdo v .,Soei;' napadol našega Metli- kovica. tor ga hotel neumno osmešiti zato, kor se mu jo pri neki naži luži dogodila mala ncsreča. Možakarji. s takim neurnnim, podlim smešonjorii se ne po- krijo onih 077 K, za katori jo |>ri zgoraj oinonjoni oddaji bila odškodovana naša ohčina Istotako se ne pokrije ta škoda, ako so drnžinsko razmor^ pretvarja in so jih spravlja brez vsakoga povoda na pobalinski način na dan. Ako hi hoteli posnemati mi te junake, povedali bi lahko marsikaj o nekomu, ki se "e tako napil tujega vina, da je potem zasol v neko hišo in napravil tarn toliko škodo, da ga jo stala vec; nego bi bila vredna jajca. katera bi znoslo 16 kokoši v Iß letah. No, toga pa mi nočemo sloriti. Opomnimo pa, da se je v teku 20 let v nasih lužah ponesrečilo že 7 oseb in da sta ostali v njih 2 osebi celo mrtvi. Toinu so pa krivi mnogo gotovo ludi oni, kateri imajo skrboti v obcini za javno varnost in katori bi bili morali že davno na to gledati, da se te luže zagrade. Za iidfležitev velike narodnc veselico due 1. junija t. 1. v Ajdov- scMni-Sturiji so se do sedaj oglasila äle- deča druStva: 1. Pevsko društvo ..Kolo-' iz Trsta z zastavo. 2 „Sokol1 iz Trsta z zastavo. 3. „Podporno društvo*' v Gorici z zastavo. 4. „Sokol" v Idriji z zastavo. 5. „Podporno društvo'' Lokavec z zastavo. 6. Pevsko društvo ,.Lipa%l. Slap z zastavo. 7. Pevsko društvo ,.Triglav" Goče z za- stavo. 8. .„ürustvo za podporo rokodelcev" Ajdovščina z zastavo. Nadalje 9. ,.Glas- beno društvo" v Gorici 10. „Sokol" v Gorici. 11. „Sokol" v Idriji. 12. „Sokol-1 v Prvačini. 13. „Sokol" v Solkanu. 14. „Bralno pevsko društvo" v Dornbergu. 15. „Tamburaško dru^tvo" v Dornbergu. 16. „Pevsko drnštvo" Hihenborg. 17. „Bralno drustvo" iz Brji. 18. „Veteranski oddelek" iz Kamenj. 19. „Bralno društvo" iz Skrilj. 20. „Bralno pevsko društvo" Dobravlje. 21. ,.Bralno društvo" s Ceste. 22. „Prostovoljno gasilno družtvo" v ist. Vidu. 28. „Pevsko drustvo „Školj", Šmarije. 24. „Bralno društvo „llubelj", Ustje. 2l\ ,.Tamb. drustvo „Danica", Sturije. 26. „Bralno pevsko drustvo" v Ajdovščini. 27. Društvo „Edinost" v Ajdovščini. 28. „Bralno pevsko drustvo" Vol. Žablje. Mistorijozno aivtiraiije. — V notici pod tern naslovom, katero smo priobčiu v zadnji stevilki svojega lista, pisali smn, da so v petek zvečer aretirali nekega K., o katerem so trdili, da jo me- dicinoc. Danes pa popravljamo notico s tem, da povemo našim čitateljem, da K. ni medicinec, marveč da je bivši sedmo- šolec tukajšnje gimnazije. Izdajal se je pa sam za medicinca, onim kateri so mu hoteli to verjeti. Dalje smo pisali, da so aretirali tudi nekega Z. jurista. Tudi Ž., katerega so aretiruli, ni jurist, marveč le bivši petošolec tukajšnje gimnazije. Pa tudi ta se je baje rad predstavljal za jurista. Pri ti priliki naj opomnimo, da so včeraj zaprli še dve osebi, ki sta baje zapleteni v to zadevo, in sicer bivšega brivca L. in nekega B. Otrok padel iz III. uadstropja. — 5 letni Ivan Ervat, stanujoč v ulici sv. Ivana v 111. nadstropju neke hiše, spuslil se je po vrvi čez okno in je pri ti priliki padel na streho spodaj atoječe lope. Ranil se je močno na glavi, na vratu in na nogah. Tofa. — V soboto popoludne okoli 3. ure se je takorekoč, pritihotapila k nam toča, kajti obiskala nas je, ne da bi nas opozorila na svoj prihod z grrne- njem in bliskanjem, kakor dela to sicer po navadi. Padala je v treh prosledkih še precej debela skoraj pol ure. Čeravno je padala z dežjem in brez vetra, na- pravila je vendar po vrtovih v mestu in najbližji okolici, še precej škode. Segala je od mesta pa do Volčjedrage in je po- sebno med Podturnom in ŠL Petrom na- OlxfnsKI stra/nik ubll potiranca. — V sobolo popolmlne ho obcinski ntra- žKiji v Tržicu dobili nalog, da odvo.lojo H Ir/.iške oilgonske poslaje v ra/.no ob- čino potirafico, katere so do Trzie.a pri - gnali tržaAki rodarji. Tak nalog jo dobil ludi oboinski rodar Colornbani ter je spromljrtl jednega iz med potiranrev v njogovo domovinsko občino Monki. I'ri- sedsa v Honke. podala sta so občinski stražar in potiranoc. noki Josip (lolautti, v krOmo Valontinčičevo. Tu sta nekaj casa pila skupaj mirno. Hkratu pa na- stano mod njiuia prepir, ki jo končal s tern, d:t je ohOinski ntražar [»otegnil sahljo. mahnil ž njo najprej (iolaultija po glavi ter ga potorn tudi skozi in skozi prebodol. Colautti ostal je takoj mrtev. Občinskoga Htražarja so zaprli. Padrl pod vlak jo v soboto zvočer ob 7. uri v Divači sprevodnik Henrik Biigelberger. Kolosa zadnjih dvoh vagonov šla so čezenj in so ga popolnoma smeckala. SprciiH'inba pcšposti' Kostaujr- vica-Hubijc. Vsakdanja po.i-pošta med poštnima urac'oma Kostanjovica in Hubije, spromeni se z 21. iriajom t. I. v vsakdanjo poštno vožnjo s sledečim voznim redom : odhod iz Kostanjevice ob (i 30 uri dopoludno in odhod iz Opat- jegasela ob 72.r> uri, prihod v Hubije o'. S.lf) uri dopoludno: Oilhod iz Hubije oh ll'if) uri dop., odhod iz Opatjogasela ob 12ft() do p., prihod v Kostanjevico ob 1 40 uri pop. Ol'veatilo In zalivala. — Kor me moji številni prijatelji dan za dnevom poprašujejo glede rnojogn zdrav^tvenega stanja, jim javim torn, da mi gre glode srčne hibe od dne do dne na boljše in da se mi je tudi bolezen na nogi Ae zdatno zboljšala. Za to ginljivo sočutje se prav vaem in vsakemu posebej tern potom srčno zahvaljujom, želoč in prosoč lioga. naj bi vsacetm mojih prijateljev obvaroval dolgotrajne in mučno bolozni, kakorsno moram trpeti jaz. Bolozen pa mi jo. hvala liogu, te dni odlegla in sicor vsaj toliko, da ne Čutim več hudih bo- lečin. V nadaljni momonto in priporočbo bivam zahvaljujoč se vsem dalinim in bližnjim prijateljem udani M. Vales, kurat v zač. pokoju, Franc Jos. tekališče štv. 4U. \a inanitVstaoiHMii shodu slo- vi'uskih vseiioilišnlkov na Dunaju sprejela se je tudi resoluiija, s katero se protestira, da bi so laAki pravni kurzi iz Inomosta premestili v Gorico ali pa v Trst. Pretop mod nein^kimi in ita- lijanskinii visokuNoloi. — V Inomostu je pričel v soboto svoja predav&nja o narodni ekonomiji v italijanskem jeziku novo imenovani vseučiliščni profesor dr. Loren/.oni. Začetek toga predavanja so hoteli italijanski visokožolci proslaviti s tem, da so se v polnem številu zbrali v dotični dvorani. Bilo jih je kakih 80. Neriški dijaki pa hoteli so tudi stopiti v dvorano, ali jim je to zabranil rektor. Predavanjo se je potem pri zaprtih vratih vršilo mirno in še lo po predavanju, ko so italijanski dijaki zapustili dvorano, prišlo je med njimi in med nemškimi dijaki do hudega pretepa. Nemski dijaki pričakovali so namreč ltalijane na hod- nikih in ko so šli ti mimo. začeli so Nemri peti ,.Wacht am Hhein", na kar so Ita- lijani začeli peti italijanske pesmi. Najproj je pnšlo med njimi do prepira. potem do psovanja in konečno do pretepanja s palieami in bokserji. Banjenih je bilo na obeh straneh vec dijakov. Ko so se nekoliko oklestili. nastopila je policija ter jih razgnala in nekatore tudi zapi'a. Prva hrvatska ra/prava v Ro- vinju. — Dne 9. t. m. vršila se je prod rovinjskim sodisčoni, kakor prvi instanci v civilnih stvareh prva hrvatska razprava. Na toj razpravi so rabili edino hrvatski jezik: ves sodni dvor, slranke in od- vetnika. To je bil menda prvi slučaj iz- ključno hrvatske razprave v Hovinju. Na- dejamo se, da bo imel mnogo nasledkov. Aretovan narodnik. — V Ljub- ljani so aretirali narednika 22. pešpolka Emeršiča, ki je izvršil več goljutij na Dunaju, v Gradcu, v Trstu in v Zadru. Emeršič je bil odpuščen od slnžbe že 1. januvarja t. 1. pa venJar se je do zad- njega časa vsem predstavljal kot aktiven narednik. V najem se odda pod zelo ugod- nimi pogoji enonadstropna hiša z vrtom ob šempeterski cesti v Št. Petru. Natančneje se poizve pri ta- mošnjem županstvu. Giasovir v dobrem stanu ie na orodai do nizki Razglas. Nri sln\«Miskrin o iltic '2-"). in i\\. himjh t. I. <)»l S. | '2. Ill'«' (|o|n>- I'.nliH' poiik u ccpb'iiju irl im z**I*»iM>. ¦-— K [Hiiiku sc v;tl)ijo vsi iik;i/.<'ljni tilnivj.-i. tJ noz zjt crpli'iij«1 \ /y- I«'I1O. Vodstvo slov. odd. del kmot. šoln V. Dominko vodja \ Naznanilo! ( I Pixljii.-iuii .-i u-uj;nn n;i- i /IKIIljali A\W IKMiill olu'-ill-l- ' vii v ine^lii in ii;i d<'/f!i. d;i jjrcv/niiH'iii v-|c«l -nirli Mojoüit oOela \(j(l>l\D in (>skrl)ovanjf >farulr'j. LvnUoJd Rcja { Teodor Slabanja, \ srebrar, j v Gorici, ulica Moreli 12, I priporoča precast, duhovščini za I izdelovanje cerkvonih posod in I orodja. Pripravo corkvenega o- ' rodja olajšuje revnim cerkvam < s tem. da daje tudi na obroke. I Obroke si pa preč. p. n. no^pod " narocevalec sam labko določi. | Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ^ krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se si. občin- stvu v mestu in na deželi. posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrsteinza vsaki stan. tor opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, lastni izdelok^/or1/// oblck in povrhtih stikcitj. Cciic prav solidnc! I ! urar c. kr. državnih | \\ železnic. Gosposka j ^ ulica Š.25, Gorica, | o ^L^ priporoca svojo ve- 1 C. ^&^ ^'^° zalogo srebr- ! Gene1, ©a boljših švicar- srebrne ^C **'// ur in vo- j ure gld. ^# ^ iiic po naj- ! 4JO na- -. nižjihcenah. | prej, zlate TOv Posebno v ure od gld. ^?jT t'asu sv. ) jo naprej,za A BIHME. < gospodične in ^T a P°zor' | sicer zlate od n ¦ ; itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cpne. Za birmarce Za slavnosti in olroke; rokavice. nogavice, in druge veselice: vsakovrstno pajčolane vsake vrste, obleke, naro'lne trakove, kojim pre.skrbi c'epice. razno porilo. na zahtevo vsaknvrstne napiao. g4f~ Ceno brez vsake konkurence. "TJHf ^—^ ^-^ ^a^ M i" fc. ^h^ ^m^ *ma^. JL JHK ^m^. mm*, ^m^ ^m^ ^m^ *m^ **K Mejnarodni panorama \tß iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. l{<*stavracijii ,.LA I{OHK3IK*% ^orica, trkališrr Josipa Vcnlija st. :{s. Potovanje po svHu. /a vseli zaiiiinivo. \ sak teilon nov pro^nun! Od 17. eMJcv sc sr^hrno kupn. Jedina zalog-a za celo Primorjo kipov o vsakovrslni vclikosli in kvalitoli, unictiiiško delo v roniaiiskcin karhMin, pripororljiviIi poscbno za vlažno cerkve. Zaloga svoč iz čistega čebolnega. T*oska kaki^r lndi incšane svi-rc 1. in II. vrsto, podob, voiktv, kri/.rcv in sviMinj vsakovrslnili. Lastna izdolovalniea palm i/ nmolnili cvdlir in vsakovrstiiili drn^il! del spadajivili k bo^»r;isljn, izvisijo sc vc/cnja (iii:mji) uajfincjša 7A\ zastavo, pro^rinjala i. dr. Popravlja so vsakovrstno stvari za ceno,------——_______¦--= --' ------pri Kojej jo izključona vsaka konkuronca. Nann'itvc sc izvršijo ionio in hilro. ^fiOT Ob nodcljali in prnziiikih jc prodajaluica zaprta. "T^jf ( 7. n,]|ič,,in, spoätova..jom Anton j_ Vogrič# Vclika /.iloi;:i šivalnih strojev vsaki* vrstc z:i šivilj;«, krojače in ti'vljiu'jc. Edino zastopstvo Pffafovih šivalnih strojev. kateri so svotovno znani ua trpežnosti in dobroti, tor so najsposobnejši za vs:ike vrste del, kakortudi za vezanje, rekainiranje, so edini, ki se jamčijo za 10 let. Konkurenca je pri nas izkljucena \i nemopca!! V zalogi imamo tudi BUESKA DVOKOLESA tcr angležke „Helikal Premier', in „Regent". Ceiia j€^ oil 18O K naiprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina men. delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles f^ Za obilno naročbn sc priporoč.aL-i sl. ohčiitstvu inkuia jf Saunig- & DAleva, llf1 ulica Municipio št. 1. ^^ ^Lg \ij Prosiva zahtevati listke! jVajvocju trgsovina z /olo/jein Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbo priporoča vse stavbne potrebščine, kakf)r: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, ielezje, strešna okna, cevi za stra- nišča ilil. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovočih tovHrn. Opozarja na svojo bo^ato izbor kuhinjskaga in hišnega orodja dob rozprimerno nizkih eenah. mmmmumm Edina zaloga I i | I stavbenih nositeljev IkmksbJ Pocinkana äica aa vinograde /to jako ssninanih cennhf Pozor! EllO kl'OBl^ liajjrJKle izplačava vsakftmu, kdor dokažo s potnlili najino novo arnerikanske blagajne,