PRVI MAJNIK 1909 . Delaj — počivaj, Stvarjaj — uživaj, Stopaj navzgor iz meglenih nižin, Išči svetlobo, ker solnca si sin. — Brani pravico in varuj pogum, Služaj resnico, spoStuj svoj razum. Človek si — nič več. Napuh zaničuj I Človek si — nič manj I Pa glavo dviguj I 364522- H 3645.22 // Slikal I. Vaupotič. Prevroče, hrepenenja polne sanje so te rodile, bitje fantazije. Neznana roka rožne vence vije okoli tebe. Išče te spoznanje. Iz hrepenenja volje moč bo vstala in sila mišic z umom se združila — naproti solncu poneso te krila, ti, hči človeških sanj, boš zmagovala. 1 rr fA Lani je bil prvi socialni demokrat, sodrug Vitomir Korač, izvoljen v hrvatski sabor. Po zaključeni volitvi čaka ljudstvo v Šidu, da volilni komisar razglasi sodruga Korača za poslanca. ETB1N KRISTAN: ZAKAJ TAKO ...? I n tak je maj: poln luči in mehkobe, okopan v rosi, mlad, ves poln milobe, glasnik, oznanjevalec prerojenja, življenja živa priča in vstajenja, premagovalec smrti in trohnobe. Napila bi se duša zdaj svetlobe, ki iz stoterih virov se razliva in zadnje madeže teme umiva. Spomina zdaj bi se otresla misel na dolgi mrak, ki nad zemljo je visel in kot vampir sesal iz src veselje in kakor mora tlačil v tla vse želje. Napilo bi oko se vse lepote, ko mrazov so premagane strahote, ko je gibanje spone vse razbilo in vsepovsod kali osvobodilo, da vstajajo iz zemlje vsi sokovi in se odpirajo grobov pokrovi in gre iz tal, kar k solncu hrepeni, in koprni, kar raste in živi. Lepote vse bi se oko napilo, ko se nebo z azurom je zalilo ter so po zemlji Vesne mladi prsti posuli barve nežne, vse po vrsti, da pester venec ves ovija svet in do nebes kipi čaroben cvet. V lepoti bi srce se raztopilo, v vesoljstvu utonilo in združilo se z dušo večnosti, ki razodeva se tajnim slutnjam ob slovesu dneva, ko mrak razgrne nad zemljo preproge in noč v nebo zariše svoje kroge. V lepoti bi srce krepko živelo, sejalo bi in vseokrog bi želo, združilo bi prirodo vso brezkrajno v cvetico, v žarek ali v pesem bajno; vsesalo ves pomladni zrak bi žejno, dišave, barve, vso prelest brezmejno, ko splava žarko solnce nad gore in dneva luči slavnostno žare. In tak je maj: Ko šmarnic po dolini, narcis pa brez števila po planini vzcvete, da s svežo čudežno belino odenejo višino in nižino, 2 tedaj posujejo vseh duš gredice skrivnostne čarodejniške cvetice. Kar bilo v srcih je ledu nekdaj, raztaja s svojim mladim žarom maj in strune tajnih harf zdaj zazvene in sladke, krepke pesmi zadone: Ljubezen je priplavala iz raja, da toplo se srce ob njej naslaja, da vseh lepot lepoto porodi in čar njen vse življenje oplodi. Ljubezen je iz hrepenenja vzklila, v ljubezni se je sreča pomladila, čistost gori v njej kakor plamen svet, odpira grad se, ki je bil zaklet. Ljubezen pot človeštvu je odprla v deželo, ki jo želja je uzrla, kjer teče milosti nesmrtne vir in brati se s svobodo večni mir. Ljubezen, mir — v akord teko glasovi; ljubezen, mir — odmevajo svetovi; ljubezen, mir — šumi gozdov skrivnost; ljubezen, mir — to majska je svetost. Ljubezen, mir . . . Tam, v temnih globočinah, pri gadih, škratih, roparskih zverinah, v brlogu divjem — skriva se pošast, ki Belcebub ji vso je dal oblast. Zvečer v oblakih včasi pa pojavlja krvav se križ — in meč ognjen pozdravlj z žuganjem strašnim dušice plašljive in črne glave izpreminja v sive. Ko noč razgrne črni pajčolan, priplava rep svetal na temno plan, pa seje grozo in trepet v srca, ki v njih neznanje čudno moč ima. Nekje v deželah tujih poči strel, pa dva, pa trije — kdo bi jih še štel? In grom topov in pušk, pa krik in stok pretresa zrak; nikjer dovolj ni rok, da bi streljale, sekale, morile, dovolj ni duš, da bi gorje popile, ki se razliva kakor ocean iz nepovezanih krvavih ran, ki vre iz materinskih bolečin, ko dviga blaznost se iz razvalin. Ljubezen sanja . . . Strojnih pušk ropot in konjeniških urnih čet topot igra prečudne, trde melodije in Črnibog nagrobne vence vije . . . In človek gleda, raste mu oko: »Oh, bil je maj . . . Zakaj, zakaj tako?« Odmev mu odgovarja in v uho doni vprašanje: » . . . kaj, zakaj tako? . . Otroški zbor v Sidu poje socialistične pesmi po izvolitvi sodruga Korača. LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ. V Jasni Poljani, na smrt bolan, se bojuje veliki ruski modrijan in pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj z močjo uničevanja, ki naskakuje tudi tega velikana in hoče po neizpremenljivem zakonu razdejati oklep iz- venrednega, silnega duha. Lev Tolstoj je bil rojen dne 9. septembra po našem, 28. avgusta po ruskem koledarju, leta 1828. na Jasni Poljani v tulski guber¬ niji. Študiral je v Kazanu in v Peterburgu, služil je pri vojakih ter se je kot častnik udeležil turške vojne- Ko se je sklenil mir, je pa zapustil armado, živel nekaj časa v Peterburgu in Moskvi, potoval dvakrat po tu¬ jini, končno pa, ko se je leta 1862. oženil, se je na¬ selil na Jasni Poljani. Tam je živel nad vse priprosto, obdelaval je zemljo kakor navaden kmet, obenem pa je spisal celo vrsto knjig, ki se odlikujejo ne le s krasno umetniško obliko, ampak obsegajo toliko in tako glo¬ bokih misli, da je Tolstojev prostor med največjimi velikani duha vseh časov. Najveličastnejša njegova dela so „Vojna in mir“, „Ana Karenina“, „Moč terne", „Krajcerjeva sonata", »Krščanstvo in patriotizem", »Pa¬ triotizem ali mir", »Vstajenje". Vseh njegovih spisov ni mogoče našteti v kratki notici. Kar je na Ruskem oficialnega, bodisi birokracija, plemstvo, militarizem ali cerkev, sovraži Tolstega iz dna duše, a tudi Tolstoj ne prizanaša; kar je po njegovih nazorih slabega v družbi, biča brezobzirno. Cerkev ga je izobčila, nje¬ govi spisi so na Ruskem večinoma prepovedani, nje¬ gove pristaše preganjajo, njega samega se pa nikoli niso upali dotakniti, ker predobro poznajo velikanski njegov vpliv na rusko in na vso civilizirano družbo. 4 IVAN CANKAR: »LEPA NAŠA adnjič sem videl na cesti oddelek infante- ristov; marširali so proti kolodvoru. Dež je lil curkoma; škornji so se jim udirali globoko v razmočeno blato, ki je škropilo do kolen. Ni bilo več zgodaj, morda že deveta ura dopoldne; ali dan je bil pustemu mraku podoben, ves siv in mrzel. Vojaki niso marširali sami; ob obeh straneh ko¬ lone so korakali — trop, trop, trop, — moški, ženske, otroci. Lilo je od njih, kakor da bi cunje izžemal, blato je škropilo otrokom do pasu in do obraza. Ogla¬ sil se je krik ženske, zaihtel je otrok — ali dež je lil dalje, blato škropilo dalje, kolona je stopala dalje, trop, trop, trop . . . Videl sem vojaka, visokega, močnega moža; nje¬ gov hrbet je bil narahlo sključen, tisti hrbet, ki je nosil že devetkrat težje tovore nego je vojaški tornister. Njegove roke so bile črne in težke; bil je morda kovač. Poleg njega je stopala s hitrimi, drobnimi koraki ženska, ki je bila za glavo manjša od njega; segala mu je komaj do rame. In za roko je držala ženska malega fanta, ki je trudoma in jokaje tekel z njima ter nepre¬ stano zaostajal. Mož se je postrani ozrl in je takoj umaknil pogled. »Vrni se!“ Ženska je vzkliknila, zgrabila ga je za rokav. „Ne jaz ... ti se vrni!“ Pogledal je v. tla in bled je bil. „Saj boš dobila oseminšestdeset vinarjev na dan in Franček . . . Franček . . . Franček štiriintrideset. . .“ Zajokala je naglas, potegnila je fanta za seboj, da se je spotaknil ter padel na kolena v blato. „Še to naj vzamejo... še tisti Judežev denar...“ Videl sem vojaka, moža, ki se mu je na prestarem obrazu poznalo, da je sedel dolga leta v delavnici; taki ljudje so stari, preden so bili mladi. Sel je s tistim mirnim, težkim korakom, kakor je hodil zjutraj ob sedmih v tvornico; morda je celo pozabil, da ima tor¬ nister na hrbtu. Z obema rokama pa se ga je oklepal pod pazduho star, suhoten človek, ki se je trudil, da bi stopal po vojaško. Govoril je hitro in veselo in ne¬ prestano mu je teklo iz oči po obeh dveh licih. „Saj tudi jaz, Jan, pred tridesetimi leti ... o, krepki fantje smo bili . . . vriskali smo, pravim . .. tudi jaz, glej, Jan ... o Jan moj, Jane, Janjek!“ Kakor da bi z nožem udaril, tako je planil krik iz njegovih ust. „Oče ... saj boste dobili na dan oseminšestdeset vinarjev in povrhu še . . .“ Ali oče ga je pogledal z očmi, ki so bile vse zakrvavele. DOMOVINA". „Jan! . . .“ Videl sem vojaka, zelo čokatega, plečatega moža; poznalo se mu je na opaljenem obrazu, da je vajen solnca in burje in vsega hudega. Morda je bil iz oko¬ lice, kmečki sin. Kraj njega je stopala postarna ženska z zgrbljenim, prstenim obrazom; tudi njena obleka, do pasu blatna, in pisana ruta na glavi je razodevala kmetico. „Zdaj pa je čas, mati; vrnite se domov, pa zbogom!" Molčala je in je strmela nanj, kakor da ga vidi prvo in poslednjo uro. Z rute ji je lila dežnica na obraz in na lase, ki so se sprijemali na čelu. »Vrnite se, mati, daleč vam je do doma ... saj boste dobili na dan po oseminšestdeset vinarjev Njena ozka brada je vztrepetala pod zgrbljenimi ustnicami in jaz nisem vedel, če je bila dežnica ali če so bile solze, kar je teklo brez nehanja preko velih lic ter kapalo na prša. . . Videl sem jo še enkrat, pred kolodvorom. Tam so bili zastražili ograjo, branili so spremljevalcem pot. In stali so vsi ob ograji, dolg špalir, možki, ženske, otroci. Preko prostranega dvo¬ rišča je marširala kolona . . . trop, trop, trop .. . Pisana ruta kmetice se je nenadoma vzdignila iznad špalirja — koščene, stare roke so se s čudno močjo oklenile ograje, vzdignile so telo. „Joj meni! . . .“ Kolona je izginila za sivim poslopjem. Kam greste, fantje, kam je vaša pot? Starec me je pogledal z rdečimi, od pritajenih solz razpaljenimi očmi in se mi je zasmejal v obraz. »Domovino branit, gospod, domovino branit!" * ❖ Slišal sem ob tistem času govor debelega go¬ spoda. Dolg govor je bil, meni pa je se zdelo, da slišim eno samo besedo: .,Domovina, domovina, domovina. 1 ' »Lepa naša domovina .. . čast in blagor naše do¬ movine . . . vse za domovino ... kri do zadnje kaplje za domovino ... na boj za domovino . . Ko je nehal in je bil truden, sem vprašal soseda: »Kdo je ta spoštljivi in debeli gospod?" Sosed se je zasmejal in je odgovoril: »Troje hiš ima v mestu in tudi zunaj mesta lep kos domovine; sinovi pa so mu preskrbljeni tako varno, da ne bodo marširali!" „Pa je rekel: vse za domovino!" — »Saj ni mislil svojega bogastva!" ,,'Pa je rekel: kri za domovino!". — »Saj ni mislil svoje krvi! . . •“ 5 ojdem in povprašam tiste, ki so marširali skozi blato ; tiste, ki so nosili tornistre, ter njih spremljevalce; „Kje je vaša domovina?" Pa bodo odgovarjali po vrsti: „Lani je nemška zemlja pila mojo kri, tirjala moj davek; letos pije in tirja avstrijska zemlja; čez leto dni morda bom služil Ameriki. Moja pot gre tja, kamor ukazujejo tisti, ki imajo domovino in oblast. Od tvor- nice do tvornice, iz rudnika v rudnik, s polja v mesto, od dežele do dežele; in nikoli ne vprašajo: kje je tvoja domovina? Vprašajo le: koliko je še vredno tvoje delo, koliko je še v tvojih žilah krvi? In kadar ni več krvi, ukažejo: pojdi! Pojdi in išči si domovine, poišči si jo kraj ceste, v jarku! Ali kadar se jim za¬ hoče, mi obesijo tornister na hrbet in velevajo: Hiti, umri za našo domovino! Zakaj njih je domovina in njih je oblast! Jaz sejem in žanjem, branim hišo in polje; ali ne setev ni moja in ne žetev, ne hiša, ne polje. Ti si vprašal, ti nam povej: kje je naša domo¬ vina ?“ Tako bodo odgovorili vsi tisti, ki so marširali po blatni cesti. Stvar je v redu, pa zapojmo: „Lepa naša domovina . . * * * Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogo¬ ljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in popla¬ čano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrastla naša domovina : vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Te¬ daj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke do¬ movine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gno¬ jene, sramota človeštvu, zasmeh pravici . . . Drugačno melodijo bo dobila pesem o „lepi naši domovini"! — V. DOROŠEVIČ: CESARJEVO DOBRO SRCE. KITAJSKA BAJKA. esar Dzing-Li-o, imenovan Has-Tusan-he-hun, kar pomeni „pravičnost“, je nekega jutra ob¬ čutil, da mu ni dobro. „Cesar je bolan!"—V palači so si to pripovedo¬ vali le šepetaje. Marsikdo ni več pozdravljal prvega mi¬ nistra in dvorni pesnik ježe zložil pesem v čast prestolo¬ nasledniku. Najboljši lečniki, bledi vsled razburjenosti, so pregledavali cesarja, neprenehoma se priklanjali, opravičevali in dolgo se posvetovali. Končno je padel telesni zdravnik cesarju k no¬ gam in je zaklical: „Oj, dovoli, tolažba vsega ljudstva, da ti povemo vso resnico po pravici!" »Govori!“ je ukazal cesar. »Ti si nebeški sin“, je govoril zdravnik, »toda v svoji neizmerni usmiljenosti prihajaš med smrtnike in blagovoliš sprejemati človeške bolezni na se. In zlasti danes si se ponižal: Pokvarjen želodec imaš!“ Osupli cesar je vprašal: »Kako je to mogoče? Vso noč nisem zavžil ni¬ česar razun mleka svoje dojke. Triinšestdeset mesecev sem cesar, pa se živim, kakor se spodobi, le z mlekom svojih dojk in doslej se mi ni primerilo nič podob¬ nega. Kdo je kriv?“ Uvedla se je velika in stroga preiskava. Izkazalo se je, da je dojka jedla le najbolj izbrana jedila in da je živela zmerno. »Morda je bila že prej bolna?" Kje so imeli oči oni, ki so jo bili izbrali?" je zaklical razdraženi cesar. »Kaznovati se morajo." Krivci so se obglavili, toda preiskava je dognala, da po nedolžnem, zakaj dojka je bila popolnoma zdrava. Cesar je dal poklicati dojko. »Zakaj imaš pokvarjeno mleko?" »Sin nebes, dobrodejnik ljudstva, ti si čista pra¬ vičnost," je odgovarjala s tresočim glasom, »resnico iščeš tam, kjer ni skrita. Nikdar nisem bila bolna. Nimam pa zdravega mleka, ker me silno muči, kar se godi pri nas, v moji domovini." »Kaj se pa godi v tvoji domovini?" je vprašal cesar. »Doma sem v pokrajini Pe-tsi-li, katero si blago¬ volil izročiti mandarinu Kve-niju v upravo. Tam uganja najgroznejše reči; on — oj radost vsemirja — je pro¬ dal naš dom in si je pridržal denar, ker ga nismo hoteli podkupiti, kakor je zahteval. Usmrtil je mojega očeta, mater pa mi je vrgel v ječo. Z drugimi pa ravna 6 prav tako in kadar se spomnim na dom, se moram zjokati — naravno, da se mi tedaj pokvari mleko- 11 Cesa-rja je povest strašno razburila. „Pokličite mi vse svetovalce!“ Ko so se svetovalci sešli, je ukazal strogo: »Izvolite si poštenjaka izmed sebe!“ Izvolili so ga in cesar mu je dejal tako: „Mandarin Kve-ni, ki sem mu izročil upravo po¬ krajine Pet-tsi-li, uganja tam strašne reči in moji dojki se je vsled tega pokvarilo mleko. Pojdi tja, preišči vse natančno, pa mi pridi poročat. Toda zatajiti ne smeš ničesar; resnica naj se zrcali v tvojih besedah kakor mesec v tihem jezeru, kakor mesec v jasni noči, ko ni mogoče razločiti, če je pravi mesec na nebu ali v vodi. Pojdi! 11 Poštenjak je takoj odšel na pot in je vzel sto premetenih ogleduhov s seboj. Na smrt preplašeni mandarin je hotel podkupiti odposlance, toda pošteni in čvrsti mož se je uprl, zakaj poslan je bil od cesarja. Trikrat se je menjal mesec na obzorju in pošte¬ njak s svojimi ogleduhi še ni bil gotov. Končno, ko se je četrti mesec bližal kraju, se je vrnil odposlanec; padel je cesarju pod noge in je dejal: „Ali smem povedati vso resnico, moja pravičnost? 11 „Povej vse! 11 je odgovoril cesar. „Če je na svetu dežela, ki je vredna obžalovanja. — oj sin nebeški, tedaj je pokrajina Pe-tsi-li. Nad grozno usodo te dežele bi zaplakal tudi človek naj¬ tršega srca. Povsod je sama beračija, nihče ne more nikomur dati ničesar, zakaj vsi ljudje beračijo. Hiše so podrte, polja riža niso posejana, ne da bi bilo prebi¬ valstvo leno, marveč ker jim vzame mandarin Kve-ni vse. Pri sodišču ni pravice; kdor plača več, ima prav. Nravnost je tam neznana reč. Če se namestnikn zljubi dekle, jo ugrabi iz očetovskega doma; ne le device, temveč tudi žene grabi možem. 11 „To ni mogoče! 11 je vzkliknil Dzing-Li-o v grozi. „Ne le mesec, ampak tudi solnce bi se lahko zrcalilo v resničosti mojih besed, 11 je odgovoril pošte¬ njak. „Vse kar sem povedal, je čista resnica. Krasota tvoje države, cvet tvojih pokrajin, dežela Pe-tsi-li gre popolni pogubi nasproti. 11 Cesar je sklonil glavo v dlan v znamenje svoje tesnobe in boli. „Treba je premišljati, kako se odpravi gorje! 11 In ukazal je svojim dvorjanom, počakati v so¬ sednih izbah; sam pa je odšel v svojo delavnico, hodil je neumorno semintja ter je razmišljal. Minil je dan. Zvečer se je cesar prikazal, sedel slovesno pod nebo nad tronom in ko so se vsi v pokori zvalili v prah, je razglasil: „Dežela Pe-tsi-li je v groznem stanju: zato uka¬ zujemo in narejamo, da se iz te pokrajine ne vzame nikdar več dojka za cesarja. 11 In od tega časa ne jemljejo dojk za cesarja iz dežele Pe-tsi-li! iz ruščine. Leta 1897. so Khuenovi trabanti vprizorili silovite pro- gone proti socialistom na Hrvatskem. V Mitroviči je bilo več ko 50 sodrugov brez razloga obtoženih, pa vendar barbarično obsojenih. Med njimi (z brado na koncu mize) je tudi sedanji poslanec Korač, ki je bil takrat obsojen na dve leti težke ječe. 7 DR. HENRIK TUMA: DARWIN-MARX. Rekel je Bog: naj rode vode laznino živečo in perutnino nad zemljo. In vstvaril je Bog vse tiče po njih plemenih .Rekel je tudi Bog: Rodi zemlja živo bitje po njegovem plemenu, živino in laznino in zveri zemlje po njih vrstah. In reče: Naredimo člo¬ veka po svoji podobi. Knjiga Mojzesa. Tedaj je govoril Jozuva: Solnce in luna, ne ganite se! In stala sta solnce in luna, dokler se ni ma¬ ščevalo ljudstvo nad svojim so¬ vražnikom. Knjiga Jozuve. ajslavnejši prirodoslovec stare šole, Linne (1707 do 1778), je predpostavil svoji teoriji rek: Tot sunt species, quot ab innitio creavit in- finitum Ens. (Toliko je vrst, kolikor jih je izpočetka vstvarilo neskončno bitje.) Vsa veda je stala do konca 18. stoletja na iz¬ rekih sv. pisma. Nauk Kopernikov, da se zemlja suče okoli solnca, je bil do leta 1757. proklet in na indeksu. Slavni Gallilei je moral pred papeštvom leta 1636 slo¬ vesno preklicati ta nauk. Po pravljici pa je kljub svoji prisegi zamrmral: „E pur si muove“, (in vendar se premiče). Človek kot predmet vede je bil izven prirode, človek božjega obličja. Priroda sama je ležala pred učenjaki kot nečitana knjiga nerazumljenih črk. Ljud- svu je bilo znanje nepristopno, veda je bila privilegij duhovstva in plemstva. Um ljudstva božjega obličja je tiščalo k tlom kraljestvo božje milosti, papeštvo kot zastopstvo božje na zemlji. Ljudstvo je služilo fevdal- stvu z roboto, hijerarhiji v strahu pred peklom in s hrepenjenem po izveličanju v večnem življenju onkraj groba. Solnce in luna pa sta se, kakor pred Jeriho, sukala okoli zemlje, kjer naj bi gospodoval „č!ovek“ po reku Gospodovem: „Rastite in množite se in na¬ polnite zemljo in podvrzite si jo in gospodujte ribam morja in ticam neba in vsem živalim, ki se gibljejo na zemlji. Dal sem vam vse zelišče, ki rodi seme na zemlji, in vse drevje, ki ima v sebi seme svojega ple¬ mena." V tem rajskem izobilju so okoli človeka rož¬ ljale verige, gorele grmade, parila se je nedolžno pre¬ tita kri! V čast in slavo Gospodovo pa so zvenele skrivnostne latinske himne, bliščali so se zlatovezeni mašni plašči in dragokamene tiare. Krvavi meč, strah in nevednost jim je bil nepredorni ščit. No, prišli so novodobni Jozuve! Solnce je zastalo zemlja z luno je jela krožiti okoli solnca, grmade so dožarele, človek je zdrobil verige, zablisnila je nad glavo kraljevo in glavo škofov giljotina — človeštvu je zasijala svoboda — po volji Gospodovi! Člo¬ veški um je krenil svojo lastno pot, novo pot po ne¬ skončni in lepi prirodi. Cvetoče drevje, ribe v potoku in tiče pod nebesno vedrino so pozdravljale svojega sorodnega in sokrvnega brata v svetlem jutru po novem potu vesoljne prirode. To svetlo, svobodno pot prirode sta krenila ge¬ nija ljudstva: Charles Darwin in Karl Mara. Praznujemo petdesetletnico izdanja njiju temeljnih del: „0 postanku vrst vsled prirodne plemenske iz¬ bere" in »Kritika politične ekonomije", Z njima sta Darwin in Mara odprla strmečemu ljudskemu očesu knjigo prirode in človeške družbe. E pur si muove — vendar se zemlja suče okoli solnca! Vse se preminja in vse giblje naprej, z ne- odoljivo silo hrepene in streme ljudske trume za veli¬ kim ciljem splošne, vesoljne prirode. Stvarstvo se predstavlja višje in širše. Človeški um pronika v dozdaj neznane sile prirode. Ne več: prah si in v prah se po¬ vrneš, — človek, del si neskončne prirode, iz nje iz¬ hajaš, z njo bivaš, vanjo se preliješ! Tvoja energija je njena energija, tvoje delo je njeno delo 1 Kolikor pri¬ rode poznaš, toliko ti zvesto in združno služi; kakor daleč sega tvoj um, tako daleč sega tvoja moč! Koli¬ kor družiš delo svojih rok in svojega duha, toliko si sličen prirodni enoti 1 Boj za bit je vserod gelo v prirodi. Boj za bit je tvoje geslo, delavec! Glad in spolni nagon sta izhodni sili vsega boja za bit. Glad je učil človeka dela, spolno hrepenenje je stvorilo človeško družbo. Močnejši zmaguje v rast¬ linstvu in živalstvu ter vničuje šibkejšega. Ostaja pri življenju in se ohranja le oni, ki odoleva v tekmi pri iskanju hrane in samice. Prirodna izberaje, ki preminja rastlinske in živalske vrste in oblike, vstvarja nove, iztreblja nesposobne vrste. Boj za bit po prirodni iz¬ beri je dal trnja rastlini, dal krempljev zveri; delo in boj sta vstvarila organe rastlini in živali, nanizala or¬ gan na organ, podredila enega drugemu. Boj in delo sta človeka dvignila od tal. Spolna izbera je dala cvet rastlini, lepoto ženi. Mož, zmagovalec nad ženo in do¬ ječa žena sta vstvarila rodbino in rodove. Boj za bit med rodovi je vstvaril zvestobo in pokorščino, zdru¬ žena volja bojnih krdel je nadredila gospoda nad sužnja. Boj za bit je robotnika spuntal proti gospodu, v boju za bit je delavec strl verige države in cerkve. Delo in družba sta vstvarila človeški um, človeka postavila nad rastline in živali. Delo je dalo člo¬ veku božje obličje! Zato bodi delo sveto člo¬ veštvu ! 8 Neodoljiva moč veje od vserod v prirodi, dviga vse kvišku in dalje. Moč prirode je delo, neprestano, neskončno delo, in človek-delavec je nositelj nje božje moči in lepote. Bujni, cvetoči majnik nas obdaja. Cvetni prah se siplje z drevja, iščoč sočnih plodnic. Slavčje petje v grmovju vabi samico k spolni družitvi. Snežni plazovi grmeče padajo čez alpske robove ter oznanjajo orjaško moč vedno in vedno ustajajoče prirode. Kakor rastoči gorski slapovi družijo svoje vode proti vesoljnemu morju, tako se zbirajo kipeče sile ljudskega uma sredi in dlje gibajoče in preminjajoče se prirode in streme proti oceanu človeštva. Ustali so novi Jozuve! Stoj, solnce, suči se zem¬ lja neprestano naprej in naprej v neskončnem ko¬ lobarju! Na tebi bivaj svobodni človek! AMICUS: PRIJATELJ, ALI Sl SOCIALIST? Bil si med mnogimi tovariši in slišal sem te, ko si zaklical z močnim glasom: — Jaz pa sem socialist! Moral bi ti verjeti, ker praviš sam, da si. Toda kdo ve, če se ne motiš ? Mnogo je ljudi, ki ne po¬ znajo sami sebe; nič ni bolj človeško kakor zmota. Na tisoče in tisoče jih je, ki trdijo, da so kristjani, pa niso; kajti kar verujejo, so vraže in praznoverje, kar molijo, je malikovanje, kar delajo, je prestopanje kr¬ ščanskega nauka. Povej mi torej, zakaj si socialist? Trpel si, premišljeval in se učil. Spoznal si, da koristijo sedanje družabne uredbe samo posameznikom, ne pa celi družbi in vsem njenim članom. V bedi si iskal pomoči in rešitve, a nikjer je nisi našel, pa veš zdaj, da je beda neločljivo združena s kapitalističnim gospodarstvom in z njegovimi napravami. Prepričan si, da ni rešitve brez socializma . . • Ni treba, da bi mi ga razkladal; verjamem, da poznaš njegov nauk. Toda dejal si: rešitve ni brez socializma. Potrpi pa zdaj nekoliko, prijatelj, pa mi povej: Kako pa misliš, da zmaga socializem? Zakaj če veš in če si prepričan, da ni rešitve brez njega, tedaj mora biti pač tvoja želja, da zmaga in sicer da zmaga prej ko mogoče. Saj želiš rešitve sebi ali pa vsaj svojim otrokom. Kako naj torej pride rešitev, kako naj zmaga socializem ? Zakone, po katerih moraš živeti, dela pri nas dr¬ žavni zbor, nekatere deželni zbor. Ukazuje občinski svet ali odbor; če zgrešiš proti kateremu koli zakonu ali pa če te obdolže, da si zgrešil, prideš pred so¬ dišče. Jasno je torej, da bodo zakoni taki, kakršni bodo zakonodajni zbori, sodišča pa bodo rabila in varovala take zakone, kakršni bodo veljali po sklepih državnih in deželnih zborov. Praviš, da si socialist. Torej moraš vedeti, da se v vseh zakonodajnih zborih bojujejo različni gospo¬ darski interesi. Znano ti je, da ne more živ krst za¬ stopati dveh, treh razredov. Spoznal si lažnjivost poli¬ tike, ki pravi, da zastopa „ves narod". Tvoj pogled je jasen, pa veš, da se more kapitalistom pomagati le na račun delavstva, da je visoka carina na meso, žito itd., ki jo zahtevajo rJgrarci, škodljiva revnemu ljudstvu. Torej si popolnoma prepričan, da potrebuješ v držav¬ nem zboru poslancev, ki ne bodo zastopali „vsega naroda", marveč tvoj delavski razred. Izračunati si znaš, da bodo državni in deželni zbori izdelovali tebi koristne zakone in pripravljali pot socializmu takrat, kadar bodo v njih delavske, socialno - demokratične večine. Vse to veš in pri vsakih volitvah želiš iz dna srca, da bi zmagali socialno-demokratični kandidatje. Toda, prijatelj — kaj pomaga tvoja želja? Povej mi rajši: Kaj si doslej storil, da bi se izpolnila? Če mi na to vprašanje lahko tako odgovoriš, da si ne boš mogel ničesar očitati, tedaj, še le tedaj lahko pra¬ viš, da si res socialist. Pri vsaki volitvi glasuješ za, socialno-demokra- tičnega kandidata. To se razume; če bi bilo drugače, tedaj še misliti ne bi smel, da si socialist. A to je pre¬ malo, zakaj samo tvoj glas ne more premagati na¬ sprotnikih glasov. Pa — praviš, da tudi agitiraš. Se¬ veda, tudi to mora vsak socialist. Žal, da je premnogo sodrugov, ki se ne zavedajo te dolžnosti. Ampak glej, o agitaciji se morava nekoliko pomeniti. Ker si socialist, je gotovo tvoja želja, da bi bili čimprej vsi delavci tvoji sodrugi, vsi socialisti. Pa raz¬ misli nekoliko: Ali se ti zdi mogoče, da bi prišli kar sami od sebe do socialističnega spoznanja? Saj veš, da je treba že precej znanja, preden človek razume socializem in preden razume, da brez socializma ni rešitve za delavstvo. Odkod pa naj dobe to prepo¬ trebno znanje tisti tvoji nešteti tovariši, ki še tekajo za klerikalci in liberalci ter ne razumejo, da mečejo sami 9 / sebi polena pod noge? Kdo naj jili pouči, kdo naj jim pokaže in dokaže resnico? Ali si že kdaj resno razmišljal to reč? Kajpada — pridobiti moramo vse delavce. Če so danes vsled neznanja in brezbrižnosti še naši na¬ sprotniki, morajo s časom postati naši sodrugi. Čim prej, tem bolje. Prišle bodo volitve za državni zbor in kaj bo tedaj pomagalo, agitirati pri njih, če ne bodo že prej tako poučeni, da pojdejo iz prepričanja glaso¬ vat socialno demokratično ? Ti pa praviš, da ti ni mogoče, podučevati na¬ sprotnika tako, da bi mu spravil ves socializem v glavo in v srce. Verjamem ti in razumem. Pa tega ne zahteva nihče, Ampak razmisli še nekoliko: S kakšnimi sredstvi poučuje in prepričuje socialno-demokratična stranka? — Kmalu mi poveš: S shodi, s predavanji, s tiskom. Dobro. Na zborovanjih, s knjižicami in knjigami ter s časopisi razlaga socialna demokracija nauk soci¬ alizma, ga pojasnuje in dokazuje; tako razkriva na¬ sprotja v družbi, položaj delavstva, namene nasprotni¬ kih strank, delovanje socialne demokracije. Treba je zahajati na socialno demokratične zbore, citati, in sicer pazno čitati socialno demokratične knjige in časopise, pa primerjati, kar se tam sliši in čita z izkušnjami življenja, tedaj spozna človek, kaj je socializem in po¬ stane socialist. Zdaj pa povej, prijatelj: Ali ti vest ne očita, da nisi izpolnjeval svoje dolžnosti, katero bi si moral na¬ lagati sam? Tebi, prijatelj, je potrebno, da se pomnoži število socialistov. Ali si storil, kar je bilo mogoče, da bi bil res pomnožil njih število? Ali si na vsak shod skušal dovesti nekoliko še indiferentnih tovarišev? Ali si razširjal delavski tisk, knjižice in časopise? Ali nisi morda celo sam med tistimi, ki nimajo nobenega strankinega časopisa? Premisli: Kako naj zmaga socializem, če bodo vsi delavci tako ravnodušni za agitacijo kakor ti? Pre¬ misli to in potem povej, če si po pravici tak socialist, kakor trdiš, da si. In če spoznaš, da si se motil do¬ slej, tedaj pojdi pa izpolnjuj svojo dolžnost: Agitiraj za svojo organizacijo, za svojo stranko, za njeno časo¬ pisje in tiskopisje sploh. In če boš tako ravnal, se boš po pravici lahko imenoval socialista. In če bodo tako ravnali vsi, tedaj bo socializem zmagal nad krivično silo in bo pravica zavladala na svetu. Pojdi torej in izpolnjuj svojo dolžnost. m BOJAN: SVETA LAST. ilHfc l^jf/rvi majnik — delavski praznik. Sto in sto tisoč delavcev po vseh krajih sveta se zbira pod rdečo zastavo in izjavlja s svojim praznovan¬ jem, da se bojuje za nov svet, v katerem se imajo uresničiti vzvišeni ideali sedanjih trpinov. Ta dan opa¬ zuje bistro oko, kako se loči dvoje družb : Sedanja in bodoča vojska, tista ki brani na vso moč sedanji „red“ in ona, ki hoče privesti do zmage novo uredbo. Ve¬ likanski boj, ki mu ni enakega v dosedanji zgodovini. A kakšna je cena tega boja, ki ga ni moči vta- jiti, ker se razširja in poostruje od dne do dne? Vsa¬ kovrstne razlage sliši človek, če vprašuje nasprotnike: Eni znajo povedati, da hoče socijalizem razdejati dru¬ žino, drugi zatrjujejo, da trga ljudem vero in boga iz srca, tretji prisegajo, da izpodjeda narodne čute, naj¬ radikalnejši pa pravijo kratko malo, da uničuje vse ideale. Ljudje, ki imajo najmanj idealov, se najbolj ogrevajo zanje . . . Kje je resnica? Kaj hočejo nepregledni milijoni, ki se danes zbirajo na vseh kontinentih in si v duhu stiskajo roke? . . . Uresničiti hočejo socializem; in kaj to pomeni, se lahko pove s kratkimi besedami: Privatna last proizvajalnih sredstev naj se umakne splošni last¬ nini. To je vse, zakaj vse druge izpremembe izvirajo nujno iz prve in glavne, iz socializacije delavnih sredstev. Ali pa je verjetno, da bi se mogla izvršiti tako velikanska reforma, ki bi bila že sama po sebi prava revolucija? „Privatna last“ — tako slišimo vsak hip „je večna uredba in vsled svoje trajnosti sveta. Pre¬ kucniti to inštitucijo je predrzna, pa tudi neizvedljiva misel. “ Tisti ki tako govore, so sami srečni bogati last¬ niki, ali pa papige, ki brbljajo kar slišijo in se tako včasi celo zarote, da je privatna last naravnost božja ustanova. V resnici nima last nič opraviti ne z bogom, ne z večnostjo; kakor velja za ves svet zakon stalne izpremembe, tako velja tudi za last. Doslej so se last¬ ninski pojmi in lastninske oblike neštetokrat izpre- menile in izpreminjale se bodo tudi nadalje. Prvi človek, ki je zaslužil to ime, nam ni zapu¬ stil nikakršnih zapiskov in nihče ne more trditi kaj avtentičnega o njegovih lastninskih nazorih. Sklepati na kak nihilizem v tem oziru bi bilo napačno, zakaj 10 tudi v živalskem svetu opazujemo lastnino; zver ima svoj brlog, ptica svoje gnezdo, jazbec svojo jamo. A že tukaj so lastninske oblike zelo različne; pri mrav¬ ljah tn čebelah n. pr. je dosledno komunistična, samo¬ tarji v živalskem svetu so tudi glede na lastnino „in- dividualisti. “ O človeku nam je iz preteklosti znano, da je bil nomad. Cele skupine so romale po svetu od paše do paše, od lova do lova, kakor je nanesla potreba. O zemljiški lastnini se ni moglo govoriti, k večjemu o začasni posesti. Kar so tisti ljudje imeli orodja, je bilo last celega plemena. Rabili so ga, da so si z njim pri¬ dobili potrebščine za svoje življenje. Ker so jih vse razmere silile na skupno življenje, je bilo tudi njih delo skupno, prav tako pa tudi njihova enostavna delavna sredstva. „Že v jako stari dobi je pa človek začel delati tudi nad svojo lastno potrebščino. Preden je spoznal rudo in se jo naučil obdelovati, je bil kamen zanj najdragocenejša snov. Iz njega si je vstvarjal orodje in orožje. A kamna ni bilo povsod in tudi ni bil povsod enako dober. V krajih, kjer je bil posebno pripraven za obdelovanje, se je že v najstarejših časih razvilo rokodelstvo, ki je izdelovalo orodje iz kamna in ga prodajalo na daleč, zamenjujoč ga za živila in živalske produkte. Lastnina je bila v teh razmerah še zelo pri- prostega značaja. Važnejše je postalo, ko je človek začel obdelovati zemljo. Plemena so se stalno naselila v raznih krajih in so si prilastila tla. Zemlja je bila takrat plemenska last. Stalna naselitev je pospešila delitev dela; potrebe so naraščale in so podžigale iznajdljivost. Orodje se je množilo in razvijalo; orodje je bilo prvo — izvzemši plodove za vsakdanjo porabo — ki je prešlo v privatno last. Kar je posameznik rabil za svoje delo, je bilo njegovo. In tudi kar je izdelal s svojim orodjem, je bilo njegovo. Zemlja pa je še dolgo ostala skupna, komunistična. Vsled tega tudi privatna last orodja ni segala pregloboko v socialne razmere. Poljedelec in rokodelec sta delala za skupne potrebe plemena; oba sta jedla kruh, ki ga je pridelal poljedelec, obema se je kuhalo iz lonca, ki ga je bil izdelal rokodelec. Čim bolj je napredovala delitev dela, tem bolj se je — pogostoma neopaženo — ločila tudi lastnina. Rokodelec je imel svoje orodje, kmet svojo zemljo. Vsak je bil lastnik svojih proizvajalnih sredstev, pa vsled tega tudi lastnik svojih izdelkov. Ob vsem tem se je v mnogih krajih še dolgo ohranila skupna, ko¬ munistična lastnina v ožjem obsegu; družbinska za¬ druga je še pred kratkim obstajala na Hrvatskem, „mir“ živi še danes na Ruskem. Delitev lastnine pa je že povzročila neenakost socialnih razmer. Samo v popolni skupnosti je bilo mo¬ goče enako življenje. Že družinska last je morala po¬ speševati razlike. Pomnoževanje družine na malem zem¬ ljišču je poslabšalo njene razmere; maloštevilnost druge družine jih je zboljšala. Velik preobrat je povzročilo izdelovanje blaga za prodajo, ki je nastalo tam, kjer se je izdalo ali pri¬ delalo več nego je bilo treba za domačo potrebo ali pa kjer se je moralo tako delati, da se je moglo za prebitek izdelkov dobiti, česar se doma ni pridelalo. Boljša delavna sredstva, večja pridnost in izurjenost, ugodnejše tržne razmere so povečavale dohodke. Na¬ raščala je razlika med bogastvom in siromaštvom. A dokler je bil lastnik delavnih sredstev sam delavec in ob enem lastnik svojih izdelkov, niso mogla nasprotja postati tako kričeča kakor v naši dobi. Vsled velikanskega razvoja tehnike se je v lastninskih raz¬ merah izpremenilo nekaj bivstvenega in globoko sega¬ jočega. Lastnik izdelovalnih sredstev ni več delavec; tisti ki dela, pa nima več izdelovalnih sredstev. Nek¬ daj je delavcu privatna last zagotovila plod njegovega dela; danes mu ga jemlje. Velike tovarne, rudniki, železnice so privatna last kapitalistov, ki ne delajo s temi proizvajalnimi sredstvi. Delavci, ki delajo, niso lastniki. Plodovi dela so last kapitalista, delavec nima do njih nobene pravice; za svoje delo, za katero mora prositi kapitalista, dobi le mezdo, kapitalistu pa ostane profit. Kapitalist je absolutni gospodar, delavec pa brezpogojni sluga. A tudi v teh razmerah se že razvijajo izpremembe. Delavci se organizirajo in omejujejo kapitalistov abso¬ lutizem. Njegova pravica, določati mezdo in delavni čas, se zmanjšuje toliko, kolikor narašča moč delavske organizacije. Po pisanem zakonu je kapitalist še ab¬ solutni lastnik tovarne, po praksi pa so delavci vsaj idealni — solastniki; kapitalist ne more več odloče¬ vati brez njih. Tako se menjajo lastninske razmere neprenehoma, o večnosti in svetosti ne more biti govora. In v tej večni razvojni izpremembi je tudi utemeljen cilj socia¬ lizma, ki hoče delavca zopet — seveda na nov način — združiti z delavnimi sredstvi in mu povrniti gospodstvo nad svojim delom. Socijalizem ni strašilo za nikogar in noče niko¬ mur vzeti, kar potrebuje. Delavna sredstva, zemlja, rud¬ niki, vode, gozdi, tovarne, stroji in prometna sredstva imajo postati last cele družbe, a posest onega, ki jih rabi za delo. Kmetič, ki ima danes premalo zemlje, ne bo izgubil, kar ima, temveč družba mu bo dala toliko ko^kor more obdelavah in tako dolgo, dokler obdelava. Pač pa ne bo današnji grof, ki se zabava v Nici in v Parizu, posestnik zemljišča, ki ga mora obdelovati deset tisoč ljudi. In delavci v plavžu bodo posestniki plavža, v katerem delajo. Lastnik vsega pa bo družba, ki bo organizirala delo in izmenjavanje tako, da ne bo nihče imel preveč trpljenja in nihče premalo užitka. Samo kdor hoče na tuje stroške pasti lenobo, se mora bati takega reda. ll NA PLANINE! Visoko v zrak strle planin vrhovi, kjer svetle strele se rode v oblakih in večni led miru skrivnosti krije. Tam orlov in viharjev je kraljestvo in bitja pravljic, iz nižin pregnana, imajo gori čudov polni dom, ki vanj ropot tovarn in šum -kupčije in blazni boj človeštva ne posega. i Ostrejša sapa piha na planinah, ostrejša in čistejša; v gorskem zraku ne veje par trpinskega potu in ne krvi, prelite po nedolžnem ; kar diha sveži gorski zrak, je zdravo in krepko, žilavo, pogumno . . . Planine ljubi žarko zlato solnce; vsak dan pošilja prve svoje žarke, snežnikov da poljubijo vrhove in preden vzame dan na drugo stran, odene hribe s plaščem iz škrlata, posuje ledenike z rdečim cvetjem in na sneženih tleh užge kresove, da oznanjujejo dolinam mračnim planinsko svetlo veličanstvo. Visoko nad človeškimi domovi, kjer ni meja, umetno narejenih, ne šeg, ne zakonov, delečih pravo in milosti na desno in na levo; v vsemirskem carstvu gromov in neviht, kjer sužnji se ne klanjajo tiranom in kjer pogled pogreza se v neskončnost, v domovju nevkročenih večnih sil, na goličavah, kjer vise plazovi, kjer rajajo še škratje in bogovi in plešejo ob polni luni Vile: V brezmadežni čistosti tam stoluje Svoboda, silna, krasna, nevmrjoča. V višave iz nižin vse večne dni se dviga hrepenenje duš trpečih; iz mraka k solncu plavajo želje, iz sužnosti k svobodi vre hotenje. A v željah se mori srce v dolini — na vrh planin povzpni se, sin trpljenja! Na čelo tam poljubi te svoboda, njen sveži dih ti dušo oživi, skrivnostna moč svobode okrepča telo ti in duha, in koprnenje tvoje dobi peroti orla iz planin. Navžij planinske zračne se čistosti, napij na gori jutranjih se žarkov in grom nebeški ti zapoje pesem: Trpin ni suženj, če je krst svobode ovenčal ga z junaka cvetno krono. Uredil Etbin Kristan. —Založila .Delavska Tiskovna Družba" v Ljubljani. — Natisnil Dragotin Hribar v Ljubljani. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani II 364522 - < at.9 glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja trikrat na teden in velja za celo leto 14 K. — Naroča se: Upravništvo „Rdečega Prapora" v Ljubljani. Socialna revija. Izhaja enkrat na mesec (v Ljub¬ ljani in se naroča pri Delavski tiskovni družbi). Naročnina za celo leto K 4 80. »Delavski list' 8 ..Maprei!" asilo primorskih socialnodemokratičnih orga- ? ’ I J glasilo primorskih socialnodemokratičnih orga¬ nizacij. Izhaja enkrat na teden in velja za celo leto K 4'20. — Naroča se: Upravništvo »De¬ lavskega lista" v Trstu (via Boschetto V.. II.). izhaja dvakrat na mesec. Poljuden list za pre¬ prosto ljudstvo. Izdaja ga Delavska tiskovna družba v Ljubljani. Naročnina na leto K 2-50. Vsak sodrug si naj nabavi „Program socialne demokracije v Rvstriji", Cena 6 vin. — Naroči se v »Delavski tiskovni družbi" v Ljubljani. »Socializem". Knjižnice časopisa »Naprej" v Idriji I. zvezek. Upravil Anton Kristan. Cena 20 vin. II. izdaja. »Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo". Iz poročila urednika Antona Kristana. Knjiž¬ nice časopisa »Naprej!" v Idriji II. zvezek. Cena 10 vin. »Zakaj smo socialisti?" Uredil Anton Kristan. Knjižnice časopisa »Naprej!" v Idriji III. zvezek. Cena 14 vin. »Komunistični manifest". Napisala Karo!Marx in Friderik Engels. Cena 40 v. Knjižnice časopisa »Naprej! IV. zvezek. »Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Napisal Karol Kautsky. Cena 30 v. Knjižnice časo¬ pisa »Naprej!" V. zvezek. »Proletarijat". Napisal Karol Kautsky. Cena 20 v. Knjižnice časopisa »Naprej!" VI. zv. »Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost". Napisal L. Wahrmund. Knjižnice časopisa »Naprej!" VII. zvezek. Cena 70 v. »O konsumnih društvih". Uredil Anton Kristan. Knjižnice časopisa »Naprej!" VIII. zvezek. Cena 20 vinarjev. »Kapitalistični razred". Napisal Karol Kautsky. Cena 30 v.Knjižn.časopisa »Naprej!" IX. zv. »Nevarni socijalizem". Spisal E.Kristan. Cena 30 v. Knjižnice časopisa »Naprej!" X. zvezek. »Narodno vprašanje in Slovenci". Knjižnice časopisa »Naprej!" XI. zvezek. »Strahovi “. Knjižnice časopisa »Naprej!“XII. zv. »V dobi klerikalizma". Spisal Liberatus. Cena 40 vinarjev. »Pod spovednim pečatom". Napisal katoliški kaplan Hans Kirchsteiger, poslovenil Etbin Kristan. Založila in izdala založba časopisa »Naprej!" v Idriji, prva knjiga stane K2’60, druga knjiga pa K 2’—. »Magdalena". Roman vverzih. Spisal J. S.Machar, poslovenil dr. Ant. Dermota. Cena 2 K. »Občinski socijalizem". Spisal Abditus. Cena 70 vinarjev. »Program socialne demokracije". Cena 6 vin. »Vun enako volilno pravico". Cena 4 vin. »Zvišanje duhovniških plač". Cena 10 vin. »Iz nižin življenja". Črtice. Spisal Pavel Mi- halek. Cena 1 K. »Primož Trubar in slovensko ljudstvo". Spi¬ sal Etbin Kristan. Cena 8 vinarjev. Vsak sodrug bodi naročnik na »Rdeči Prapor" fHaŠi zapiski' lasilo jugoslovanske socialne demokracije. “ Delavska tiskovna družba priporoča sledeče brošure in knjige: