»»obodu io pravice svoj«! Iifublti iiifcfttr, pridobil« p« lahko v a«. mina (subscription): 7Sc na i>ol leta ta Ameriko ($1.50 k TSc half y«»r lo America. 92 na leto. ■£| ia žvropo i- per je ar Si per half for E»">pe. Kutcr* I a»»*eond-rlMa n »to-r, |>«c. • ll*>t «t the |o«t off! » »I Clticmgw 111. uidN tb*. Act of l otyrr*. of Maiob trd I*tt. Office: M7 Ho. Centre A v«. "Delavci vseh deželo, združite s«" UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. L - i > _ *f THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. IV. (No.) 40. Chicago. III . 16. funlfa (June). 1908. Leto (Vol.) III. Platforma in program socialistične stranke v Zdr. državah. 6,305.0tHMlELAVCEV BREZ DELA. PRINCIPI. p thrljenje zaviti >><1 Jgbleke m stanovanja Kiii"g"' a eio\eku o kultu m m napredek Za (Vtjtnje hrane in otdeke m Sf stanovanj je jKitrebna iH» potrebni »troji. Clove •jfelo ustvarja stroje ituobde-jljo v proizvajanje v svojih rokah vse organe ljudske I rovinam in niašinerijam, skratka sile, ljudskega razuma in ljudske vsem potrebščinam za življenje iit^>bde- t e tarv v »emljo in stroje, ta kontro tudi človeško delo in obenem človeško življenje in svobodo, ill stroji, ki so v službi ije, so dandanašnji v |h>-|ao manjšega števila lju-ler s strojem ravna iu pro-en sam človek. tako dolge lastnik stroja moči do živ-tre* Iste v drugih ljudi; ka- zavednosti. Kontroliraj«) gospoi-dujoče stranke in po teh izvoljene državne urednike in zastopnike; izbirajo eksekutive, podkupujejo postavodaje in korunipujcjo sodi-še a; posedujejo in cenzor i rajo tisk; gosfxutarijo nad izobraževalnimi zavodi; poM^jejo eelo in hrane. Kdorkoli torej kor^Sn^nibliko pol i t if no in inilekUel- i no. ^akor jo iNstiHlujt^ strialno. Hoj med mezdnimi delavci in kapitalisti je vedno huji in je danes edina živa slika pred ameriškim ljudstvom. Z odpravo kapitalističnega razreda ima torej mezdnodelavski razred največje koristi. In z odpravo sedanjega si- stema ne bodejo delavci osvobo-hitro ps postanejo stroji sre- dili samo svoj razred temveč vse ID faktur kooperativnega ostale razred** modeme družbe: m potrebujejo za popolno malega farmerja ali'kmeta, ki je Splošne zahtevo: 1. Takojšnjo pomoč od vlade Sedanji delavski položaj ae je|u prejpoaelne delavce. Vlsda naj prične z delom na svojo»roko kakor z zidanjem šol, s (»ogozdova-njeia golili. |M>krajin, z osuševanjem močvirnih krajev, s kopa- izrahilo za {Hinovne napade na delavske organizacija. Najvišja sodišča v republiki so tekom zadnjega leta izdala odlok za odlokom, SI kterimi se je delavec oropalo | uJem kanalov in z de'loM pri d"ru-pravic. ki so si jih pridobi v državnih napravah Osebe, iM.,o«uiHml» I m i j 111. ,vpo*lene pri tem delu. mjirajo biti »Tin zabite, razbiti Western v,M»alene direktno od vi|de in si-Pet le rat ion of Miners, ki je p*\vW * oaemuwiim dtlavmkom ter bil* jsiražena jm» solidarnosti de- unjjHkjmj platmi. Dalj«! naj vla-lavcev in socialističnem gibanju. \ia posod i državam iu fikrožjam prekaša vse lopovske konspiraei« potrebne svote denarja tirez obre. je. kar jih je kedaj izvršil vlada- Lt j vzdrževanje javnega dela. joči razred proti delavskim orga« podpira naj tudi fonde delavskih nizacijam« organizacij v svrho pomoči brez- Z namenom, da izpihnejo življe- poselnim delavcem in po svoji mo-nja voditeljem rudarjev, so kon-jči naj odredi še druge sJične pri-»pi rat or j i pogasili državne zakone I pomočite v omejitev brezposelno-in svežino konstitucijo na tak na- »ti, ktero je jsivzročil kapitalistič-čin. kakršnega se ne bi nihče 00* ni razred. služil v nobeni drugi državi. Vjer 2. Kolektivistično (skupno) ŠTEVILO BREZPOSELNIH V ZDR. DRŽAVAH Atevilo delavcev: Hud ustna In i delavci........... Navaditi delavci............. Trgovski iu transportni delavci. Stavbinski delavci . . , ......... K uda rji..................... Zdaj ____$,470.000 .... :l.(MMMMM) ____5,IMMT.e-~~|ssi razredi vedno bolj krči, in slednjič bodejo osvobodili lavcem naklonjene zakone se je pa industrije, ktera je organizirana na državni lestvici in t kteri že drugimi razredi vedno bolj krei. j— m sieanjic ihkicjo osvonotiiu lavcem naklonjene zakone se je pa na državni lestvici in f kteri že wndar raste v državi in po vsem i delavci tudi kapitalista samega., na prefrigan način izrabilo proti eksistira kouipetieija. svetu njih moč. Delavsko ljudstvo kteri je bolj suženj svojega boga- delavcem. 4. ,|avni posesti naj Le priklo- jr v vedno večjih masah pod njih stva kot pa gospodar. Boj delav-1 Ameriško delavstvo ne more pijo tudi rudniki, premofokopi, ka kontri nistvo porintjo skega razreda proti kapitalittič lastniki strojev do stopinje, kjer nemu raaredu. kot razredni l>oj. ■a ostanejo le še mišice in ihož- je obenem tudi boj za odpravo pni kot edina produktivna last- vseh razredov in razrednih privi-Milijoni bivših samostalnih , legijev. v postanejo na ta način Privatna lastnina zemlje in sužnji industrialnih po-^redstev za produkcijo, ki služi v ;ov. j izkoriščanje, je skala, na ktero je kor bolj pa narašča eko- |sistav!jena raz realna vlada; fx>li-tila vladajočega razreda,; tika je tej le potreben inštrument. l»Jj je nerabna v življenju i Mezdni delavci ae ne morejo osvo-rabno delo sloni na boditi izkoriščanja dokler ne PPIIWii,' im|MJ........................... lastnina je fizična in du- »premene privatnega sila. — pa ramah mezdne-1 zemlje in sredstev za produkeijo rs delavstva, in dalje razreda, ki i v kolektivno lastništvo, ms izven svoje delavne sile malo Današnja kapitalistična druž-»mlje ali skromno mašinerijo, to ba že postavlja temelj za to trans-ie farmerja in malega tvomičarja.! formacijo. Tvorniški sistem s svo- zrna pii lastništva jo popolno mašinerijo in časovno razdelitvijo dela razdira vedno vspešneje individualno proizvaja« nje v tvornicah. Proces moderne produkcije je že v večini kolekti- ___ ven in socialen. Veliki truati in »j radi deljenja produkta, ki je monoptdi. ki so nastali pred nekaj *w!tat dela. V tem boju ne mo- *<» organizirali delo in upra-* mezdnodelavski razred pričako-.vo glavne industrije na narodni rati nikakršne pomoči od nobene' P°dlagi. kar je že pristopno ko- ifltdajoča manjšina ljudi je ved » bolj nerabna in parasitejša. Med izkoriNČu.iočim in [K>sear kapitalistom dovoljena kon-rola nad vso državno industrijo vsled tega pričakovati nikakršne pomoči od sedanjega vladajočega razreda ali od stnlanjih gospodu-jočih strank. D|alenih 5. . de moralo pridružiti veliki armadi je 12. junija objavil natančne in Barton, Mr., — 450 preiuogar- j brezposelnih. popolnoma v r jet ne statistične |M>- jev. 3(NI jih »lela po dva in KM) |ni j ___^ datke o stanju brezposelnih delav- pet dni v tednu; 50 je brez tlela, eev v Zedinjernih državah. Te Flushing. O. — 14tNl premogar- podatke je omenjeni list sestavil jev je brez dela. na |MHllagi skrbno nabranih poro- Novinger. Mo. — H4H) brez dela. čil iz vseh krajev republike, kte- Bridgeport. Tex. — 2(M) odslov- ra so došla v par zadnjih mese- 1 jenih. cih. Rezultat teh poročil je: 6,305,- Seymour, lnd. — -150 premo-000 brezposelnih delavcev je da garjev tlela le eno tretjino delavne« v Zedinjenih državah! nega časa. ftest milijonov tristopet tisoč' Meversdale, Pa. — <>d l0.dukcija opojnih pijač 15.000 i novanjf Kemikalno ni nink[ jjh Ae tftko nizkrt pWa< delsvec v tednu najmanj dan in j prm|ukti_____ 100.000 _ se vrši nevidno in sicer v večji meri, kakor se je vršilo vidno. Modernemu delavcu je torej treba več kot prostih oči, ako hoče ugle-dati spone, ki jih nosi na rokah. Lahko bi se reklo, da živimo tudi v brezniisleči dobi, kajti ko bi delavci malti bolj mislili, mislili in mislili, bi kmalo spoznali, da so sužnji kapitalizma. V neki iztočni državi Amerike anujejo duhovni nekak 'Optimism Club', s kterim nameravajo preganjati — oblake krize. Duhovni hočejo nekaj gasiti, kar jih ne peče. Koliko teh "filantropov" pa ve, kaj se pravi biti lačen in letati dan za dnevom od tovarne do tovarne za delom? Dolžnost naših zvestih naročnikov in v prvi vrsti uaših sodru-gnv. ki ao v stranki, je, da podpirajo naše oglaševalce. Kupujte Ivsaktlanje potrebščine prt tvrd« -ji v t^iih } odsevi raz- j »nrovanih tovarnah, rahlih interesov. Republikanska. H Z odpravo uradne darežljivo-demokratična, takozvane "neod- nadomestijo zavaro Mtwtovi in železnice Ladjedelnice — — Razno drugo -- Skupaj Ogromno je število brezposelnih | tudi med navadnimi delavci ali dninarji. To vrsto delaveev tvorijo ponajveč inotemci, ki zagrabi-visne" stranke in vse ostale stran-\valniee proti orezposelnosti. bolez- jn za vsa ko najvižje tlelti. ktere-ke razun socialistične, so kontro-j™, nesrečam, poškotlbam, starosti dobijo. Teh je danes en mi- 1 i rane in finančno podprte po z*-;>" smrtnim slučajem delavcev. jjj,,,, hn>7 (J|.|R v 'mnogoterih kra- Politične zahteve. ijj^ ne morejo dninarji setlaj do- — 100.000 Položaj v Aurori, 111. —-.>0.000 .\„n,rH Automatic Co. je zniža«!Vrtli. Vam je pa itak vseeno, kie • — 200.1 MM5 la pia(',0 za 10 odstotkov. Western kupite potrebne stvari, kupujitlJ - :{ Wheeled Scraper Co. je znižala | torej samo pri tvrdkah. ki podpš« 1 --200.000 pjHl-N) vsem delavcem 15 do 20 od- raj0 7 oglasi naš list in s tom gA „_ I stotkov v vseh svojih odelkih Ratb indirektno tudi vi podpiiw. Ka-2,60».000 bone | }inj ro Delavci v livarni idar kupujete pri teh tvrdkah. imajo pogodbo, ki je veljavna šelpnmjmo> omenite "Proletarca.1 vla- n socialno mašinerijo za njih 1 naroden. Ohjemlje celi svet »ebne koristi in da je produkcija združeni delavci vseh dežel ga bo-Mrebščin za življenje odvisna odjdejo vtslili do gotove zmage. Misija socialistične stranke je. i * ■ * * - :.. torej direktno odgovorna za vse, združiti vse delavce in njih aoinis- J , . . . , ^ mo m z akt vno kamnanto .. .. , . , naštete krivice in napake. Demo- ra 7 ssuvno Kampanjo 'r^ilr^r^i kone« «■ 'P^ .I.kov. rektne txlgovornost i \-sled svoje tonipetitrvnega privatnega pod-ftetja in špekulacij, je dno cele-a« tocitlnenm razvoju današnjih bii. Kljuž) organiziranju tnistov, Iruib in drugih komlbinacij so ka-»italisti brez moči. tla bi reguli-"sli produkcijo v dobro vseh. In-lostrija v večini eksistira brez lačrtov. V dobi, ko se dela s pol-x«tavlja delavce pomankanjn in noč in zdravje delavcev, dočim se r Času vsiljene brezposelnosti izjavlja delavce pomankanjn in jjtadanjii., Tak sistem proirvajanja redno *w«ročnje industrialne depresije »« krize, ki se pojavljsjo v repu-»liki vsakih petnajst ali dvajset et ; Kapitalistični razred v svoji *ivji gonji za profit i, je priprav-jen izkoriščati delavce do skrajni. Kapitalizem tišči mase de« aveev v bedi. zapuščenosti, fizični lerodovitnosti in v nevedi. Njih prouperitete je prt»Č in mesto nje lene tira v delavnice in tvornice.1 imamo sedaj splošno mizerijo. rrga njih otroke iz igrali** in šol Zaprte so tvornice, delavnice in n prešs dolarje iz njih slabotnih | rudniki. Milijone mož. pripravlje-lelesc in nerazvitega uma. Vsako " 1 " L ' stopnikih različnih skupin v d a jočem razredu. V jn razredne vlade sta republikanska in demokratska stranka enako krivi. Republikanska stranka ima kontrolo nad zvezino vlado in Je za drugo leto: vsled tega jin. niso j znižali plače. Adams and Stephens Co. je znižala plačo za 20 in Richard Manufacturing Co. za 15j odstotkov. Wilcox Manufacturing Co. je odslovila malone vse delavce: nektere je pozneje sprejela na- zagovarjanjn in podpiranju j.....^icrjeni po visokosti zapušči- želeatnieC kjer se navadno porabi- in po bližnjem sorodstvu. Zapuščinski dsvki naj bode. j biti nikakr*nega posla. Gradnja zaj. a večino jih je nsdomestila z ženskimi in otroškimi močmi. jo velike sile navadnih delavcev, letos z neznatnimi izjemami počiva. S tvornicami ni nič. ravno takt) tudi s pristanišči ob velikih je- i.e 9. Cvedba sorazmernega dohodninskega davka. 10. Enaka volilna pravica za moža in ženo. V to svrho začenja- Slabo za mizarje Mizarski delavci po vseh krajih Amerike se nahajajo v zelo kri- ki sedanjemu sistemu. V tem boju za svobodo socialistična stranka nikakor ne namerava zamenjati kapitalistične vlade z vlado delavskega razreda, temveč z zmago delavstva osvoboditi človeštvo vsake razredne vlade in ustanoviti mednarodno bratstvo ljudi. PLATFORMA ZA 1908. Socialističns stranka, zastopana na nacijonalni konvenciji, se ponovno proglaša kot stranka delavskega razreda iu apelira za pripo-rtu>č na vse delavce Zedinjenih držav ter vse državljane, ki simpa-tizirajo z delavstvom. Danes se nahajamo sredi onega industrial nega poloma, ki se po- politične nemoči, toda skazala je isto naklonjenost do kapitalističnega razreda povsod in vselej, kjer je bila odločujoča sila. Stari suinjedrški aristokraciji na Jugu. ki je bila hrbtna kost demokratske stranke, je sledila plutokra-cija z otroško suŽnostjo. V velikih ameriških mestih je demokratska stranka zvezana s kriminalnimi elementi v podzemskih stanovanjih. kakor je zvezana republikanska stranka z roparskimi kri- ti ja. |H»seganja v postavodaje in preklica zakonskih predlogov. 12. Odprava senata. 13. Zvezinemu nadsodišču naj se odvzame nioč razsojevanja o ustavnosti novih zakonov. Zvezi ni 14. Potom glasovanja, kjer odloči potrebna večina, se naj zbolj-ša ustava. zerih. kjer se pri prometu potre- ,n|aj||# -Thp Carpenter', buje veliko delavskih moči. Iz ()fjcije,no g]a„i]o mizarsk, mi;j,. poroča, ti« je Število brezposelnih mizarjev ogromno in da kar jih še dela. dobe znižano plačo. Cnijski mizarji se resno svarijo, tla naj nikar ne hodijo v sledeča mesta, kajti tamkaj vlada zelo obupen položaj za mizarske delavce. * rtiča. N. Y. — Warren. Pa. — Springfield. Mass. — Boston. Mass. — Cleveland. O. — Pocatel-lo. Idaho. - Kokomo. Indt — Vernon, Tex. — Bismarck. N. D med vseh navadnih delavcev,■ se računajo na tri milijone je najmanj 50 odstotkov brez tlela. Ker je pa ravno teh veliko odpotovalo v Kvropo, se računa, da jih je setlaj en milijon brezposelnih. Tz meti pet milijonov oseb, vpo-zakoni naj postanejo pravomočni „in,ih pri trgovskih podjetjih, je ali edino po kongresu sli pa pC prjZRd0tih tudi en milijon. Poroči-splošncm glasovanju vsega ljud-,ia govore, tla so velike veletrgovi- ne odslovile tretjino in ponekod tudi polovico svojih vslužbencev. Stavbinsko tlelo to je gradnja privatnih in javnih poslopij, preti- Richmond, Va. — Montreal. Cana« Zaljubljen "novomašnik". Iz South Chicage nam poročajo somišljeniki o slučaju, ki je mrzel curek- vode za slovenske katoličane. zlasti pa duhovne. Zadnjo nedeljo (14. jun.) se je imela vršiti v slovenski cerkvi v So. Chicago nova maša. Že dlje časa se je pripravilo za ta "imetni dogodek". Končno je prišel dan, vse je bilo že pripravlji-no ... piščeta in race so bile pečene ... .pipa v sodu zabita .... mize pogrnjene ... .duhovni in posvetni gostje so že čakali, a "no-vomašnika", nekega .T. C. Sod je. kteri je bil svoječasno urednik propadle "Nove Domovine" v Clevelandu. — pa ni bilo. Mesto njega je pa došla tužna vest, tla se je "novoinašnik" v zadnjem trenotku izneveril obljubljenemu ! celibatu in pobegnil s — punco Nekteri pravijo, tla je bil Sodja celo primoran — pobegniti. Podrobnosti o tem — veselem dogodku objavimo pozneje. 15. V stanovi naj se poseben Vsem neboselev po velikih mestih. lei v palačah — obe v obram-i vladni odelek za splošno izobra- se je lottwnjo spomlad zmanjšalo minalci v l>o ihteresov posod njočegs razreda.* Razna "reformna" gibanja in strančice, ki so nantale zadnja le- že vanje ljudstva. Istotako naj se 7H polovico. tla. — Tampla. Fla. javlja perijodično v tej deželi. To- ta. so le ponesrečeni odsevi sploš liko razvpita doba naše narodne ne nezadovoljnosti. Te reforme in n*J *«' ustanovi eto poškoduje, ponesreči in nmo-ri ttotisoče delavcev v nidnikih. tvornicah in na železnicah. Milijo-delavcev spremeni v srmado brezposelnih in naredi iz teh veliko število beračev, potepuhov in raznoterih zločincev. Da vtrdijo gospodarstvo nad »vojimi bližnjimi, drže kapitalisti nih. hotečih in sposobnih produei rati vse potrebščine zs življenje, je pshnjenih v bedo in stradanje. Tekom novejšega časa so se truati in monopoli povzpeli na višek izkoriščanja. Prilastili so si moč diktirati nam pogoje za življenje. Trnsti so nsredili cene našemu kruhu. mesu. sladkorju, dalje premogu, petroleju, obleki, našim su- ustanovi tudi odelek za zdravstveno stanje ljudi. Ifi. Sedanji dels Vik! tirsd naj se loči twl trgovinskega odelka ln vladni delavski strančice ne bazirajo na intell- J odelek sam zase. gentnem spoznavanju zgodovine. 17. Vsi sodniki naj se volijo tul ki je ptnllaga civilizaciji, niti po- ljudstva in sicer za kratke dobe. litičnih in ekonomskih potreb se- Pravo 'injunetionov' (sodnijskih tla njega časa. Zginile bodejo, ka-j prepovedi) naj »e takoj odpravi, kor je že zginilo nešteto reform,j 18. Svobtnlna administracija justice. Te zahteve v dobrobit delavstva. ako jih priborimo od kapitalizma, so le preparacije delavcev za osvojitev vlade v svrho, ds dobi delsvstvo v svoje roke ves industrial ni sistem in postane opravičeni lastnik istega. započetih po srednjem razredu v prošlost i. " PROGRAM Kot sredstva za okrepi jen je delavskega razreda v boju proti kapitalističnemu izkoriščanju in v dosego ciljev, razglašamo sledeči program: Hudo prizadeto je tudi rudarsJ tvo. Po zanesljivih visilt je bilo pred krizo čez 600,000 rudarjev, premogarjev in kamnolomcev v Meso je dražje Lastniki chikaških klavnic so vsled pomanjkanja klavne živine dvignili cene na del»elo za mest), ! in sieer za poldrugi cent pri fun- Zedinjenh državah. Po poročilih tn Kakor poroča mesarski trust iz premogarskih okrožij je malone „0 p4(8tain zad„jj čas naročila za polovica premogarjev brez tlela z izjemo, da nekteri med temi delajo še po dva ali tri dni v tednu. Slabo je tudi po železnih in drugih rudnikih. Na jin/ ], fttffilo, tako (|ra|fn kot srdaj. vseh rudniških in premogarskih brezpoaelcev je 200,000. Tu omenjamo nekoliko krajev, ki preodočnjejo razmerje meti vpoalenimi in brezposlenimi pre-mogarji • meso veliko večja kot do' sedaj. Vsled obilih naročil in pomanjkanja klavne živine so torej zvišali cene. Meso že od leta' 1901 ni bilo Velika topilnica zaprta — 5000 mož brez dela. Veliko topilnico Amalgamated Copper Co. v Orcat Falls, Mont., i bodejo zaprli za dva meseca. I*to-Pleasant City. Ia. — Prošnje časntS fiAdejo počivali tudi bakre- j število vposlenih: 1200- sedaj vpo ni rudniki Boston and Montana, DENARJE r STARO DOMOVINO POŠILJAMO: r* 9 |0 W....................... Ml kron u f t) Mi....................100 uma m • 41 00................ ... (00 kron (l l 10« Ml......................MW> kron ca » 304 M> .....................1000 kron Tft IIOIS00..................... »000 kron' F. it»rli • )• v*t>te pri t*li ivoltk. l»o-m* nlktuiir SVO'* popolnoB* fspu-tajn hrrs vintrj* odbitki. s«tod*n«rn* po*l!)»**• I*f»l«f kr. po*tal hranilni ur«d r t|. «o It dn«h |vn»f)» nt m potiatl ni»Jprlllfn#t» do m t» * rntovtnl V pr|pnr'«^n«m «11 rwrl-irlrtnetn pitan, «n«>»k» p« On mMtie l»o»t»l Monrt Ordrr «|| p« N«w Vork K«nk Drart. Frank Sakser Co. 109 OrM«wlch §t.t Ne« York • 104 nt. Clsl«* Ava., n. E. Cleveland, Ohio FJkOLKT ABEC fROLITARIC UST IA lMTKRttK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOMCK. Lsslnik ta lafejstoij. JifMlttutii Matika tUkotaa dražba v Cbkjfo. IH. Hmrotmm*. U kmmrico Si. 91 m UU> Isto. Wcm pol lata. Za Evropo V »a calo lato, »1 m pol isto. Opt—< PO S»009»ru I1 . J/pol^ M**r« MMMM I«« .vr.l*/ »esto«. PROLETARIAN Owaad u4 pnbhihad Ivur TvuMf by Sost* Sla »k Workiues » PaMtoMaf Ceinpaa* Cbkafo, lllianto. John Obilic, Praaidant. John Pbtbič. Sacratary Anton PsbAssn, Traaaurar BUMCtirriON parati United StaUa and Canada »I SO • tur, 7Sc lor hall year. Foreign countriai * || a yaar. ti for half yaar. ADVERTISING BATES OB »tr«am«nt. NASLOV (ADDKESS): "PROLETAREC" 587 So. Centre Ave., Chicago, III. >»i nsvci, d* ao glasovali, kskor so o- ni hoteli. Na ta način ao lastniki rudnikov aprsvili v mestne urade le take uioie, ki delajo za Oliver Mining Company, t. j. "keptue" in druge kompanijske nradnike. In kaj so storili novoizvoljeni uradniki za delavski stan? Tskoj pri prvi seji ao sklenili^ da za javno varstvo (varstvo kom panije) ni boljega sredstva kakor da se v Kvelethu organizira milica ali vojaštvo. Seveda v mestnem avetu so ssini kompanijski hosai, zato ni nihče ugovarjal proti temu imfamnemu sklepu. Rudarji se &e spominjajo, kako so lansko leto lastniki rudnikov na prošnjo delavcev za boljo'pla-oč odgovorili s tem, da ao poslali deputije v tukajšnjo rudniško o-krožje. Kaj ao vse počele te zve ri v človeški koži z mirnimi rudarji, to se ne da popisati. Izziva lj ao unijake delavce, jih prete pali in preganjali iz kraja v kraj. Oborožena drhal je celo vdrla v marsiktero stanovanje, kjer je živel unijski rudar, in pretepala slednjega, neusmiljeno pretepala samo zato. ker je bil zvest član naše organizacije. Deputije ni ganil ne jok žen niti jok otrok — nadaljevali so svoje gnjusno delo, kakor je zahteval kapitalizem. V isti namen hočejo brez vsaee-ga dvoma porabiti tudi vojake, ktere so organizirali na Kvelethu. IPorabiti jih hočejo proti rudarjem v strah, da se ne bodejo upali vprašati delodajalcev za boljše de- NAfilM CENJENIM NAROCNI KOM Prva polletna doba, odkar izha-ja tedenski •' Proletarec' \ je mi nnia in s njo je potekla tudi pol letna naročnina mnogih naših naročnikov. V pol letu ao se dotični sodrugi in somišljeniki lahko prepričali, a-li je "Proletarec" za nje ali ne, ali jim govori od area ali ne, ali je potreben tak list za naše delavce ali ne; in če uvidijo, da je list za HHHH nje, da jim govori od area in da lftVske odgovorijo je potreben, potem je njih dol*- J'm lahko 8 svinčenkami. Za kaj noat, da nemudoma poilejo naroč- druzega pa so vojaki, kakor za nino za druzega pol leta aH pa za »ontejT - ~ ... celo leto Amerika, prosta dežela! Ali TV* mnenja je bil tudi zapia-nikar na shodu. Minila g* je potrpežljivost, in ker aklicateljatvo le ni hotelo a pravo barvo glede shoda na dan. je ta vstal in povedal s psr krepkimi, da ahod, kakor ae kaže, nima nobenih koristi zs delavca. Čemu aleparijo delavce! — Prišlo je do burnih prizoreov, toda namen je bii le dosežen: mi sterijozni ahod je bil razbit. Skli' catelj ni imel časa. da bi razodel avoje "želje", kajti ljudje ao se razšli, predno so avedeli, zakaj se je šlo. Prav je tako. Omeniti moram, da ae je en teden preje t. j. 31 maja tudi vriil shod, za kterega se je pa živo agi tiralo in nabijalo lepake z vabili po uličnih voglih in okrog rudnikov. Vdeležba je pa bila kljub tc niu majhna. Fverjen pa sera, da ko bi se za ta shod agitiralo v "hiši božji", kakor se je za 7. t. tn.. bilo bi veliko več navzočih. Tako znajo še eni izrabljati ljudstvo. Bodimo torej pozorni. Na vse mogoče načine se spletkari v na sprotnih taborih v koristi deloda jaleev in v škodo organiziranim rudarjem. Rojaki ne poslušajte za peljivcev! Ne poslušajte onih. ki vas izkoriščajo že leta in leta. Ci tajte "Proletarca" in poprimete se idej, ki jih razširja ta prekorist ni lint. Pozdrav vsem razredno zavednim rojakom. Rudar Velikokrat smo že povedali in povedati moramo ie enkrat, da obstanek in napredek našega lista zavisi od gmotne podpore delavcev samih, za kterih dobrobit se te smemo tako imenovati? Ne, ne! Sibirija bodes kmalo. Sibirija' Nasprotniki organizacije so se veliko trudili, da bi spravili Čim več rudarjev v novo vojaško ee- ... . .. . . ■ to. ktero so krstili s "Companv je rodil in za ktere je ?iaan. Akoj ^ ... „ 4 ... r. Toda ni se jun posrečilo. Do- ga ne bodejo podpirali delavci, v .... .. . , , . . . • . ., rzrr ■ • x oili so večinoma take, ki si do- prvi vrati aocialiati in njih aomi- M. . . . . x . !?.,.. . .. .. .. . .__. misljajo, da so nekaj vee kot na- aljeniki, — kapitalisti, duhovni , . . . . . . ; . f . l . 4. vadni delavci in kteri so obenem skabje in dnigi podobni nasprot- .... . . . . ., . j . strupeni sovražniki organizacij niki delavcev ga tudi ne bodejo.1 Socialistični listi ne morejo eksi-stirati, ako ne najdejo zadostne podpore pri delavcih samih. In ta podpora je naročnina. Naročnina — tistih borih par centov, ktere ai lahko vsak utrga, razun če ne dela — mora biti pri socialističnih listih glavni vir dohodkov, ako hočejo sodrugi, da bode list poln zanimivega in podnčnega čtiva. Če pesa naročnina, potem smo prisiljeni uvrščevati oglase, ki pa — umevno samo ob sebi — omejujejo in krčijo potrebno čti vo. Denar pa mora od nekod priti ako hočemo izdajati liat. Pokažite torej, da hočete svoj liat. Pokažite, da lahko vzdržite sami svoj liat. Pokažite, da ljubite svoj list. Pokažite, da nočete biti bres orožja in brez ščita v boju proti delavskim nasprotnikom. Sodrugi pokažite, da vam socializem ni samo na jeziku temveč da ste aocialiati tudi v dejanjih, — da vam je za atvar, za ktero ae borimo. Poilite zaostalo naročnino, po- sploh. j Ti kozaki so se hoteli na "Memorial Day" postaviti v nekakšni paradi, pri kteri so korakali s puškami na ramah. Ampak s)al>o so se postavili. Rudarji so hladno zrli na "tmpo" vojakov in marsikteri si je mislil: "One puške, ki se tako blišče v pomladanskem solncu. se bodejo morda prejalislej uporabljale proti nam, ako se bomo skušali otresti kapitalistične sužnosti." Ali je tudi kaj Slovencev pri kozakih? Da; tudi par rojakov se je našlo, ki mislijo, da so "nekaj več," in se je vpisalo v milico. Tužna nam majka! Rojaki so s tem pokazali, da so tudi oni pripravljeni, prijeti za puško in iti v boj — ako kapitalizem tako hoče — prorti bratom delavcem, proti bratom — slovenskim delavcem. Kje so vaša srca. kje je vaš človeški ponos?! Ubogi rudar! Vse produeiraš. celo okolico živiš, a v plačilo za tvoje dobro se ti pa taka poje! Kljub vsemu tlaeenjil. nasprot- „ , . stvu m nesramnemu postopanju ihte novo naročnino. Obenem na . .. . , _ . , "7. _. '," vi^u j kapitalistov, pinkertoncev in dru- tndi pridobite vaak po enega no- jh komwmiigkih hlaneev ki se vega naročnika na "Proletarca". ? . .p*n J8K,n, ap K' * - , ri " V . „ ' nahajajo tudi med trgovci, ruda- Dolocite ai en dan v tednu ali v •• , . , v-l maMM1 u^J ^ kji vendar se niso obupali. Njih mesecu, kterega žrtvujte za agita- u je (,8 ?8S wle M ko ,v>. ' . . . ni verig mezdne sužnosti. se ni za- Sodrugi, somišljeniki I Ako bo- ( ir, t dete podpirali list v drugi polovi- ci lete x nakupom delnic, naročni- j miiterijo2Ili shod _ Splc. no in prostovoljnimi prispevki teko kakor ste v prvi polovici, potem bode važ "Proletarec" all-right. Vstanite torej, ne spit«! Sodrugi zastopniki, na delo s podvojeno močjo! Oglaaite ae vsi ae ta teden! tkanje proti delavcem. Kveleth. Minn., fl. jun. — Cenjeni mi list "Proletarec"! Sprej. mi zopet nekoliko o naših razmerah v svoje predale. 7. t. m. se je tukaj na Kvelethu vršil za Slovence in Hrvate nekakšen shod. Vdeležilo se ga je ve- Naročnina za celo leto $1.60, za liko S|,,v,„ccv |a nekoliko Hrv„ pol lets 75c. Ured. in uprsv. ♦ MMMMIIIIMMM»»Mt« DOPISI issssesai tov, skratka: |S)lna dvorana tias je bila. Najbolj čudno je pa to. da shod se je že pričel, a razun sklicateljev ni nihče vedel, zakaj >:se vrši shod iti s kakšnim namenom smo se zbrali. Eni so mislili. — meti sklicatelji je bil namreč tudi naš "dušni pastir" — da se bode razpravljalo o neki novi maši. ki se vrši v Kvelethu prihodnjo nedeljo; drugih par je pa vrje lo sklicatelju, ki je rekel, da je dobro, da se zberemo In malt) pretresamo neki članek v "Dnluth News Tribune", kteri je naperjen proti "4Avstrijanom" in v prvi vrsti proti ('mogorcein. o kte rih se je baje govorilo, da jih >osic»it» Organizirani kozaki v pogubo delavstva. Eveleth, Minn., 5. jun. — Odkar ae je končal štrajk tukajšnjih rudarjev, poskušali ao lastniki rudnikov na vse mogoče načine zatreti rudarsko organizacijo in poriniti delavce v srednjeveško aiiŽnost. Ko so se zadnjo jesen vršile mestne volitve, delsli so rudniški po- Jeleznišks družba ne hode hoMa sestniki na vse kriplje, ds so iz- več prevažati. Po otvoritvi shoda volili svoje pristaše v mestni u- se je tudi govorilo o tem iti skli-rad. Med tukajšnjimi delavci je catelj je namignil, da bi spisali žalibog ameriških državljanov še proti članku protestno resolucijo. zelo malo; večinoma so še tujci, dasiravno bi nekteri lahko bili državljani že leta in leta. ko bi se malo bolj pobrigali ali ko bi Toda vprašal ni pa nihče, kdo je dotični članek spisal ali ml kod izvira, Vronogih navzočnikih se je vsled tega porodil opravičen jih kdo podučil. Kar je pa delav- sum, ds je tisti dopis le pretvezs cev z državljanskimi pravicami, za sklicanje shoda in da sklica te ao pa omamili l^apitalistični hi- telj namerava nekaj druzega. KDO SO SUROVINE? Zadnji "Am. Slov." je prinese iz pod peresa Atrt. Sojarja, župni ka v Chicagu pod imenom "M is i jon v Chieagi" članek, v kterem pravi: "Pri nas v Chieagi pomeni ime socialist toliko kot surovina.' To svojo trditev pa vtenieljuje s tem. da je nekdo zaklical j>ri cerkvenih vratih: fire (Ogenj)! ko so se vršile misijonske vaje v sloven ski cerkvi v Chicagu. kar je pro vzročilo paniko med vdeleženei misijona. G. župnik Sojar si je privoščil socialiste, ktere ima posebno na piki. zalučal jim je v obraz:"Dasi ravno ne' vem kdo je to zakrivil, so vsi socialisti surovine." To je smisel, g. Sojarjevega članka. Proti taki netaktnosti, kakerš-no je zvršil g. župnik Sojar. se ne more druzega z vršit i. kot da se jo obesi nižje, da jo lahko vsakdo či-ta. Po našem skromnem mnenju. je vsak človek surov in neotesan magari če je hodil sto let v šolo. ki očita drugim ljudem, ali pa kar celi stranki, ali skupini ljudj. da so surovi, ne da bi svojo trditev dokazal. To bi grmelo v klerikalnih časnikih. če bi socialisti pogazili tako globoko dostojnost v blato, da bi Vse klerikalce, ali duhovnike pri-bili javno v listu, da so shrovine. ne da bi jim mogli dokazati kaj takega. Pisava Sojarjevega članka doka znje jasno kot beli dan. kje je iskati surovine: v socialistih ali v klerikalcih ? Članek " Misijon v Chieagi 'j dokazuje, da so nekteri klerikalci padli že t«ko globoko, da bi bila beseda surovina za nje že časten naslov. Kapitalistični umor alovenske delavke Prošlo soboto 13. junija se je v Chicagu pripetil slučaj, ki je menda prvi te žalostne vrste med ameriškimi Slovenci: krvavi kapitalistični moloh. ki neprestano kosi in žre, je zahteval ta dan za svojo žrtev — slovensko delavko. Ta žrtev je bila Marija f J ril. soproga Math Urila s 640 W. 18. Place. Delala je pri MeCorniicku, ki ima /na ne obsežne tovarne za izdelova-nje poljedelskih strojev na zapad-ni strani Chicaga. in sicer v odel-ku za pletenje vrvi. V tem odelku so uposlene z malimi izjemami same ženske. Po nesrečnem naključju je prišla Marija Oril omenjeni dan preblizo strojnega jermena, kteri jo je zgrabil za lase in potegnil med kolesa. Rešitve in bilo več; stroj ji je zmečkal glavo in nesrečnica je bila v trenotku mrtva Marija Oril, rojena Kure, je bi-la doma iz Svibnika pri Črnomlju na Helokranjakem. V Chicagu je bivala dlje časa in pred nekaj meseci se je omožila z Mathotn Ori-lom, kterega sedaj »wtavlja. Pogreb se je vršil 15. junija. "Radnička Straža" je ediai krvatski socialiatitai liat r Amariki. Iafcaia vMfco drugo ar« •lo In ftaae 91.00 HA LETO. Naslov: "&ADNICKA ST&A2A , lift riSX ST„ CHICAGO, ILL. Prif»ro4ajt« U liat bratom Hrvatom t Delavstvo producira vse bogastvo; bogastvo torej pripada delavstvu. Dolžnost vsakega socialiste je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte sa "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. M, A. Weisskopf, M. 0. Hermankovi praški Izkušen zdravnik Craduje od 8—11 predpoldne in »si 6—9 zvečer. so najboljše zdravilo za glavobol in neuralgijo. 885 So. Ashland Ave. 1'stavijo bolečine v 15 minutah. Cena 25 centov. Tel. Canal 476 Chicago. III.; j. 0. HERMANEK, lekarnik, 585 So. Centre Ave., Chicago, 111. Fino Opremljena Gostilna z najboljimi pijačami kaker z Atlas in Pilzen pivom, vinom in raznovrstnimi likerji, dalje s stnodkami in prostim "lunehom". Zastopstvo najboljih parobrodnih črt; prodaja parobrodnih listkov in ppiiljanje denarja v staro domovino. Postrežba točna in solidna. Mohor Mladič Novi prostor: t£T 572 BLUE ISLAND AVENUE, , * vogel Lootnis St. Telefon Canal 3214. Chicago. 111. [/afar* & A—<8L* 6/C4 SPOŠTOVANI ROJAKI! Zadnja meaeca ja mnogokrat aliSati in brati, da denarji kteri ao bili poa lani v stara domovino niso tje dospeli po 3, 4 in 5 msicav. To se namore nikomur »goditi, ako se s ta- -upanjem obrne na nas| vse dwnarne poSiljatvs dospejo po naa poslane v 12-14 dn«h, 99 i; ZEMANOVO "GRENKO VINO < ► je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- ' \ II n i m želodca, črev m Isfvifl, čisti kri in jetra. NBPRESEGLJIV ;; :: LKK ZA MALoKItVNK ŽENE l\ DE VOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. 99 ZEMANOVA "TATRA J J želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran- «► sketfa gorovja, zdravi živčne slabosti, |sslpira lahko prebavo •; želod če vo iti se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo iu drobno najboljša Califomijska vina. R 7FMAN 777 A,p°r' street> j; ^CilUiill, Chicago, III. PQMLAD JE TU Nabaviti si bode trsbs raznovrstne vrhnje in spodnje obleke* pokrivala, obuvalo, itd. Ako ho£ete biti po^-treieni hitro | in t dobrim blagom, oglejte si na- ^77-C7Q RIIIF 15! ANTI /IVF šo veliko salonu predno kupite kje M DLI r' drugje. CHICAGO, ILL. Linijska Tiskarna! PHONE: HYDE PARK 5126. Slovensko Tiskovno Društvo v Chieagi, 111—1252 E. 75th St. Sprejema naročila na vsa v tiskarsko stroko spadaječa dela, knkor: tiskanje knjie, brošur, društvenih pravil in potrdil. vsake vrste vabil, vcikih in malih plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede; dalje: vizltnic. pismenega papirja in kuvert s firmo: za društva, trgovce in obrtnike ter za zasebnike splob «se tiskovine in to v kateremkoli jeziku. Ker imamo z najnovejšimi stroji bogato opremljeno tiskamo, v stanu smo pri nas naročena dela izvrševati ličoo. hitro in po najniijlb cenah. ^ ^ Poaebno opozarjamo vaa cenjena društva In poli« tlčna klube na naša Izredno nizke cene, hitro postrežbo la na najfinejšo Izvršitev pri naa naročenih drnštvenlh tlako« In. y y ^ y X Socializem je postal sila. t kte-o že računajo vse obstoječe kapi-talistične države Frank Kvasn čka Trjpovina s fteleznino, rsr.nlm orodjrtn la pohištvom. Toprsvlja peti. M VMS W. IHth St. Chlragn, M. Predno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče PILITE ZAUPNO F. GRAM U, NAYL0R, M0. Trsi je dohiti ie najlepAo in najrodovitatjfto čemijo v A rp *ri k i. \____/ Parobrodne liatke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene. Obrnite se v teh slučajih vedno le na na« ; in prepričani bodete, da ste prav storili. Z veleStovanj em FRANK SAKSER CO. Slovencem in Hrvatom! n&enanjuno, da ladeJujemo raanovratne nhlpUp P° najD4>veilem kp°Ju- trpežno in OUIL KL) y j^jo^ imamo tudi ratne druge potreblfiine, k »pa. daji r delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si nafto izložbo. Z nom ■po Ho ranjeni U-3T* rnQTII NA dobro in vedno preskrbljena UUj I ililA, z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. nvnranp ^ za ^ruštvenene seje, svatbe, UYUlulIC) zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE./ CHICAGO. ILL. ♦ - * Pomlad je tukaj. Seoona ženinov in nevest prihaja, če ae ženite, je vaino u ras, da ti otnieiite dobro sliko kot »pomia na val ženitvanjski dan. Dobrs sliko, da boljfte ne morete dobiti, vam iadela izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., " CHICAGO. Ima večletno akuinjo in iadeluje aajfinejie fotografije po zmeraifc eenah. telefon canal 287. ustanovljeno 18ss. Pristno Domače Vino Belo vino........... Rdeče vino ........ Rdeče staro vino Rmeno vino....... -----60c galon ......50c galon .....40c galon 55c galon Posoda prosta. Te cene reljajo odjemalcem od 50 galoaor naprej; iakljuieaa pa aiso tudi manjia naroiUa. Vino poiiljam proti predplačila ali po C. O. D. po rti a meri k L Priporočam ae rojakom tudi aa obiak moje lepo urejene gostilne x i r. bornimi pijačami in a vedno pripravljenim prostim prigriakoa. Za dobro ia točno postreftho, kakor tudi aa priitaost vin« jamli«. JOSIP ZALOKAR, 899 Edison Road N. K., Cleveland, 0. M. Lactone in Fr. »78 Went ISth St., Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVEN 8KA TROOVINA Z JE8TV1NAMI (OROCERIJA.) Najboljši ril, kava, čaj, moka itd., sploh rsakormtno domače ia prekomor •ko blago redno irsie po najnifcji cen. na prwiaj Na zahtero raz v a žara blago tnd na dom, m kar nič ne rsčunim. Najbolj« in naj« ne je oburalo kupit* pri i John Klofitk 631 Blue Islaai A CHICAGO. PROLITAEIO ....... Stran Ka i bocl alistion a V OhlCagU, m. EftlPfc' Twtrit, 7il W. I ft., IU- r-k r,Uila « dopiai, ti*o*i se eo fcttfn« atmake ali poeamezuih klu-r » polil ja jo na gorenji naalov tajnika IMENIK jg^ubita klubov podrejenih Jugo - - Socialistični areal ^^^^Jfc Chicagu: L-ttliovanaki eocialiatiiai klub iter, (fciesgo, IU. Anton Praiern, pred-M- Frank Podlipee, fin. tajnik, 660 Habtsd SI- Hodna meaetn« aeja ^ (ttrto aoboto v mesecu, v prueto-^ Fr. Mladiča, 687 tt. Center Ar. eeaialisti&ai klub itev. 2, 0. Ignac žieiubergar, predsod-. Jt/0 Kraraaja, tajnik, Box 101. L Mtlr1— aeja vsako zadnjo eo 9 w >I>T— r proatorik aodr. Ivana paaj«- l^lovaaaki sociaheti6ni klub itev. >nr n*ugb, Pa. Prank Podboj, prednik; Štefan Zabric, tajnik, Box 306. I^odovauski socialistični klub itev. U telle, lil. Jos. Bratkovii, pred tfk; Valentin Potisck, tajnik, 1231 i, St. Bedni seji sta 1. in 3. ne-j, v mesecu; 3. nedelja je plačljiva ppaent Igtslovanski aocialistični klub Bote* iter 6, Claridge, Pa., J. M la ^ predsednik; John Batič, tajnik, bveaski socialistični klub itev. 6, iberland, Wyo. John ftarc, predeed-; John Bahčii, tajnik, Box 33. le maski socialistični klub itev. 7, jnj, Utah. Valentin Elta, predaed ; Edvard Hofnian, tajnik, ngodevsnski socialistični klub itev. Boatp, Wash John Makauc. tajnik. |»v«aski ieaeki aocialistični klub JtOrks itev 9. Chicago. 111. Berts fcrr, predsednica; Mary Orilec, taj-i, «74 W. 21st Pl. Redna seja vaaho s i» tretjo nedeljo v meeecu, r pro-rik sodr. Fr. Mladiča, 587 Centre ar. Dornski socialistični klub iter 10, rors, HI. Louis Rodman, predsednik; ak Praprotaik, tajnik. Redna me-M seja vsako tretjo nedeljo v me-i, v proetorih sodr. Joie Kolenec, N. Broadway St. Isvesski aocialistični klub Zmaga r. 11, Cumberland Camp No. 2, Wyo. Fakin, predsednik; Anton Jelov-, tajnik. R^lne seje ae> VT*e vsako ijo aedetjo v tuesecu ob 2 uri po iae v finski dvorani, proaski socialistični klub Prolet* iter. 12, Olencoe, Wyo. Math Brun predsednik; I" rank Čellgaj, ta j aeeialiatilai khib Rdeči r. 13, Ely, Mina Jakob Šker fpodeednik; Jokn Pui, Box 55, do profttorn, kjer *» vrli piknik. Ob poti bodejo poatavljeui kaži poti. Bodrugi v Conemaugh, Pa., pozor! Jugoslovaraki socialistični klub itev. 3 ima svojo prihodnjo mesečno sejo v nedeljo 21. junija ob. 2 uri popoldne na 3. ulici v prostorih ttodruga Jožeta Hricel. Vsi sodrugi morajo biti navzoči. Pristop k ameriški soc. stranki. Jugoslovanski soeialiatiČni kljub itev. 3 v Conemaugh, Pa., se je 6 t. m. združil z lokalno socialistično organizacijo v .Inhtistownu in obenem pristopil k ameriški socialistični stranki. Mesečni pris|»evki so od sedaj 25c na člana. S socialističnim prtždravoiu Frank Podboj. Veselica kluba "Proletarke". Slovenski ženski socialistični klub "Prolotarka" v Chicagu. priredi, kakor j«* bilo le omenjeno, domačo veselico in sicer v soboto I 27. junija v mali dvorani aodr. Fr. Mladiča, 587 So. Centre Ave. Začetek ob 8 uri zvečer. Na sporedu veselice je kratek program z dfklamacijami in govori. dalje ples in prosta zabava. Vstopnina je prosta. Sodrupfinje pri " Proletarki" se marljivo pripravljajo /a to veselico, in zagotovljeni smo, 00.43 11 r> 92 1 17 prihodnje jesenske volitve to je ena najvažnejših konven-, ksr »o jih imeli socialisti v Armada desetnikov. Slov. socialistični klub štev. 10, Aurora, 111., (nabiralna pola št. 37) $3.25. Prispevali so sodni g i: Neimenovan —-----25e Neimenovan------50e Jernej Verbič-----25c Frank Praprotuik----50e Joe Baribak------50c Alojz Rudman-----50c Albin Praprotnik----25c Jo*. IlarbiČ------25c Agnes Kolenc------25c Slovenski socialistični klub štev. 7, Murray, Utah, (nabiralna pola it. 86) $2.45. Prispevali so sodru-' gi: Edvard Hoffman----50c Frank Eltz------- 25c Aridv Eltz------25c Mike Žugelj —------25c V. Branisel----• — 15c W. Eltz-------10«» M. Shobar------25c John Musič-------10c Kristina Shobar-----30c Ivanka S. Mueller----30c John Krika, edini slovenski BRIVEC v Chicagu, 111. 070 8o. Centre Ave. Delavci ^ 11 Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugo-slo-vanske Delavske Tiskovne Druftbe in postanite lastniki edinega slovenskega delavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5, Pišite za pojasnila. J ugoslo vanska Delavska Tiskovna Družba 3 87 South Cantrt A.-Vrtu* Chicago, ill. i- - Sodrufi, kupujte pri tvrdkah, ki oflaiujejo v naiem listu. Kadar kupujete, prosimo, omenite "Proletaroa", Slovencem v Chicagu naznanjam, da razvažam čislano <1 JUNG PIVO t» iz priznane milwauške pivovarne v steklenicah po naročilu vsakemu na dom. Priporočam se za obila naročila. MARKUS ABUJA, 6 Orand Ave. Chicago, 111. Pozor Rnjaki Slovenci! Prevzel aem na novo opremljeno gostilno' TRIGLAV 'od brata Mohorja. Točim aveie pivo. domače vino in druge raanovratne pijače, oa razpo-•aro imam moderno kegliiče ia uotu-j očim vedno pripravljeno prenočišče. Pottrelba točna in aolidas. Pri poročam ae za obili obisk. John Mladič, 617 So. Centre A v., Chicago. 111. Španska........... v.-...... 12 švedska...................33, „--- - dviea ..................... 5 »k County-u. kajti razun "O- j Nemčija...................159 laeije kandidatov se bode raz-' XiZOZeinska................ 13 ivljalo tudi o kampanji in Velika Britanija...........34 ►pagandi, tako da nam bo mo- Zdnržene države............42 k zanesti socialjizeni v vsako ivsko hišo v Chicagu. tbaolutno je torej potrebno, da Druga državna konferenca za- vsak ^lan socialistične stran asnoč na ti konvenciji. Fsš za socializem T. Fraenckel, krajevni tajnik. Skupaj..................680 Sodjalistični piknik. tozor rojaki v Conemaugh. Pa.! froslovanski socialistični klub v. R. v Conemaugh. Pa., priredi veliki piknik nedeljo dne 28. junija 1908 v se Air. Newtowm. na prostorih aka Jožefa Horvat, hofrkm: je toeializem. Oovori so-i« Ivan Rupnik. t 8ocralizem in njegovi nas-»tniki. Oovori sodmg Frank Pe-l Godba, ples in prosta zaba- ina za moške $1. ženskg Pivo zastonj; prigrizek drugo na razpolago. K obilni udeležbi vabi ODBOR „ — Rojaki, kteri se bo-▼oz^li s poulično železnico, i itttapijo-iia koncu Franklina: t»m imajo samo 10 minut hoda ihrftvalo* knjj!nxa Kailpot sa znanatvo In poaveto. laja in urejuje Ivan Kaker Iihaja mesečno i a atane I2c »ve-I s pofttnino vred. V tej knjlliei »lati dve isvratni razpravi: "Sv«-f«t sgssks" in "Paceštvo " v«v Ibrdomiseln rojak bi moral to čitati, PiWt* na t IVAN K4KBR. 42« Lsflfa St.. Cblcsiro. Ml. stopnikov rudarskih zadrug se je vršila 27, 28 in 29 aprila na Dunaju. Prisotnih je bilo 67 delegatov. ki so zastopali 125.476 rudarjev. Največ jih je bilo iz Mor. Ostrave, namreč 14 deelga-tov, ki so zastopali 34.672 rudarjev. Rudarsko zadrugo za Kranj-! sko sta zastopala sodr. Ivan Ko-, kal j in Tomaž Filipič, oba iz Idrije kot zastopnika 2641 rudar jev. Slovenci na sploh so bili zastopani po 8 delegatih, ki so za-i stopali 8641 rudarjev. Dnevni | rt^d konference je bH: *l. reforma delavskega zavarovanja in bra-tovske skladnice; 2. rudarska inšpekcija. 3. varstvo delegatov; 4. rudarska zakonodaja; 5. slučajnosti. Predsedovali so konferenci sodr. Muk iz Mosta, Zajic iz Plznja, Wrba iz Mosta in Wistein iz Kladna. V glavnem sta bila poročevalca sodr. Anton Jarolim iz Teplic in Brila iz Moravske O-strave. Poljedelsko ministrstvo je zastopal nadsvetnik dr. Kloss strokovno komisijo državni p ljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. POZOR SLOVENCU Tem potom nasnanjam cenjenim rojakom in alavnemu občinatvu, da aem otvorU novo urejeno goetUno SALOON Točim aveie pivo, dobro vino in žganje; na raapoiago ao unijeke smodke. Stanovanj«* in hrano dobi v«ak pošten rojak. — Zagotavljam dobro in hitro poetrefbo in ae priporočam za mnogo* brojni oblak. Jos. Debevc, 4645 Franklin St.. Denver, Colo. FINE SMOOKE, vedno aveie pivo, izborao vino in fino Žganje ae dobi v GOSTILNI J. J. Vodak, Sons 683 LOOMI8 STREET, • —i CHICAGO, .. ILLINOIS Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1235-lst St.. U Salle, lil Toči vee, guetilai podrejene pijače inse priporoča rojakom za obilen obisk. Poetreiba točna in solidna. 235ESG 580 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Najvcča slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva LŽT Pišite v slovenskem ^ziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. Jugoslovanska viiwna! Podpiaani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chieagi in okoliei, da točim najboljia raznovrstna vina po pri mirni ceni. Pridite, pripedjite znance in prijatelje, da se prepričate Z vsem apoibovaajem SLAVOLJUB STAJDOHAR, 316 W. 18th St.. Chicago PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA Importiran starokraj-ski tobak vsake vrste Za eigarete. pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarvte. Vse pristno in^o zmernih cenah Vac. Kroupa ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralna vode li runih neopojnlH pijač. • 2-M Pisk »». Tel. Canal 1405 479 W. 18th St. Chicago, 111. GOSPODINJE POZOR Najboljie, najflnejie in okuanejie meso produ>h po nsjnitji ceni slovenski me« 376 W. 18. Street Chicago MIHA LACK 1VIC .176 Weat 18th St. CMcago. Klobaae la innke poilljs a tndi izven Chicago proti C. O. D. i -i vzet Ju, akn se naroči 25 funtov. PiAite za eenlk v »lovena^om Jeaiku. Za (Thleago i okoli,« je moj r.aafe>pnlk Janez Trik an. ALBERT DENMARK Piaaroa na voglu Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj 1 konjskih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. DR. F. J. PATERA Ordlaaje: as sevaroaak. vogla ASHLAND Dr MILWAUKEE A VB. od It. do I. ure nonoL; od T. do 8. mklit^r5*^ Telefon Canal 180. Aka hoče i dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 620 Blue Island Avenue Telefon Canal #42 CHICAGO Pri njemu dobil uajbolja kalifornijska in importiraaa vina. Matija Erklavec edloi Slovenki krojač v Chicagu naznanja rojakom, da ima sedaj veliko aalogo vaakovretnega blaga as iadeio- vanje molkih oblek. Jemlje v poprav«k in diateaje tudi stare oblaka. Cene ae AlIHTIM* nizke. 624 BO. CENTRE AVE. OHXOAOO. I. STRAUB URAR W. lath st., Chicago, IU. Ima večjo aalogo ur, veriiie, prstanov in drugih dragotin. Izvriuje tudi vaakovretna popravila v tej atroki po zelo nizki ceni. Obiičite ga t POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s moderni« kegljlidea Sveie pivo v eodčkih ia buteljkah in druge raznovrstae pijače ter uaijake smodke. Potniki dobe 6edno preno-iiUe zs nizko ceno. Poetreiba točna in iz born a. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOK A R, 564 SO. CENTEB AVE., CHICAGO Hveii kruh in fino peeivo dobite vodno v hrvatako-aiovenaki pekarni Curi« i RadeJcoviča 623 So. Throop »treat Vosi tudi na dom CHICAGO. NOVA SLOVENSKA GOSTILNI pri FRANC ČECHU. /Rojakom v Chicagi naznanjam, da zopot odprl svoj novi saloon, v kterem točim vedno aveie pivo, domače vino itd. Dobre smotke na razpolago Imam tudi proetorno dvorano za veselice, svatbe, zabavne večere itd. Priporočam se v obili obiak. 8 spoitovanjem FKANC ČECH, 568 So; Centre Ave. Chicago. Na koga se zanesti v slučaju bolezni In komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobitl izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznj ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenlcni getped doktor! J«t »• V »m itkreno tahvalim ta Vaio naklonjeno*!, katero »te mi tkatovali ca 6a»a moja bolezni. I verien in pieprit an »eni. da aent le po Vaiib zdravilih radobil popolno cdiav)4, nad katerim »en bil •koro obupal. Sedai pa *e tulim cdraveii. ko kedaj pred bolrmiio. Zato Va« priporočam v m ui rojakom po iirni Ameriki. S .poslovanjem ostajem Vam hvalelni Franc Stefcleaae jut St. Clair Ave N. B. Cleveland. O. Frank Polh )io Midlant Ave. Rockdalla. 111. Velecenleai gesped doktor I Vam nacnanitn. da aem prejel rdravila in *e Vam tahTaljujem. ker al« mi dobra poalali. Sedaj ko popolnoma tdrav. paao mi ie zdravila ostala, cato ae Vam iakreno tahealjnjem ter pri po ročatn rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj ae na Va« obrnejo, ker pri Vaa ae care* dobra dobijo, katera gotovo poinarojo. Va* ie enkrat cahvaljujem is pozdravim ter Vam oatanem hva-ieini priatelj Jakob Liker Bo* 941 We*t Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obŠino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslav)ajte na sledeči naslov : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET. NEW YORK, N. Y. Dr. W. C. Otilendorf. M. D. Zdravnik ta notranje bolezni in ranocelnik. IedravnlAka preiskava brezplačno—plakati je le zdavil*. 647 ln 649 Bine Island Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 do S popol. Od 7 do 9 zvefer. Izven Chleage živrči bolniki naj plAelo slovenski. MIRK" ViOJINV SLOVENSKO HBVATSKI BRIVEC. Podpirajte socialistično čaao-pifj« I Naročajte, čitajte in ilrite 'Proletarca'! Priporočajte hrvatskim delavcem 'Radničko 8tra*o'. Jože Sabath advokat ln pravni zastopnik v kazen* Košiček Bratje sklh ln civlnlb zadevah. Pilite slovenski! SALOON 1623-1638 Unity Building Dobr° Pivo' 1Ut#r^ ^ 79 Dearborn St., Chicago, 111. izv~tne ™>dkejn prigrizek. Bee. 5155 Prairie Ave. Phone Drezel 7S71. Oglasite m na Centri! ■f t'ft'f't't't'f .......................................... Slovenci Pozor! I Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za mo&ke — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. i JURAJ MAMEK bUzo 18. ul., Chicago Z ♦♦♦♦♦eee»ooe»»»eee< »VOJO TINO OPRAVLJENO S^Mel BRIVNICO 0DVETN,,E priporočam vee«n bratom Slovencem J oHM HORVAT v kazenskih in elvllaih sadevsh. Anto Fhose 6063. Office Phone Main 3OH.j Keeidenee Fbune Irwlng 4176 Chirajro. m. URAD: 27 METROPOLITAN BI^>CK 610 Centro Ave., Severozap. ngel Randolph Slovenski in hrvstski časniki as iB Halle uliee rszpolago. Stanovsnje: 1217 Sheridan Boa<* Sola in cerkev. Mati in račuuitf. njegova iialt»ga je smatrati za izdajalce tvojih kori- bila tudi učiti otroke opazovati,'sti vae one, ki v imena svobode __misliti uporabljati lasten razum f'eaki napisal /.a "Nar. ObzorH "« * te,., delovanju učitelja je it 17 20 leto bivfti duhovnik vel.ka nevarnost za stališča du- Lad. Kante; prev. Dr. L F. hovnik* v šol,, učiteljevo delo ___i tratenje tss trnd duhovnika. i> i _x I ..... ..V TIH I Namesto mnogo besedi. naj sln- Podueeval sem veronauK na * ljudskih in mehanskih šolah. Kb * «* N »l ^T- T * I prihajal kot duhovnik v Mo. name deseti«n, dee,k h obilo me je vedno čustvo, kakor tem-; v'prH-ugen,: Gospod ka-*»- k«k* bl P« * b' Sola - to je bilo v * kot iu moja mamica v pekel f Jaz se ne bi irnijel veseliti v nebesih, za- * * i i ..... bu^.-'to ker bi mi bilo mamice zal in bj sem se počutil doma. kakor . ■■•«*».■ u i • , .. . v » i: j se mi tofcdo po njej* In če bi bilo vol mi m toda v soiiT V soli | » , , sovražen svet. Sola — to j* ..................-........ ' IH'hma nekaj po|H>lnoma drugega eerkev. V eerkvi med vernim ljud Šivom med svojimi, ----- • -...... - , . . . , .. je ve. " «>P*"»- učenci, v prvem in druc«. nure-1'•""«•» "»>*«» tak.» v,l,k,g« du. um ie ni bil« futiti te«, rti- ............ / »., » ».win te, kaka nevarnost je za duhovni- sa. tam je bilo se prijetno; toda » * . i , ka v so i mislec otrok: Kaj. ko dalje in višje, med atarejš.mi * . . . .. ... . . .. . .. •• ^ 1 bi bil en sam ; ali tu je eela družba učeuci je že bila tu tujina rosen-. no med dečki: deklice so bile kot dela kršijo solidarnost atavkujo-čih. Stavka je boj vsled Česar se jo mora voditi z ono trezno iu mrzlo taktiko, s katero se vodi druge boje. V takil| trenutkih mora izgi-uiti vsako sauioljubje in užalje-nje po i iona. Stavka je nad vse in v prvi vrsti obrt, katero je treba znati vo- ditl^ stvo, potom katerega za.nore priti Aaglefcki spisat Uctoa Sinclair 'L avtorjevim dovoljenjem puklovei.il Joža Zavrtala . . . (Copyright; l'Ws, 1'«>. Ze dovolj, ako delodajalec reče, da zgubil svojo službo, ne more dovoliti vsega, kar de- ostro. zattteVflt rtR ar" ksleu kasneje je lavstvo zahteva, treba je poskusiti če je res. kar on pravi. Stavka je v velikem to, kar je trgovina v mali prodajalni, »laz pojdem v prodajalno iu vprašam po stvari, ki bi jo rad kupil. Prodajalec mi jo pokaže iu zahteva zanjo deset kron; jaz mu ponudim sedem in pretim, ako mi je očeh zagledate isti dvom. vzbujeni ue da za ceno. ki »en. ..... jo |>o-razum, ki more vas. duhovnika, nudil da odidem. Prodajalce zniža pri vsakem koraku ustaviti in na devet kron, toda jaz vprašati: zakaj naj to-le delam? vstrajani pri svoji ponudbi. Duhovnik seveds zataji zadrc »l«l rtli znižam jaz go. v k o jo ga je pripravilo vpra- ,tli P" znižamo oba iu odidem ne sanje otrokovo. On si pomaga: ne da bi kaj kupil. To bi bila nekaka razprši sicer dvomov otroka. am-:M,avkH konsumenta. pak ga ogluši, zagovori in prego- Mala obrt in nutla trgovina se-vori na način in z razlogi, s koji- veda propada dan za dnem. Tako mi so tudi njega enkrat pregovar- s** ho godilo tudi stavki. Kapita-jali in pregovorili in kojih kratek listi, delodajalci se bodo polagoma /.misel je v tem slučaju približno pričeli prilagoditi in skušali bodo tak-le: radost nebeška je poeebua preprečiti iz svoje strani stavke radost, tajnost za nov... bog že ravno tako, kakor bi jih rado pre-|M«ikrbi. da ne bi nam bilo žal. da prečilo delavstvo, se ne bi nam tožilo itd. Otrok se Stavka je "kšeft". Recimo, da končno pomiri (kaj pa mora dru- »topi gotovo število delavstva, ki Mesarji ria debelo pa še s tem. niso bili zadovoljni. Sli so k. Županu in zahtevali, da spodi iz službe še druga dva nadzornika, kar je | župan .tudi storil. Od tistega časa ni bilo nikogar več. ki bi ugovarjal. ,\adalje so pri povedo v ali, da so maraikteri teden izplačali mesarji ua debelo do 2 dolarjev podkupnine za govedo in prešiče. ki so [Micrkali za kolero, ktere ao pošiljali v Globe, Ind., kjer so cvrli iz njih neko posebno mast. Vse to so pripovedovali .lurgiau ljudje, ki so zvr-ševali tak posel. Kedarkoli se je Jurgis sešel z delavcem iz kakega uruzega oddelka, je slišal o novih sleparijah- mi zločinih. Neki Litvin, ki je delal kot klavec v istem poslopju kot Marija, je pravil .lurgiau strašne reči. Opisal je živali tako izvrstno, da bi zanimalo Danteja in Zolo. Mesari na debelo so pošiljali agente, da so iskali bolno živino — govedo, ktero so krmili-, z slkoholičnimi tropinami. vsled česar je bila polna gnojnih turov. Strašno je bilo klati tako živino. K,dar je klavec porinil nož, mu je gnoj brizgnil v obraz. Kako naj si delavec obriae obraz in oči, ko je imel vso obleko in roke krvavet To je bila snov za konzervirano meso, ki je pomorila več vojakov, kot krogi je Špancev. Meso za armado tudi ni bilo presno, ko so ga dajali v škatlje; večinoma so ga mešali z mesom, ki je leželo že leta v kleteh. Neko nedeljo je sedel Jurgis pri peči in pušil iz pipe ter se raz-govarjal z nekim delavcem, kterega mu je Jonas predstavil in ki je delal pri Durham*., kjer pokladajo meso v škatlje. Pri Durhamu so delali pravi alhimisti. Izdelovali so šampinjon-sko omako, in delavci niso poznali šampijonske. Na trg so pošiljali piščance v on.aki, kakršne vidimo naslikane v šaljivih Iwtih — piščanci so pač v galonah hodili sko/i omako, .lurginev prijatelj je orne- gače?) nsjbfie si pomisli: gotom ustiariati piščanec, (lotovo . . kaplan to Inilje razume od mene. u>to, v stavko, potom katere si j,, hila to nekaka zmes iz črev, prešičje masti, govejih src in starega alabih odnošajih. Mi snuj si bili H|j nekl|j podobnega — tmln za pridobi deset tisoč kron na leto. meas. Te piščance v omaki so prodajali po različnih cenah, dasi so tudi zelo vljudni. Ali ta vljudnost duhovnika postane že nevaren... To bi bilo ravno toliko, kakor kuhali vsi ua enak načm v ščanski šoli je deček vprašal: tri. dewt. dvajwet in več odstot- šunk. krompirja in govejih goltancev. To zmes so pokladali v jesih. vost, ker sem gotov, da so ravno Hko je ^ ^^ t|obrotljiv. kako kov zlw.ljsaiija In toliko veče bo- mvper. majaron itd., da je zadobila nekakšen <»kus. Kdor je na tem ♦ako kakor mi duhovniki v učite- mor€ kaznovati s tako straš- ,|0 koristi, kolikor lažji bo vs|>eh polju kaj novega iziunel. temu je stari Durham dal kar celo premo- Ijih. tudi oni čutili v nas sovražen n;mj jn večnimi kaznimi T Ako je stavke. - Zgrni i se tudi, da nam ženje, tak.) je pripovedoval Jurgisev znanec. Ali tu je bilo težko kaj j bog vsevedoč in vse naprej ve. napravi škodo. Toda na polom se novega izumiti, saj so kupovali vsepovsod žarko maslo, da ga spre- Bilc so tudi izjeme, čeravno ako je torej vedel, da bo toliko računa v vsaki obrti. Večkrat se j mene /opet v okusno in salo S kisikom in kislim mlekom so odvzeli redke. Bili so učitelji, ki so bili ljudi pogubljenih v peklu, kako je zgodi, da so divkleude pasivne »operni duh maslu in to maslo so potem zopet prodali. Pred leti je pa duhovnikom več kot uljudni, mogel ustvariti ljudi, ako je ob m,sto aktivne. bilo v navadi, da so tudi konje klali v klavnicah, češ da jih potre- ki so se jim celo prilizovali. Po- enem tako dobrotljiv? Inteligenten delodajalce ne pri- ^"iej0 z» unietni gnoj. Ali neki časnik je poročal, da konjsko meso (Dalje prih.) STAVKE. znal sem med njimi starce, kiso takorekoč iMftibftl lOKV fnTUtm' kaplanom, Delali so vse, kar soj vkleli duhovniku že na očeh, da, prizadevali so si izpolniti njegovo željo, še predno je bila izrečena, in pridobiti si njegovo hvaležnost in naklonjenost. Celo neprijetno '»'« za drugo , voli takoj v stavko. V takem slučaju pozabi na samoljuhje in ra-• eima n stavko prš v* tako kakor v trgovini. Preračuna koliko eSSa '..odo delavci lahko vstrajali \ V zadnjem času opažamo, kako vo hvaležnost S4' uprizarja stavke kar zaporedo^Uvkl in ko,lko trpel on Slcnle aa-lifav v t**"1 času. Kapitalizira svoto je to bilo; spominjam se vsaj, ka-^ako kakor upniki precf' bančno ^djlonja ki jo delavci zahtevajo ko mi je bilo mučno, ko je šolski Nagsjno, kadar preti kaka fi- ^ ™ > ee jim sme al, ne vodja nalašč, da bi se prikupil me- nančna kriza. f' f' -ni i typo meni dekanu - članu! Delodajalci in kapitalisti sploh. *<> ^ f >Hvcem pla- oki^nega šolskega sveta, v svoji ^ P« "i«« že vedno nič naučili. ** <**»- k«k(»r n%gzočnosti ostro prigovarjal pod- »V«v kakor bi se ne bilo nič po- »" '*"»>'I n« enkrat milijon Ženemu učitelju. sedanjemu -P"P«dov med delom Hlapita- ^Jt!?^." njim preveč ne zaupaj«.; ali jih v 'om- srcu prezirajo, ker pač značaj ne-| Pri vsaki sUvki Je njih prvo de-katerih teh učiteljev ne more lo blatiti osebe, ki Vodijo stavko, vzbujati simpatije, ali pa — in to in delati z vsemi silami in sredstvi, večinoma — imajo sočutje z nji- da bi vžgali med stavkujočimi nemi: kajti to so navadno ubogi soglasje. Tudi skrbijo, da razgla-ljudje, ubogi učitelji, ubogi peda- ša njihovo časopisje o škodi, ki jo gogi. včasih tudi prav malo vest- trpi ljudstvo vsled stavke, ni pedagogi. Nekaj sem pa že tisti- Najbolj se pa jeze delodajalci, krat zapazil: da je bilo najbolj če stopijo delavci v stavko v tre-napeto razmerje meti duhovniki in nutku. ko jih oni največ potrebu-takimi učitelji, kteri so bili zelo jejo. Mi bi radi povedali, da je dobri in zelo vestni pedagogi. Za- vse to t>o|>oluoma naravno, kaj? Tega nisem vedel, bolje reče-j Kadar ima delodajalec malo de-no. nisem si upal razmišljati o la. tedaj odslovi delavce kar čez tem. noč in se prav nič ne zmeni, če Ali ko sem se glonije zamislil v ,)0do imeli drugi dsn kaj jesti in stvar — bilo je to še le v petem kHko h™*0 preživeli svoje dru-letu moje duhovsk,e službe. — razumel sem jo in sem se začudil ker je nisem že davno lunel. Rešitev tega vprašanja je bila lahka in sicer: Zsksj sem jaz — duhovnik, ka-tehet — hodil v šolo? Da bi učil zine. Stavke moramo primerjati voj-hi in kot tako jo moramo tudi smatrati ker jih ni mogoče preprečiti v sedanjih razmerah. Stavka je tedaj boj in naša dolžnost je samo ublažiti jo. toda krščanski nauk. Yr praksi je pome- zato ker je boj moramo uporabiti njala ta naloga to-le: hodil sem vUsa sredrstva. ki jih rabimo v bo-, šolo, da bi naučil otroke pripove-, ju. ako hočemo, da izvojujemo na-dovati zgodbe iz svetega pisma, da še pravice. bl navadil otroke na pamet pove- Kadar stopijo delavci ene stroke dati odgovore v katekizmu; da bi v stavko, je prva njih dolžnost jih do tega pripravil, da bi vero-, zahtevati od vsakega posameznik* vali. mislili in qutili to. kar jim popolno solidarnost z drugimi to-cerkev po meni in drugih duhov, variši. V takih trenotkil. je narav- nikih ukazuje verovati, misliti in čutiti; da bi jih pripravil do tega. da bi delali to, kar jim zopet cerkev po meni in drogikaluhov nost smešno govoriti o svobodi dela in se zatekati k pokladajo v škatlje. Seveda so {Ritem zakonitem potolu prepovedali klati ftonje v klavniške.n okraju. Med ovcami aro *e drenjale živali s posenniini rogovi In dolgo volno. Vzelo bi preveč dela. ako bi se hotelo dokazati, da je ljudstvo kupovalo kozje meso za jagnjetino. Pa. zakaj f V klavniškem okraju je še mnogo druzih posebnosti. Ko je Jurgis v družl.i S zed v i lasa ogledoval delavnice v klavniškem okraju se je Čudil, kaj s*' vse izdeluje iz zaklanih živali. Zdaj je vedel, da je vsaka taka industrije pekel za delavce. V vsaki delavnici, so delavci trpeli na posebnih boleznih. Med delavci, ki so delali v kleteh, kjer je stari Antanas dobil svojo bolezen, ni bilo dobiti tudi enega, da bi ne bile njegove roke ali noge objedle kisline. Klavci, delavci, ki so obirali k»»sti so |w imeli obrezane prste, le malokteri je zamogel gibati s palcem. V kuhinji so zopet delali v smradu, dimu iu pari. Noben jetičen delavec ni živel tu dve leti. Kadi tega je tudi skoro vsaki dan en delavce umrl. Delavci, ki so nosili meso v ledenicc. *o pričeli zjutraj ob štirih. Ves dan so imeli po 2(M> funtov na svojih plečih. Torej ni čudo, ako j s. preteku par let že niso bili za delo. Njih posebna bolezen je bila revmatizem. Najkrepkejši ko zdržali komaj pet let. Delavci, ki so pulili volno, so bili še na alabšen. kot delavci v kleteh. Kože so bile namočene'v kislini, volno so morali puliti pa z rokami. Delavci, ki so zapirali Škatlje so imeli tako zrezane roke. da so bilo podobne zemljevidu. 4ko so se delavci pri stopah le za trenojek spozabili, že jim je stroj zmečkal roke. Delavci. k\ so z ročnikom dvigali kviško pobite živali, so se morali pri svojem jsislu vedno upogibati pod tranii. Vsled vednega upogibanja so po nekaj letih hodili kot šimpanzi. Najslabše delo so pa imeli delavci, ki so izdelovali umetni gnoj in lep. Tu je smrdelo, da je bilo strah in groza. Delavci, ki delajo v delavnici, kjer parijo meso v velikanskih kotlih. *o pa v nevarnosti, da ne padejo v kotle. Ako jih ne potegnejo i takoj iz kotla, tedaj se lahko prijeti, da iih pošljejo kot čisto Durha- < lotovo je. da so stavke povspe- movo nuisf v nkatljab na svetovni trg. sile zelo razvoj veleobrti, ker so ..... 11 1 prisilil, kapitaliste omisliti si j sredstva, {sitom katerih so hoteli pokriti plače, ki so jih mogli povišati delavstvu vsled stavk. * i i i ir i •* t i » i » i i i ■mU^UL jcevanjc dolgov. I\" je |>a Jurgis pričel sln/. ti 1, > do i> dolarjev minula, napočila je «pomlsd. a B H M, , ..............j., j, ..hupala. Niti besede ni bilo čuti. net. delodajalce ne ralii stroja ki' i i i . n *»• x t i i \t •• s . »-i . _ . »»»Afjn, da bode t vomica za škatlje pričela z delom, a Marija je potrosila ze skoraj vse svoje prihranke. Na ženitev ni mislila več saj družina ni mogla živeti brez nje. Keve, kedar bo Marija js.trošila svoj denar, ji bo družina morala vrniti posojilo, ali takrat ji bo le za breme. O vrnitvi jxvsojila so se Jurgis, Ona in Klzbieta posvetovali že večkrat I»ozno v noč. Vedeli ni.so. kaj bi začeli, da jim ne 1k» treba umreti lakote. Skrb in nadloge so( jih mučile noč in dan. To ni bilo več živ-kako obrt napreduje najbolj rav- ,J<>njtl „ (ft j,, bilo po^nni. umiranje lakote. no tam, kjer so zahteve delavstva Kft,,| W 4|elaH. storili hi vse. da bi se le živelo pošteno. Dnevni na.tveeje ,„ opaža se d« tvorijo .>)|f|| k o f]n - stavke naravno impnls veleobrti. | na kakKn, N Inei teh svitlih in resnih principov bi se morale vršiti stavke. n.t kur .j« h« nt pr r».- '1 pogodim m povedal, da j, trebi let<» plačati tO dolarjev zavarovalnine, ti dolarjev pa za vodo. j, takoj odločil, da zapre vodovod.) To je vse /. obresti, ^ In! mr.tm .sklenil graditi pn-kop "Da." j. >pregovoril Prekop bodo /.gradili, ako \am je všeč ali n. Plačati bo trgT dolarjev; trntosr iz \as bo stitl 15 dolarjev i/, cementa pj dolarjev." Jurgis je odšel domov Vedel je za najhujše torej s,- nm j treba bati iznenadcijs. Zdaj je bil prepričan, da so ga goljuf^ pomagati -i ), bilo nemogoV-e Treba he je bilo bojevati in /iitq| boju. Na pogibelj še misliti ne sum* I Ko je napočila spomlad, jih vsaj ni nadlegoval strašni nirn. to je /C nekaj. Ko so pa pričeli računati, koliko bi se dalo pnhrq so pošli prihranki Marije; gorko vreme je pa imelo tudi svoje zl« sledi,e. Zdaj s«, ra/umeli, l,.l.,m mImivsIo® sebno pa za ženske in otroke. Kasneje je prišlo poletj, /. groiuu i rino, ki je klavni,, spremenila v vice. Nekega dne so ae trij, d^ vsled soli.čari,«' zgrudili na tla. I/. p«.tokov krvi \ klavnieak « dvigal taks,n smrad v |»eklenski vroČMi.i, da je /adostov^ omami najnMK^ncjiega človeka. Od jsivsod je duhtel smrad, J mov in sten niso očistili že več let, ktere je pokrivala debela ||| odpadkov, smeti in prahu. Pa saj v klavnicah ni bilo prostori, ^ bi delavci lahko v miru povŽili svoje borno kosilo. Povžili so toij \ j k«»t druge bran«'. Delavci sami s<» že trohm-li saj so sn.rdJ na 50 korakov «lal«e. V klavnWk nis«» poznali finih manir, || Je opustil vsakdo — tudi najobčutljivejši Človek je gazil ravse^j v klavniški nesnagi. Marsikdo bo smatral to za malenkost. Ali vsakdo bo prizmi, je muka. ako človeku lije pot |m» obrazu iti hrbtu in če ga t>iJu muhe in komarji, pa si pomagati ne more. Kdo je temu kriv — ji nice ali mlake — kdo ve? Resnice je le. da so v klavniškem muhe in komarji prava egiptovska nadloga. Hiš«- iu kolibe s««l kar črne muh in komarjev, nihče *«• ni mogel ubraniti teh ntt dolarjev na teden in ki bi mor dvajset let delati za isto plačo, je smatral samega sebe za večj spoda k«d najbolj izurjenega delavca. Oblačil se je drugače, si je v drugem mestnem okraju, hodil je ob drugem času na dele skrbno čuval, da bi se s komolcem ne obdregnil ob kakega delav Morda je bilo temu vzrok, ker so delavci zvrševali neprijetno vsekakor so pa bili delavci, ki so zvrševali ročno dcl<». razred /j kar so jih pustili tudi čutiti. Pozno spomladi so pričeli zopet delati v tvornici. Marija je čela zoj.et prepevali, pa tiuli gosli Tan.osziusa s«, niso glasile vefc1 žalostno. Ali v« s,lj, je bilo kratko. Ž«' mesec kasneje j, Marijoj zadela nesreča. Leto in tri dni je delala v tvornici, potem j« zopet br,z dela. In to je dolga povest. Marija je trdila. da$ svojega dela v «»rganizaciji ob delo. češ, ker imajo mesarji na ogleduhe v organizaciji. Podkupili .so toliko odbornikov v s! nem društvu. kolik«»r so jih potrebovali. Vsak teden ho dobi v ročila od njih; za marsiktere stvari so pa zvedeli še preje kot Vsakdo j, slabo zapisan pri priganjačih, ki j<« bil mesarjem na< le količkaj nevaren. Marija je pa vedno odprto agitirala za stroli društvo. Naj že bo kak«.r hoče. nekaj tednov predno so v tvol prenehali z delom, je bila Marija ogoljufana za 300 škatelj. T» resnica! go.stroj in le malo vlogo ročno delo. Plača delavstva je sam<» maj-hen del troškov v veleobrti. Zato trajaj«, stavke v velikih delavnicah le malo časa »in od njih ima delavstvo vedno le korist. Drugače j«' seveds kjer ni veleobrti in kjer igra veliko vlogo ročno delo. Ako stavkaj«, delavci tam, kjer igra vlogo ročno delo. nima od tega obrt velike škode. Če pa pusti delavstvo ugasniti peči in ustaviti stroje v veleobrti je to velikanska škoda, ki j«, morajo «le|o-1 dajalci preprečiti. X. V prvih zimskih mesecih j«1 družina zaslužila za življenje in pla- I ccvsnje uoigov. i\o j<» pa .iiirgis prič \ ««eiii vspesnnn stavkam je sip.! .. 4 _ . .. . ... ... ... ' " i«"*«.... j tederi. so iiHpiH'ili hudi «'S«i. Zima ie «lii venkanski raz\oi tehnik«1. N«»- t- i- i . m '» • živeli so iz rok v usta. Marija je ob. sta..«« deset tisoč kron, ako mu isti ne pokrije petdesetisoč kron plač. Stari Rimljani so n. pr. poznali mline na vodno silo, toda rabili so vedno sužnje dokler se niso podražili, In danes se vuli. hode dela. da se «rpraviči nastop krumirjev potom katerih se hoče principu sv or | hahicaji. kterih je bilo v klavniškem okraju toliko koti tako strašne stvari, da se je odločil pozvati zdravnika za Ono. j«' bil zelo trmoglav, kadar se j, odločil za kakšno stvar. In ti . «• bil tudi \ t.Mii slučaju, dasi s«. „ ženske jezile in godnijnle.l je porod delo za ženske, ne pa za niožke. Zdravnik bo račdl i «»l.i rje v al. pa ve-. Kdo ve? Ali Jurgis j, odločil, da bo plafc| naj stane, kar hoče, če tnora tudi stradati. Marija j«» lastovala le Se 25 dolarjev. Dan za dnevom je od delavnic, do delavnice v klavnitkem okraju beračit za delT brez vspeha. Marija bi lahko zvrševala delo vsakc>ga normi!« lil"/,., al. zavoljo vednega proNjnčcnja za delo. se j, vračili večer pobita in potrta domov. Marija j«- zdaj dobila svojo lekeii ž njo j, trp,la tudi vsa rodbina. Kadar dobi človek delo \ klavniškem okraju pri mesarji kar k vplaH V strokovno timŠtVO. PM j« zgubila zanimanje /a drnstVO^T n, vala je ssmo sebe hedakinjo, ker ae je vpisala v organizaciji je mislila, da je \ se zgubljen««, kar je nekega dne dobil* dlj paznik je opazil, da ima tako krepke mišice kot kak delavec Odp !•• nekega delavea, aj# pa Mstavil pa polovico niijo plačo Mi4 zdaj obrezavala meso. ----- — - ■ . ninni MI "ninjil 1,1 debelo, tedaj se mora dela oprijeti z vso silo. naj že pride, Ze štiri in pol tedna je hodila Marija za delom. Sevc ni več 1 •) lita j: Mišigsnskcgs. (Dalje prihodnji?.)