Posairezna številka 10 vinarjev. Slev. 295. v LMflDL v sredo, 27. Штт isti Leto XLiV. s Velja po pošti: Ia oelo leto naprej . , K 26'— . . „ 2-20 ia en meseo ■a Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo 28'-35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— ia en meseo „ . • „ 2'— V opravi prejemali meiečno „ 1-80 •= Sobotna izdaja: г za oelo leto......K V— za Nemčlj ° oeloletno . „ 9-— za osialo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enosiolpna petiivrsta [U miu široka in 3 шт visoka ali njo prostor) za enkrat . . . . po 3v za dva- in večkrat . . 25,, pri večllh naročilih primeren popnsi po doiovoru. Enostolpna p.tltvrsupo 6Jvin. Izhaja vsak dan Izv emšl ne-delje in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga vozni red 1илг Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štov. 74. =± tif cen sisi za s Upravništvo |e v Kopitarjevi ulloi št. G. — Račun poštne branllnioo avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7583. — Upravniškega telelona št. 188. Za mir. Mirovni govor sv. očeta. Rim, 25. decembra. (Kor. ur.) Sv. oče fe sprejel včeraj sveti kolegij, ki mu je čestital ob božičnih praznikih. Na čestitko kardinala Vanutellija kot dekana je odgovoril sveti oče: Vse svoje sile hočem zastaviti, da bi vsi sinovi Cerkve upoštevali moj opomin in delali na pravičen in trajen mir, ki bi ustavil strahote sedanje vojske in ki bi bil dosegljiv brez izpolnitve potrebnih pogojev. Beseda: »Pax hominibus bonae voluntatis«, je rekel sveti oče, se glasi danes kot pogojna obljuba. Naj bi velesile, da zadrže tok dogodkov, ki merijo na uničenje narodov, premišljevale, da Cerkev dlje gleda, kot njeni človeški varovanci, naj bi že tisti, ki se vojskujejo, poslušali ponovna svarila in prošnje očeta krščanske rodbine in naj bi po potih pravice pripravljali pot. miru, da se današnje besede psalmistove: »Justitia et pax oscu-lata sunt« iznova uresničijo. Sveti oče je končal, da zaupa v bodočnost držav, ki jim Gospod v svoji milosrčnosti ni določil bodočnosti, ne da bi mogle zopet okrevati. Lugano, 25. decembra. Italijansko časopisje je zadovoljno z govorom sv. očeta. Listi opozarjajo, da sveti oče ni omenjal Wilsonovega koraka, katerega podpirajo nevtralne države. Papež ic mirovna ponudba. Stockholm. Zanesljive vesti iz Rima poročajo, da v Vatikanu zelo živahno delujejo v korist mirovnemu predlogu. Papež poizveduje o razpoloženju v vojskujočih se in nevtralnih državah. Sprejel je westmin-sterskega nadškofa Burne in imel ž njim daljši razgovor, kateremu pripisujejo posebno važnost. Jasno papež skoro gotovo ne bo zavzel svojega stališča k mirovnemu predlogu. Vsekako pa namerava po nadškofih v vojskujočih se in nevtralnih državah odločnejše kot doslej vplivati v smislu skorajšnjega sklepa miru. V poučenih vatikanskih krogih sodijo, da bo papež na vse vlade vojskujočih se držav poslal lastnoročno pismo, ki bo sestavljeno v interesu hitrega sklepa miru, * * * Nastop Švice za mir. Švicarski zvezni svet je poslal 22. t. m. vladam vojskujočih sc držav sledečo noto: Predsednik Združenih držav v Ameriki, s katerim je švicarski zvezni svet, katerega vodi topla želja, da bi se kmalu končale sovražnosti, že pred dolgo dobo stopi! v stik, je bil tako prijazen, da je obvestil zvezni svet o noti, ki jo je bil poslal zveznim in velesilam sporazuma. V tej noti razpravlja predsednik Wil-son, kako zelo je želeti, da se sklenejo mednarodne pogodbe, ki bi gotovo in trajno zabranile take katastrofe, pod kakršno trpe danes narodi. Naslanjajoč se na to razglaša pred vsem potrebo, da se privede do konca sedanja vojska. Ne da bi sam stavil mirovne pogoje ali da bi ponujal posredovanje, se omejuje na to, da poizveduje, če sme človeštvo upati na to, da se je približalo blagobitju miru. Zelo zaslužen, oseben Wilsonov nastop bo dobil v Švici mogočen odmev. Zvesta dolžnostim, ki jih veleva najstrožja nevtralnost, v enakem prijateljstvu z državami obeh skupin velesil, ki se nahajajo v vojski, liki otok v sredi razburkanih valov strašne vojske narodov, ko se ogrožajo naj-občutnejše njene idealne in malerielne koristi, preveva našo deželo globoka želja po miru, pripravljena je, da sodeluje s svojimi slabimi silami, da konča neskončne bolesti vojske, ki ji jih vsaki dan predočujejo stiki i interniranci, nevarnimi ranjenci in izgnanci in da se ustvari temelj blagonosnega sodelovanja narodom. Švicarski zvezni svet se zato z veseljem poprijema prilike, da podpira stremljenje predsednika Združenih držav v Ameriki. Srečen bi bil, če bi na kakršnikoli, če šc tako skromni način mogel sodelovati na zbl'žanje narodov, ki se nahajajo v bom in da bi sc dosegel trajen mir. Posredovanje španskega kralja? Madridski list »Imparcial« piše, da bo španski kralj v najkrajšem času pri vseh državah ponudil svoje posredovanje. Naš odgovor WiIsonu, Dunaj, 26. dec. (K. u.) C. in kr, vlada je sporazumno z vladami zveznih velesil izročila sledečo noto: Odgovarjajoč na 22. t. m, po Njegovi ekscelenci gospodu ameriškemu veleposlaniku izročeni mi Aide memoire, ki obsega predloge gospoda predsednika Združenih držav glede na izmenjavo misli med zdaj v vojnem stanju nahajajočimi se velesilami, z namenom, da se, če mogoče obnovi mir, polaga c. in kr, vlada pred vsem važnost na to, da naglaša, da tudi njo vodi isti duh prijateljstva in prijaznosti, ki se izraža v plemenitih nasvetih gospoda predsednika. Gospod predsednik zasleduje smoter, da bi se ustvarili temelji za ustanovitev miru in ne želi, da bi se izbira pota in sredstev naprej določila. C. in kr. vlada sodi, da bi bila v dosego tega namena najpripravnejša pot neposredne izmenjave misli med vojskujočimi se velesilami. Glede na svojo izjavo 12. t. m., da je pripravljena na mirovna pogajanja, sc počašča predlagati, naj bi sa zastopniki vojskujočih se velesil kmalu zbrali v kakem liraiu nevtralnega inozemstva. C. in kr. vlada pritrjuje tudi nazoru gospoda predsednika, da bo mogoče šele po končani sedanji vojski pričeti veliko in zažejjeno delo, da se zabrariijo bodoče vojske. V danem trenutku bo vlada skupno z Združenimi državami sodelovala, da se ia naloga uresniči. Odgovor nemške vlade \Vilsonu. Berlin, 26. dec. \VoIff poroča: Gospod državni tajnik zunanjega urada je danes izročil veleposlaniku ameriških Združenih držav kot odgovor na pismo z dne 21. t. m, sledečo noto: Cesarska vlada jc sprejela velikodušno izpodbudo gospoda predsednika ameriških Združ. držav za ustanovitev temeljev trajnemu miru, prijateljsko proučila vsebino obvestila gospoda predsednika. Gospod predsednik kaže namen, ki mu je pri srcu, izbiro poti pušča prosto. Cesarski vladi sc zdi najprimernejša pot neposredne izmenjave misli, da se doseže zaželjeni uspeh. Počasča sc zalo v smislu svoje izjave z 12. t. m., ki nudi roko mirovnim pogajanjem, naj bi se kmalu zbrali delegati vojskujočih se držav v kakem nevtralnem kraju. Tudi cesarska vlada sodi, da se veliko delo za-branitve bodočih vojsk prične šele potem, ko se bo končalo sedanje borenje med narodi. Kadar bo prišel čas, bo z veseljem pripravljena skupno z ameriškimi državami sodelovati na tej vzvišeni nalogi. * * * Nevfralci bodo Wi!sona podpirali, Berlin, 24. dec. Berliner Zeitung«; poroča iz Berna: »Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Haaga: Nevtralci nameravajo Wil-sonov korak podpirali. Nizozemska pripravlja noto, ki bo podobna švicarski noti, Berlin, 24. dec, »Berliner Zeitung« javlja: Švicarski zvezni svet upa, da bodo Wilsonovi koraki le končno dosegli mir. Kolin, 24. decembra. »Koln. Ztg.« poroča iz Washingtona: Demokratični govornik reprezentančne zbornice Clark je izjavil, o uspehu \Vilsonove note naj sc ne dvomi! Demokratični senator Stonc je rekel: Predlog pomenja pričetek konca. Wilsonovo posredovanje. Na Angleškem so Wilsonovo noto prvotno obsojali, presenečene so se kazali, a kakor pravi »Stampa«, jo sicer angleški krogi in časopisje še krilikuje, a opozarja se tudi, naj sc vsi mostovi ne po-dero in da naj se diplomaciji prepusti prostost. Splošno sc misli, da bo ameriška nota Nemčijo napotila, da bo naznanila svoje mirovne pogoje. Tudi glasovi iz Francije sodijo zelo različno o Wilsonovi noti. Komisija poslaniške zbornice za zunanje stvari se jc 22. t. m. pečala z VVilsonovo noto. Poslala je k Briandu poslaništvo, ki naj ga pozove, da naj na Wilsonovo noto Francija ne odgovori, Petit Parisien«. ki ima zveze s francoskim zunanjim ministr-stom, pravi, da vodilni krogi Wilsonove note ne smatrajo za neprijazen čin, a Wil-son naj bo pripravljen na uljudno odklonitev. Matinu« ni všeč, ker Wilson enako postopa z obema vojskujočima se strankama. Sporazum je razočaran, ker nota podpira mirovna stremljenja osrednjih velesil. »Journal« pa pravi, da je Wilsonov nastop najvažnejše diplomatično dejanje od avgusta 1. 1914., odgovorni ministri sporazuma naj ga nc prezro. Pisava francoskega časopisja je umljiva, ker čez noč pač ue more pisati miroljubno, ko se je tako hudo v vojsko zagrizlo. Tudi italijansko časopisje ne piše enako. Giolittijeva Stampa« se še ni izjavila. Milanska »Ita-liav pa naravnost V/ilsonov korak pozdravlja. Avanti« pa najtoplejše pozdravlja Wilsonov nastop: »Prvi mož največje nevtralne velesile ne bi bil podvzel takega koraka, če bi mogel le mislili, da bo slabo sprejet.« Tudi drugi laški listi se žc nečajo pozitivno in metodično z Wilsonovo noto, le »Secolo- kriči, da je Wilsonova nota pristranska, neprimerna in nepristojna, Pctrograjski listi pa hvalijo Wilsonove razloge in sodijo, da odkrito ljubi mir. Ne zdi Wilson naprosd Turčijo, naj naznani mi-se jim pa primerno, ker postopa nasproti vsem vojskujočim se velesilam enako. Nemčija je povzročila vojsko in jo nadaljuje, tako da krši vse človeške pravice. Hoče doseči nadvlado sveta in utrditi svoje gospodarstvo od Berlina do Bagdada. Velesile sporazuma pa branijo svobodo Evrope in malih narodov, kakor Srbije in Belgije. Zagotoviti hočejo mir, uničiti hočejo nemški militarizem, ker sicer bi Nemčija nadvladala Evropo in bi vedno ogrožala njeno svobodo. V Kristianiji jo pa Wilsonova nota zelo vplivala. V/ilscn naprosil Turčjo, naj peve mirovne pogoje. Carigrad, 23. decembra. (Kor. urad.) Ameriški veleposlanik je izroči! danes popoldne porti noto predsednika Wilsona, s katero se prosi, naj se naznanijo mirovni pogoji. # * * Francozi in Wilsonovo posredovanje. Iz Berna: Francosko časopisje se peča lc z nekaterimi deli Wilsonovega predloga. V Parizu obravnavajo Wilsonov predlog spoštljivcjše kot v Londonu. Francozi in mirovna ponudba. Pariz, 24. decembra. »Petit Parisien« javlja: Komisija zbornice za zunanje stvari se jc sinoči pečala z Wilsonovo noto. Izvolila je odsek, ki bo ministrskega predsednika pozval, naj se na mirovno noto ne odgovori. Pariz, 24. decembra. (Kor. ur.) Senat je končal svoje tajne seje glede na stavljene interpelacije. V javni seji se je s 194 proti 60 glasovom sklenilo: Senat izjavlja, da Francija ne more skleniti miru s sovražnikom, ki ima zasedeno njeno ozemlje. Francoski narod hoče vsiljeno mu vojsko zmagovito končati in zaupa vladi, ki naj izvede najodločnejše ukrepe, da sc zagotovi premoč Francije nad sovražnikom. Pod enotnim delavnim vodstvom naj sc organizirajo napori armade in dežele, Lyautey predsednik francoskega vojnega sveta. Pariz, 24. dec. Vojni svet je zboroval v soboto zvečer: Sklenili so, da bo vodil vse priprave in nadaljevanje vojske general Lyautey. * * * Angleži o mirovni ponudbi. Kolnische Volkszcitung« objavlja poročilo nekega nevtralca, ki sc jc vrnil iz Anglije in ki je veliko govoril z vodilnimi angleškimi politiki. Izvaja: Angleže so Francozi razočarali, ker pravijo, da so Jof freja odstranili vsled angleškega vpliva. Angleški politiki so rekli, da Angleži mirovno ponudbo zelo pozdravljajo, ker sc boje posebno needinosti med zavezniki, če bi se vojska nadaljevala. Od Lloyda Gcorgeja pričakujejo, da si bo znai od Nemčije šc pred mirovnim posvetom pridobiti kar mogoče ugodne pogoje. Zavezniki bodo naibrže mirovno ponudbo naj- ostrejše zavrnili, a si pustili odprta vratca, da sc bodo lahko pogajali. Anglija postaja krotkejša. Rotterdam, 26. dec. Neka resna osebnost je izjavila, da govor Lloyda Georgeja ni umoril mirovne ponudbe osrednjih velesil. Dobro vemo, da se bliža Anglija koncu svoje odporne sile. Wilsonova nota podpira mirovno ponudbo osrednjih velesil. Asquith proti Lloydu-Georgeju. Rotterdam, 26. avgusta. Asquith sc j« več časa razgovarjal pri Bonaru Lawu z Lloydom Georgcjem. Gotovo je, da Asquith Lloyda Georgeja nc bo podpiral, marveč da bo vodil v zbornici opozicijo. Angleška poročila iz Amerike. Dai)y Cronicle poročajo iz Newyor-ka: Poročilo, da bo cesar povabil ameriškega poslanika v Berlinu Gerarda k sebi na razgovor in istočasna izjava poslanika Bernslorffa, da bo Nemčija sporočila svoje pogoje, vsebuje največje zanimanje. Sodijo, da je Nemčija odločena, da spravi skupaj konferenco. Za razvoj položaja je važno, da namerava Wilson sestavili spomenico o delovanju nemških podmorskih čolnov. Brezdvomno namerava drastične diplo-matične odredbe, če bi se izkazalo, da Nemčija ni držala vojni obljub. Nemčija in Rusija. Kolnische Zeitung' objavlja daljši članek, ki naglaša, da sc morajo mirovni pogoj: z Rusijo tako določili, da ruske življenjske koristi ne bodo trpele. Mogoče bodo bodoči ruski državniki izpoznali, kam dovede Rusijo lahko popolna izročitev v finančnem oziru Franciji in bodo iskali zbližanja z Nemčijo. Nikakor ne mislimo, da bo ostala Rusija brezpogojno naša sovražnica. Glede na Poljsko se mora Rusija sprijazniti z izvedenim dejstvom. V Nemčiji leta 1914. ni nihče mislil na osvojitev Poljske. Krvavo svarilo ruskega koza-ka v vzhodni Pruski nain je našo dolžnost odločno predpisalo ; ravno to predpisuje usoda Kurskega. Če bi vzeli Rusom pristanišče ob Vzhodnem morju, bi imela Rusija res razlog za revanžno vojsko; zased* ba Rige bi prinesla nespravljivo sovraštvo. Dalje moramo trdno in jasno izraziti: Rusija ne sme nikdar dobiti Carigrada. O odprtju Dardanel ruskim vojnim ladjam je mogoče pač govoriti, če sc Trepove aspi-racije označijo kot sanje, Viharni protest mirovnih prijateljev v dumi. Stockholm. V ruski dumi je prišlo pri razpravi o nemškem mirovnem predlogu do burnih prizorov. Socijaini demokrat Duljakov jc izjavil. Mi stojimo bolj kot kdaj na stališču, da rabimo mir. Vsled sramotnega manevra predsednika dume in vsled strašnega vpitja v središču ne morem izraziti svojega mnenja. Zato protestiramo in zapuščamo dvorano kot znak, da nas ničesar nc veže z dumo, ki hujska na vojsko, Vprašanje o miru v italijanskem senatu. Curih, 23. deccmbra. (Kor. ur.) Senator Veronese je zahteval,, naj se pojasni odgovor sporazuma glede na mirovni predlog, Ministrski predsednik Boselli je izjavil, da o miru in o mednarodnih odnošajih ne bo ničesar izjavil, 2eli zaupnicc vladi, da senat pokaže s poslaniško zbornico, da veruje na narodne pravice, na kulturo in na popolno soglasje Italije z njenimi zavezniki. O besedilu odgovora na mirovno noto sporazum šc ni sklepal; odgovor se bo objavil, ko se bodo zedinili. Glede na Grško je upati, da sc bo zapleteni položaj povoljno rešil. Smoter Italije jc, da ostanejo zvezne čete v Solunu in v Makedoniji nedotakljive; opustiti se mora vsak pritisk, da nc popusti Grška svoje nevtralnosti, tudi v grške notranje strankarske boje se ni treba vmešavati. Predsednik sc-nala Manfrcdi jc odgovoril, da ga žaloste strahote brezkončne vojske. Italija s svojimi zavezniki neustrašeno pričakuje, da !? > zmagala pravica in da sc bo narod zopet izpopolnil. Italijani pričakujejo miru. Lugano. »Avanti piše, ne da bi ga bila сеп-шга ovirala: Italija upravičeno upa, da se bo do zasedanja zbornice v februarju pojavi! mir na obzorju. Zelo mili Sonninov govor dokazuje, da se pripravljajo v Rimu važne reči. * * * Kako odgovori ententa na mirovno ponudbo. Iz Curiha 20. decembra: V svojem skupnem odgovoru na mirovno ponudbo osrednjih velesil bo ententa naglasila, da je miru kot takemu naklonjena. Noče se pa preje pogajati, dokler ne pride Nemčija s trdnimi predlogi. Posebno poglavje bo posvečeno vprašanju o odgovornosti posameznih vojujočih se držav. V Švici se je mirovni optimizem zadnjih dni zelo polegel; politiki in industrijci so postali glede miru zopet zelo malo-dušni. To razpoloženje se zrcali vseskozi tudi v švicarskcm časopisju, • * » t Kralj Peter svojim četam. Bern. Iz Soluna se poroča, da je kralj Peter v spremstvu prestolonaslednika Aleksandra obiskal srbske čete pri Bitolju. V nagovoru se je zahvaljeval četam za njihovo požrtvovalnost in izjavil, da je osvojitev Bitolja prvi korak, katerega so srbske čete storile za osvoboditev Srbije. Še je treba rešiti težke naloge, to rešitev bo pa prinesla prihodnja spomlad. S srbske strani se more na mir misliti šele, ko bodo srbska tla osvobojena od sovražnika. Srbija bo za svoje žrtve bogato odškodo-vana. Diplomati osrednjih velesil v Bernu. Budimpešta, 24. decembra. »Vilag« opozarja na dejstvo, ker je postal legacij-ski svetnik nemškega veleposlaništva na Dunaju Bethmann-Holhveg prvi tajnik nemškega poslaništva v Bernu in da je že tja odpotoval. Tudi nekdanji avstrijski zunanji minister grof Agenor Goluhowski se nahaja zc aj v Bernu. Znano je, da je bilo poverjeno svojčas Goluhowskemu posebno naročilo povodom avstrijsko - italijanskega spora, ki se je takrat na trdovratnosti italijanske vlade izjalovilo. Neuradna mirovna konferenca poslanikov v Kodanju? Stockholm. »Dagen Nyheter« poroča bajk' iz zanesljivega vira, da se bo v kratkem^ vršila v Kodanju neuradna mirovna koftTIrenca vseh tamošnjih poslanikov vojskujočih se držav. Povabljeni bodo tudi ne-vtrajfi. Na tej neuradni konferenci naj bi se razpravljalo o možnosti uradnih mirov-nihr,pogajanj ne glede na angleški odgovor na.pjirovno noto. V merodajnih krogih, piše .ijmenjeni list, sodijo, da je mir veliko bližje, kot se splošno sodi. Jamstva proti bodoči vojski. 1 ^National Tidende« opozarja, da je NelŽ&ija pripravljena ustvariti jamstva trafnemu miru. Mirovne stave, -Rotterdam, Mirovne stave na sklep mirh aprila 1917. so stale 20. decembra na 20$j dne 22. decembra, ko se je izvedelo o Wilsonovi mirovni akciji, so poskočile na 36.8%. Oklic. V smislu ukaza c, kr, domobranskega ministrstva, praes. št, 18 040 X, a (II. eksped.) 1916, ustanovi c. kr. črnovojniško okrajno poveljstvo št, 27 v Ljubljani s 1. januarjem 1917 vdovski in sirotinski zaklad v svrho podpiranja zaostalih po padlih ali umrlih vojakih vojvodine Kranjske in poknežene grofije Goriške in Gradiščan-ske, temu zakladu je nakazalo c, kr. domobransko ministrstvo znatno vsoto kot ustanovni prispevek. Ob primernem času, ko bo zadosti denarnih sredstev na razpolago, se razglasi poziv za vlaganje prošenj za podporo. Pravico do podpore iz tega zaklada imajo zaostali po v sedanji vojski častne smrti padlih in umrlih črnovojniških obve-zancih vojvodine Kranjske in poknežene grofije Goriške in Gradiščanske, pri čemur ni med zakonskimi i n nezakonskimi sirotami nobene razlike, Vsled domoljubja in ljubezni do bližnjega se mora delovati za pomnožitev tega zaklada in s prostovoljnimi prispevki zvišati njegova sredstva, da postane pomoč tem izdatnejša in blagonosnejša. Z vzorno in občudovanja vredno hitrostjo so slelili Najvišjemu vojnemu poziva vsi pri črnovojniškem poveljstvu št. 27 v evidenco pristojni črnovojniki, sc junaško borili za cesarja in domovino, in mnogi teh so žrtvovali svoje imetje in svojo lu: zn obrambo in ohranitev svoje ožje in štV e domovine. Gožovo zaslužijo ii nepozabni junaki, t1a se njihovim, v stiski in skrbi živečim zojil i n nudi gmotna pomoč, da st pc-: > •; a гг ;aj s fe.fl vsaj v majhni meri to, V :■■{ ao i: i vovali nji!: mežje, oziroma očetje : domovini v 3voii clolihu požrtvovalnosti. ; Dcmoljubno prebivalstvo naj tudi tu ne zapira svojih, vedne pomoči polnili rok, in vsakdo naj po svoji moči podpira ta plemeniti namen. Prostovoljne denarne prispevke sprejema odbor vdovskega in rirotinskega zaklada pri črnevoiniškem poveljstvu št. 27 v Ljubljani. Pripominja se, da se založi spominska knjiga z imeni vseh darovalcev, ki se sprejme v zgodovino črnovojniškega okrajnega poveljstva št. 27. Imena darovalcev se tudi v časopisju objavijo; na željo izostane objava. Glasovi o prelil Črnin. Graški »Arbeitervvillc« pravi o novem zur-njem ministru grofu Czerninu, da je nasprotnik ogrske narodnostne politike, zato da so pozimi 1913 Madžari dvignili velik hrup, ker je bil Czernin imenovan za poslanika v Bukareštu. Burian je Madžar, grof Czernin pa Avstrijec, morda bodo knjižili kot prvi uspeh novega kabineta proti grofu Tiszi. »Fremdenblatt« piše med drugim: Kurz ostane stari. Če so se zadnji čas na nekaterih vodilnih mestih monarhije izvršile izpremembe, izhajajo te odredbe iz vodilne ideje. Prav kot pri naših nasprotnikih je treba tudi pri nas združiti vse sile na delo. Ta cilj naj bi se dosegel s tem, da se pokličejo k združenemu delu taki možje, ki so si osebni prijatelji, kojih enotno delovanje je zajamčeno in ki lahko brez vsakega zadržka in prerekanja postavijo svoje sile v službo domovine. Grof Czernin in grof Clam-Martinic sta si dobra prijatelja in grof Tisza je novega zunanjega ministra zelo toplo in odločno branil proti napadom opozicije. Končno je pa grof Czernin tudi ugleden zaupnik cesarja Karla in uživa že dolgo njegovo posebno naklonjenost. — »Az Est« piše, da se je izprememba v zunanjem ministrstvu izvršila na lastno željo cesarja Karla. Pri sprejemu uradništva je grof Czernin izjavil, da ostane smer Burianove politike neizpremenjena. Popolnoma se strinja z mirovnim predlogom. Kar se tiče notranjega položaja, stoji popolnoma na stališču nagodbe iz leta 1867. in smatra strogo pariteto med Avstrijo in Ogrsko kot podlago svojega delovanja. Czernin in Bethmann-Holhveg, Zunanji minister grof Czernin je brzo-javil državnemu kanclerju Bethmannu-Hollv/cgu: Po milosti Njegovega Veličanstva, mojega Najvišjega gospoda, pozvan na mesto ministra c. in kr. hiše in zunanjih stvari, se počaščam Vašo ekscelenco v tej uri najtoplejše pozdravljati in Vas prositi, da mi naklonite Vaše vclecenjeno sodelovanje pri izpolnjevanju moje naloge, Vsled modrosti vladarjev Avstrije in Nemčije je tvorila naša zveza temeljni steber naše zunanje politike, Nad tri desetletja je našim narodom in narodom cele Evrope prinašala blagobitje miru in njih uspešnega razvoja. Sijajno se je zdaj izkazala v težkem boju proti mogočnim sovražnikom, katerih končni smoter je bil, da nas uničijo. Junaštvo zveznih armad in požrtvovalno sodelovanje narodov bo, o tem sem prepričan, privedlo do končnega uspeha in bo zagotovilo naš obstoj in našo bodočnost. Czernin, Nemški državni kancler je odgovoril s sledečo brzojavko: Vašo ekscelenco prosim, blagovolite sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo za po-zdravilne besede, ki ste jih blagovolili na me nasloviti, ko ste prevzeli ministrstvo c, in kr. hiše in zunanjih stvari. Zvezna politika se je najprvo izkazala v srečnih letih miru, zdaj pa v težkem času vojske ustvarja trden in; nepremakljiv temelj, na katerem se bo, kakor trdno upam, posrečilo našemu skupnemu delu srečno končati vojsko in iznova po priborenem miru skupno in zaupno sodelujoč utrditi in pospeševati blagobit naših narodov pl. Bethmann Ho!lweg. M uspem is Шт 1 v DoM Od 23. t. m, so se na rumun&kem bojišču pričele nove operacije. Na celi bojni črti med gorovjem Bodza in spodnjim tokom reke Calmatuiul se ljuto bojujejo, Av-strijsko-nemške čete so predrle središče rusko-rumunske črte pri vasi Filipesci in razširile nastalo vrzel z osvojitvijo sosednjih sovražnih postojank. Zadnje uradno poročilo nam pove, da se je prvotno proti severu obrnjena napadalna črta zaveznikov obrnila sedaj proti severovzhodu, navpično na črto Brajla-Namolosa. Tudi v Dobrudži so se o božičnih praznikih vršili dogodki, ki so ostanke ru-ske-rumunske armade pod Saharovom zelo omajali. Z drznim napadom so Bolgari 22. dec. osvojili Tulcco in si s tem ustvarili varno opirališče, da so se lahko obrnili na levo, S to akcijo je bil sovražnik potisnjen v severozahodni kot Dobrtidže, med Isacco in Macin. Dne 24. t, m. je bila vzeta Isacea. Tudi Macin, zadje utrjeno mostišče sovražnika, že napadajo. Na prostoru okoli 30 km se bore ostanki dobruške armade za dva prehoda čez Donavo (pri Macinu in Galacu) in lahko si predstavljamo zmešnjavo, če pehota, artiljerija in pa trenski vozovi silijo, k obema prehodoma, med tem, ko sovražnik neprestano zasleduje in imajo njegovi topovi v oblasti skoro ves ta prostor, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. decembra. Uradno: V odseku Mosticanesci so odbile avstrijske čete več ruskih sunkov. Dunaj, 24. decembra Uradno: Vojna skupina generalnega polkovnikanadvojvodeJožeia. Severno doline Uz se je sovražni oddelek ustalil na višini Magiaros, Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, Neko naše preganjalno krdelo je prekoračilo Bistrico Soiotvinsko, vdrlo je skozi ovire v sovražno predpostojanko jugozahodno Bohorodczanov, premagalo je posadko in se pohioštevilno vrnilo, ko je uničilo obrambno postojauko. Dunaj, 25, dec. Uradno: Bojna skupina maršala pl. Mackensena. Boji so v več odsekih bojne črte postali živahnejši. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Na nekaterih mestih smo odbili ruske poizvedovalne oddelke. Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri Lysiecu je neki preganjalni oddelek mnogokrat preizkušenega pešpolka 16 v nočnem boju prednjih straž premočnega sovražnika vrgel z bajonetom in mu zadal težke izgube. Tudi vsi drugi ruski napadalni poizkusi so se izjalovili. Dunaj, 26. dec. Uradno: Vojna skupina maršala p 3. SI a c k e n s e n a. Na Velikem Vlaškem trajajo boji dalje. Nemške in avstrijske čete so napredujoč ob ohch straneh železnice, ki vodi iz Buzeua v Brajlo, z naskokom vzele močne ruske postojanke pri Filipejei. Tudi v prostoru Romnicu Sarat smo napredovali. Na Vlaškem so zadnje dni ujeli nad 5500 Rusov. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Jugozahodno Sulte in južno Dame Vatre so ruski poizvedovalni oddelki brez uspeha napadali nase postojanke. V gozdnih Karpatih je na več mestih iznova oživil topovski bo;. Bojna č r i a maršala princa Leopolda Bavarskega. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. dec. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, Nič novega. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. V gozdnih Karpatih več podjetij patrulj, pri katerih smo ujeli več mož in zaplenili strojne puške. Južno Mesticansscija so avstrijski oddelki vzeli Rusom zopet predpostojanko, ki so jo bile nedavno popustile. Bojna skupina maršala p L Mackensena. V Dobrudži so čete zaveznikov vzele več postojank ruskih zadnjih čet z naskokom in so zasedle Tulceo ob spodnji Donavi, število ujetnikov se je povišalo na nad 1600 mož, zaplenili smo več strojnih pušk, Berlin, 23. decembra, zvečer. Veliki glavni stan: Dobrudža je izvzemši ozemlja med Macinom in Isaccea očiščena sovražnika. Berlin, 24, decembra. Veliki glavni slan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, Nobenih posebnih dogodkov. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jože! a, V zasneženih gozdnih Karpatih so od časa do časa v odsekih Ludova in Kirlibaha močnejše streljali s topovi. Severno dolin« Uz je priče! Rus zopet napadati. En sunek se mu je izjalovi!., z drugim se mu je posrečilo, da jc zasedel višinski greben Magia-ros. Bojna skupina maršala p! e m. Mackensena. Vsled operacij v Dobrudži jc bil sovražnik potisnjen v severnozahodui коцес dežele, Z obeh strani pri Tu! cel siao obstreljevali s topovi severni del Donave. Berlin, 24. decembra zvečer. Uradno: V Dobrudži so vzeli ua^i iscccco. .Pri Tulcei se je streljanje nadaljevalo. Berlin, 25. dec. Veliki glavni stani Bojna 6rta maršala princa Leopolda Bavarskega. Jugozahodno Stanislavova so odbile avstrijske prednj« straže pri Lysiecu več ruskih sunkov. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Pri Cimbrosiavi Veliki so vrgle naše predpolje nadvladajoče poizvedovalne čete večkrat ruske poizvedovalne oddelke, Severno Soos Meso v Oitoz doHni je prisilil nas obrambni ogenj dvakrat napadajoče Ruse, da so se morali umakniti. Bojna črta maršala pl. Mackensena, Na Velikem Vlaškem so se razvili novi boji. Donavska armada je vaela Isaccea in napada mostišče pri Maci. ВзгНп, 26. dcc. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ob sprednjem Stohodu je rusko topništvo živahnejše kot siecr delovalo. Severnozahodno Lučka je privede! neki nemški oddelek 16 ujetnikov. Bo i na črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Na Ludovski višini in v gozdnih Kar^ paiih od česa do časa močen ogenj s topovi. V gozdu Neagra, južno Dorne Vatre, se je izjalovil sunek ruskih poizvedovalnih oddelkov. .цЈ Vojna skupina maršala > p 1. Mackensena, < Med boji na veliko vlaški planoti ln na robu gora južno Romnicula Sarata je bilo zadnje dni ujetih 5500 Rusov. Večkrat preizkušene nemške divizije so včeraj skupno z avstrijskimi bataljoni vzele žiiavd hranjeno vas Filipesci ob železnici Buzeu-Brajla in sosedne močno utrjene ruske po^ stejanke. Berlin, 26 .dec. zvečer. Uradno: Na velikem Vlaškem je bil Rus iz več postojank vržen. Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff. BOLGARSKO URADNO FOROČILO. ■ Sonja. 23. decembra. Uradno se poroča: V Dobrudži se umika poražani sovražnik, katerega zvezne čete ostro zasledujejo, proti spodnji Donavi. Zasedli smo mesto Tulcea. Neki turški zbor je zaplenil štiri topove, Soiije, 25. decembra. Uradno; V Dobrudži smo zasedli mesto Isaccea. Zadnje sovražne straže se dri'e le se pri Macinu (nasproti Brajli), Soiija, 26, decembra. Uradno: Sovražni monitorji so v Dcbrudži obstreljevan mesto Tulcea. Porušili so 10 hiš; več žena in otrok je ubitih. Pri Isaccei je zgiadil sovražnik čez Donavo dva mostova: easga rumunskega in enega ruskega. Med umikanjem se je posrečilo Rusom, da so spravili rumunski'most na severni breg; ruski most pa je bi! zažgan. Pred Maciaom se bije boj za utrjeno mostišče. Saharov v severnozahodnem kotu Dobrudže. Berlin, 23, decembra, Wolff javlja: Bolgari so s hitrim sunkom v Dobrudži diijaje podrli postojanke zadnjih ruskih čei v Dol:ru:Iži in zasedli mesto Tulcea. Kot lastniki črte gričev pr iTulcoi gospodarijo zdaj zmagovalci spodnjemu rokavu Donave, prekopa Sulina in rokavu sv, Jurija, Plovbo po Donavi so popolnoma onemogočili, R'isi ss morejo zdaj posluževati za transporte v Galac i nk Seretu le še železniških prog, ki vodijo v Reni in v Jassv. Najskrajnejše vzhodno krilo zveznih v o je v je pridobilo z zavzetjem Tuksje trdno, velevažno opirališče, kaSero se ne more napasti s strani. Na vzhodu onemogočuje široka delta Donave vsauo približanje, proti severu krijejo Tulceo 15 km široka donavska močvirja. Ruske čsie Saharova so potisnjene v najskrajnejši severnozahod-ш kot Dobrudže. Z zaledjem so v zvezi !e šc z Isaccea (ki je bila medtem že tudi vzeta, Op. ur.) in z Brajlo, Zeb 3C(dvomi, če bedo še poizkušali držati verigo g~r'sv Tuvccia—Greci—Ferlor—Isaocea. Rusko uradno poročilo, 20. dccembra. Jugozahodno Brodi / jk napadel sovražnik s krdeli po streljanja s težkimi topovi, ki je trajalo pol ure, naše jarke pri vasi Ponikovici, a naš ogenj ga je pregnal nazaj v njegove izpadne jarke. Ponovni njegov poizkus napasti nase oddelke tudi ne uspel. Ob Bistrici pri Jezu-polju, Sielcu in Str. Bohorodczanih so pio-drli naši poizvedovalci skozi žične ograje, napadli so sovražne straže in vdrli v vas, ki jc zadnja imenovana. Sovražnik, ki je izgubil nekaj mrtvih, je bežal v neredu; prepustil nam je nel " v, V gozd- nih Karpatih se naš zvedovnlni oddelki poizvedovali zahodno in južno gore Botozul (8 km jugovzhodno Kirlibabe), Na rumunski bojni črti se je streljalo s topovi in s puškami. V smeri Rimnicul— Buzeu so srečno delovali naši poizvedovalni oddelki. Na levem bregu Donave, pri vasi Pirliti, smo odbili sovražne napade. Praske prednjih oddelkov, ki so bile živahnejše na našem desnem krilu pri vasi Črna, v središču pa pri vasi Atmagea. Črno morje. Sovražno podvodno letalo je metalo 16. t. m. v spremstvu nekega bojnega letala bombe na Sulino. Bojno letalo ie sestrelil naš letalec Nagocine; padlo v morje, a zapleniti ga nismo mogli, ker je bilo morje viharno. 21. decembra. Pri Zloczovu je sovražno topništvo besno obstreljevalo naše črte pri vaseh Harbuzov in Hukalovce. Naše topništvo je razkropilo nekaj sovražnih oddelkov pehote in konjenice, ki so se premikali iz vasi Prezovce proti severu. Naš ogenj je zadržal sovražne poizkuse prekoračiti reko Ceniohoka, levi pritok Zlote Lipe pri vasi Szybalun. Ruski oddelki so se polastili v gozdnih Karpatih dela višin jugovzhodno železnice Kimpolung—Jakobeny. Na levem bregu Donave severno Buzeua so delovali naši prednji oddelki. Na cesti iz Buzeua v Rymnicul do ceste iz In-surateia v Virijul streljanje med topničarji in prednjimi stražami. Na obeh straneh ceste iz Insurateija v Vizirul je napadel sovražnik s približno enim pehotnim in enim topniškim polkom. Držali smo se z našim ognjem. Na bojni črti Pirlita—Stankuta je sovražnik potisnil naše p.ednje oddelke nekoliko nazaj. V Dobrudži je pričel sovražnik od Donave do Bašidi z ofenzivo. Sovražniku se je posrečilo, da je vzel na črti pri Balaban-ceje in pri Bašidi več višinskih postojank. S protinapadom smo sovražnika pognali z nekaterih višin; nadaljevali smo boj, da priborimo tudi ostale. Neki naš podmorski čoln je potopil v vodah Bospora en parnik in dvanajstorico jadrnic, 23. decembra. Pri Kolayczowu, seve-rozhodno Baranovičev, je sovražno topništvo zelo streljalo s topovi in so delovali poizvedovalci. Rumunsko bojišče. Severovzhodno, zahodno in jugozahodno Rimnicua-Sarta je vrgel sovražnik naše čete. V Dobrudži so nadaljevale naše čete umikanje proti severu. Sovražnik je nadaljeval svojo ofenzivo in je ostal v stiku z našimi zadnjimi oddelki. 24. decembra. V gozdnih Karpatih so napadle naše čete po topovski pripravi sovražne jarke na višinah severno reke Ucsa. Polastile so se jih po besnem boju moža z možem. Vzele so ob tej priliki sovražniku 3 strojne puške in ujele 5 častnikov in 100 mož. Utrdili smo strmine južno višin, katere smo vzeli. Rumunsko bojišče. Podnevi je sovražnik neprestano živahno deloval. Med dolinama Cassana in Zabale, pri Dalbenzulu in Drogulu je sovražnik v varstvu svoje mogočne artiljerije večkrat napadel naše oddelke. Boj je bil ljut in se je cel dan bil. Sovražna letala so metala bombe pri Peri-sorulu in pri Brajli. Pri kolodvoru Vanka, ob železnici Bu-.:eu-Brajla, je padlo neko nemško letalo; enega častnika in dva moža smo ujeli. Tulcea /c glavno distriktno mesto, Prebivalcev šteje približno 25.000. 7 km nad mestom se razdeli Donava v tri velike struge: Jurijeva, Sulina in severna Kilia, ki se izlivajo v Črno morje. Delta ob izlivu Donave obsega nad 2600 km3, to je velika, divja pokrajina: gozdi, veliko močvirnih rastlin, dom brezštevilnih ptic. Ne manjka tudi volkov in bivolov. Tulcea je končna postaja železniške črte Madžidje—Tulcea in središče cesta tamošnje pokrajine. Na dru-|i strani Donave leži znano, v sedanji vojski že večkrat imenovano mesto Izmail. Pri Tulcei voji osrednjih velesil zadenejo zopet na rusko mejo; 700 km od volinjsko-gališke meje. Hindenburgovi načrti. Lugano. Govori se, da bo Hindenburg zbral vse svoje sile proti Rusom in da hoče kot neomejen gospodar položaja vdreti v južnoruske province. Šest Saharovih divizij že gi3 iz Dobrudže čez Donavo. Kljub odporu ob Seretu se ne bo posrečilo zapreti dežele pred sovražno invazijo, upajo pa, da bo Odesa sovražnikom Moskva. Slabo vreme na Vlaškem. Sofija, 24. dec. Z rumunskega bojišča se javlja: V Dobrudži in na Vlaškem je nekaj dni sem skrajno slabo vreme. Dežuje in sneži. Po blatnih cestah čete le počasi napredujejo. Kljub temu naš napad napreduje, dasi bolj počasi. Vsaki dan pridobiva na prostoru, vsako uro smo bližje odločitvi o rumunski vojski. Vojni izdatki Rusije znašajo zdaj, kakor je izjavil ruski finančni minister, vsak dan 45 milijonov rubljev. Otvoritev murmanske železnice. Preko Norveške prihaja Novica, da so dne 17, t. m. slovesno otvorili rusko mur-mansko železnico in jo predali prometu. Če ta novica ni prenagljena namenoma s političnim namenom, ki ga ni težko uganiti, je soditi dogotovitevl200 km dolge dvotirne proge, tekoče po pustinjah, osekakor kot odličen uspeh ruskega prometnega ministrstva. Ruska bi bila tako prišla v posest ledu proste oceanske luke, okolnost, ki ji zelo koristi glede na vzdržni dovoz orožja in municije iz Amerike in Japonskega tudi v vojnem oziru. Trepov je označil nekoč bodočo izgo-tovitev murmanske železnice za največji uspeh v svetovni vojni. Da je rusko prometno ministrstvo doseglo svoj uspeh na način, protiven ljudskemu pravu, dočim je barbarski izrabljala vojne ujetnike, dokazujejo potni opisi Rev-nikova. Le ta poroča o grobeh nemških in avstrijskih ujetnikov pri Kandalaški. Ti grobovi so umljivi, ako je citati v poročilu med drugim tudi to: »Ves dan so delali v snegu do pasu, ponoči pa spali po šotorih, na planem. Vso zimo je vladala temna noč. ' ' ' r > »J/ - •**" 4 ' . • 'k *» i r • > r * * » * t I* • ► i- . л • • lj Božične počitnice. Na državnih obrtnih učnih zavodih trajajo letos do vštetega 3- januarja 1917, toraj enako kakor na učnih zavodih, ki so podrejeni ministrr stvu za uk in bogočastje. lj Bivši kapelnik slovenskega gledališča g. Benišek se nahaja sedaj v Belgradu. Srbi so ga imeli dalje časa zaprtega, lj Prodaja moke strankam. Dodatno k tozadevnemu poročilu se naznanja, da se bo od jutri naprej prodajala ržena moka, kilogram po 52 vin., kilogram moke za kuho pa po 66 vin, lj Umrli so v Ljubljani: Alojzij Kolino-vvitz, železniški poduradnik v. p,, 72 let. — Pavla Balota, rejenka, 2 meseca. — Josip Novak, knjigovez, 71 let. — Neža Siegel, vdova železniškega skladiščnika, 73 let. — Zofija Andlovec, hči posestnika, pol peto leto. — Josipina Stietka, žena prometnega kontrolorja, 44 let. — Amalija Menardi, trgovčeva vdova, 85 let. — Ivan Debevec, dninar, 53 let, — Marija Černe, mestna uboga, 75 let, — Peter Drole, črnovojniški pešec, — Natalina Culot, posestnikov hči, 7 let, — Terezija Anej, uradnikova vdova, 93 let. Dežnik, kateri je bil vzet včeraj dopoldne v frančiškanski cerkvi naj se prinese nemudoma nazaj v zakristijo, ker oseba je znana, da se izogne neljubim posledicam. Dnevne novice, '+ Visoko odlikovanje deželnega glavarja. Kakor se nam poroča z Dunaja, je Njegovo Veličanstvo najmilostiveje podelilo deželnemu glavarju dr, Ivanu Š u -steršiču red železne krone II, vrste, -j- Odlikovanje. Nadvojvoda Franc Salvator, protektor Rdečega križa«, je podelil poslancu župniku Ivanu Pibru iz Gorij častno znamenje II. razreda z vojno dekoracijo, takse prosto. -j- Naročniki na Ogrskem, Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini bodo glasom najnovejših poročil bržkone tudi v prihodnje lahko prejemali avstrijske časopise kakor doslej; ker pa zadeva ni še povsem uradno potrjena, naj se s plačevanjem naročnine počaka dokler ne bomo dobili uradnega poročila. + Narodnostno vprašanje v Avstriji. O tem je razpisal »Fremdenblatt« enketo. Med drugimi, ki so se doslej v »Fremden-blattu« oglasili, pravi znani politik in načelnik češke zveze S t a n e k : »Predvsem bi nas zbližal kolikor mogoče v i s o k r a z-voj šolstva vseh avstrijskih narodov, ki bi bil izredno koristen skupnosti po plemenitem tekmovanju, Ako bi se razširilo splošno znanje avstrijskih jezikov, bi se sama po sebi olajšala uprava, ne da bi se moral ta ali'ta jezik, ta ali ta narod potiskati v ospredje,« Da bodo po vojni narodi nastopili z zahtevami po svojih pravicah, ki so si jih v krvavih bojih za dom in cesarja priborili vsi in brez razločka, tega mnenja je tudi dvorni svetnik V u k o v i ć , ki piše: »Tudi Jugoslovane — Hrvate in Slovence — polni želja po večjem narodnem razvit-ku ali vsaj po tem, da se bolj ozirajo nanje. Tem željam bode treba ustreči iz važnih državnih razlogov. Narodnostne in držav-nopravne zahteve Hrvatov, katerim so se pridružile tudi one Slovencev, ne tvorijo nasprotja, marveč so naravnost v soglasju z močno in na vnanje enotno donavsko državo. Zakaj njihove zahteve po avtonomiji, ki se opirajo na državno pravo in na različne nagodbe, se morejo uresničiti v okviru državne enotnosti. Hrvatom in Slovencem, ki so ra bojiščih dokazali tradicionalno zvestobo cesarju in državi, se mora ugoditi in njihove narodnostne težnje — pod vodstvom Hrvatov — so eminentne važnosti tudi v interesu habsburške dinastije Nemcev in tudi Madžarov, Trezno in domoljubno mislečim avstro - ogrskim državnikom bode zato naravnost potrebno, da se zanimajo za jugoslovansko vprašanje bolj kot doslej ter posvete največjo skrb blagosti in zadovoljnosti Jugoslovanov, katerim se ne sme zmesti pojmov o javni pravičnosti in enakopravnosti v tej državi.« + Zagotovilo groia Ciam-Martinic? List »Reichenberger Zeitung« piše, da so se večkrat posvetovali dr. Gross, Gess-man in Weisskirchner z ministrskim predsednikom, preden sta ustopila v novi kabinet dr. Urban in Baernreither. Pri teh posvetih so izjavili predsedniku, da mora dr. Urban odkloniti poziv v kabinet, ker se čuje v nemških krogih, da nemške zahteve, v kolikor se tiče Češke, ne bodo imele nobenega upanja, da se izvrše. Grof Clam-Martinic je baje izjavil nato zastopnikom nemških strank: 1. Da bo njegov kabinet izrecno prijazen Nemcem. 2. jDa se bodo razmere na Češkem uredile izvenparla-mentaraim potom, in sicer najkasneje v januarju, vsekakor še pred sejo državnega zbora. Razen tega je izjavil novi ministrski predsednik, da bo v očigled oktroiju, ki se bo uvedel s cesarskim patentom, vodil pro-vizorno do nadaljnih odločb poljedelsko ministrstvo, ker namerava šele po naredbi oktroija pozvati češkega fevdalca v vodstvo tega ministrstva. Šele na podlagi teh zagotovil so nemški politiki pooblastili imenovanca, da smeta vstopiti v kabinet. — »Bohemia« ponavlja, da se je grof Ciam-Martinic izjavil za načelnega pristaša nemškega državnega jezika. — Tako nemški listi. Mi novega ministrskega predsednika ne bomo sodili po razmotrivanjih v nemških listih, ampak po njegovih dejanjih. — O ministru Urbanu pišejo nekateri listi, da se je vedno pošteno zavzemal za spravo na Češkem in je večkrat obžaloval, da vsled radikalnosti nekaterih nemških poslancev ni došlo do sprave, + Stališče Tisze omajano. Iz Budimpešte se poroča 26. t, m.: Opozicijski listi poročajo zadnje dni v zvezi z imenovanjem grofa Czernina za zunanjega ministra in grofa Clam-Martinica za avstrijskega ministrskega predsednika, da je stališče Ti-szove vlade omajano. Z merodajne strani se pa trdi, da to poročilo ne odgovarja resnici, — »Pesti Hirlap« pravi, da namerava Czernin vplivati tudi na ogrsko politiko, Oficiozno se pa trdi, da sc grof Czernin ne namerava v ogrske notranje zadeve vmešavati. + Češki poslanci pri ogrskem kraljevem kronanju. Za češko zvezo se udeleže slovesnosti kraljevega kronanja v Budimpešti razven načelnika Frana Stanek in podpredsednika državnega zbora Zdarske-ga še ti-le poslanci; Dr. Hruban (kat.), Ant, Nemec (soc. dem.), dr. Tobolka, Maštalka (inladočeha), Bradač, Donat, Rudolf Ma-lik, Spaček, Udržal, dr. Viškovsky in dr, Zahradnik (agrarci). + Češko železniško društvo razpu-ščeno, V uradnem listu »Dunajčanke« je ta-le razglas: Razpust društva, C. kr, notranje ministrstvo jer z dekretom z dne 4, decembra 1916, št, 23.207 M. J. temeljem § 24. zak. z dne 15. novembra 1967, d. z, št, 134, razpustilo društvo »Zemska jednota zrizenco dr&h v kralovstvi Češkem«, -f O naši domovini .Polkovnik Alojzij Veltze je izdal v založbi knjigarne Pip-per v Monakovem knjigo »Vom Isonzo zum Balkan«, (Od Soče do Balkana.) V knjigi je zbranih 252 slik iz Kranjske, Primorske, Dalmacije, Bosne in drugih južnih krajev. + Zopet pohvala slovenskih vojakov. Pristojno poveljništvo četne divizije je izreklo visokogorski stotniji slovenskega domobranskega pešpolka št. 27 naslednjo odlično pohvalo: »Visokogorska stotnija št. . . . domobranskega pešpolka 27, ki se je odlikovala že na . , , in zopet na ... s svojo stanovitnostjo in vstrajnostjo, zopet čisto posebno vrši svojo nalogo v odseku . . . Vzorna marljivost v izgradnji njenih postojank in neprestano pogumno patrulj-sko delovanje označata duha, ki tiči v tej stotniji in vsled katerega je ta vrla stotnija posebno zaželjen oddelek. Poveljniku te vzorne stotnije, stotniku Ivanu Rojniku, izrekam svojo zahvalo in posebno priznanje in mu nalagam, da sporoči mojo zahvalo svojim častnikom in moštvu. Vojna pošta . . . 14. dccembr 1916.« -f- Naši fantje. Infanterist 27, domobranskega pešpolka Daniel Hočevar je v dneh od 21. do 25, julija 1916, pokazal redko in zgledno tovariško zvestobo in požrtvovalnost. V najhujšem artiljerijskem in pehotnem ognju je preskrboval vse te dni svojega poročnika in njegov oddelek v postojanki zapadno Sv, Martina na Krasu z jedjo in municijo ter sam vzdrževal zvezo med njimi in municijsko ter menažno postajo. Daniel Hočevar, ki se je že v prejšnjih bojih odlikoval s pogumnim nastopom, je bil odlikovan z malo srcbjpo svetinjo za hrabrost. Odlikovanja. Red železne krone 3, vrste z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 87. pp, Ernest Skallitzky. — Vdrugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje podpolkovnik 87, pp, Viljem Medicus. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 8. san, odd. Gustav Sušnik, — Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik črnovoj. etap, baona št, 506, — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik 2. tren, div. Oskar Peček. — Vdrugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste četovodja 16. pp. Bohinec Pavel. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: narednik Cokl Leon, četovodja Rožman Jakob in poročnik Goj Mihael, vsi pri 87. pp. — Vdrugič sta dobila srebrno hrab-brostno svetinjo 2. vrste sanitetni praporščak Demerec Anton in desetnik Sever Rok, oba pri 87. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poročnik 9. gor. top. p. Kvas Viktor; kadet Kolšek Konrad, kadetni aspirant Kretschmer Adolf, narednik Plevnik Josip, desetnik Tušek Ivan, poddesetnik Lipar Albin, pešci Ribarič Josip, Jeler Mihael, Šoštar Avgust^ Kovačič Anton, Priborič Franc, Kopitar Ferdinand in Petrovič Ivan, vsi pri 87. pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil desetnik 17. pp. Krakar Andrej. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil linijski poročnik Ivan Pavlin. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil mornariški komisar 1, razreda Franc Dernič, — Železni križ 1. vrste je dobil linijski zdravnik dr. Anion Smola. — Kraljevi pruski kronski red 3. vrste je dobil korvetni kapitan Adolf Potočnik. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 3. gor. top. p. Franc Pišlar, pri poveljstvu neke dom. polj, top. brigade, — Padli častniki. Nadporočnik Ga-brijelčič Mihael, 24. pp.; praporščak Pavlin Franc, 97. pp.; praporščak Pirnat Evgen, 97. pp, — Imenovanje. Naslov in značaj stotnika je dobil nadporočnik Josip Dekleva, -f- Odlikovanja v poštni službi. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je prejel poštni oficial Matija Meden v Trstu; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje poštna oficianta Oswald Bostjančičv Celovcu in Franc J e r e b v Trstu ter poštni oficiantinji Alojzija P i s e k in Ernestina J a s n i g v Trstu; zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje poštni oficial Mihael Vaj d v Zadru in poštni adjunkt Jožei Šolar v Inomostu. -f Dr, Kramar in tovariši pomiloščeni. Dunajska poročila poročajo, da so dr. Kra-maf, dr. Rašin, Czenvinka in Zamazal, ki so bili radi veleizdaje obsojeni na smrt na vislicah, pomiloščeni. Dr. Kramaru so izpremenili smrtno kazen v 15 let, dr, Rašinu v 10 let in obema drugima v 5 let ječe, + Novo prebiranje črnovojniških ob-vezancev. Dunajski listi priobčujejo razglas, glasom katerega se vrši novo prebiranje črnovojniških obvezancev rojstnih letnikov 1898 do vključno 1892, in sicer v času od 15, januarja do 5. februarja 1917, — Hrvatski sabor se bo zopet sestal po pravoslavnem Božiču dne 15. januarja 1917. — Smrtna kosa. V uršulinskem samostane v Škofji Loki je umrla učiteljica na meščanski šoli č, M. Cirila Grčar. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. uri. — Umrl je v Prevalju na Koroškem 78Ietni Benjamin Zanoškar, učitelj glasbe in izumitelj metronoma. — Umrl je v Gradcu 911etni vpok. načelnik pomožnih uradov deželnega nadsodišča Aleksander Ussar, ki je služboval na okrožnem sodišču v Celju in na deželnem sodišču v Ljubljani. — Umrla je na Javorniku gospa Uršula Noč roj. Konic, imejiteljica Vodičarjeve gostilne na Javorniku. Pogreb bo v petek 29, t, m, ob pol 10. uri dopoldne, — Na novega leta dan meso, C. kr, urad za ljudsko prehrano je dovolil, da se sme 1, januarja 1917 meso v zasebnih gospodarstvih uživati in v gostilnah oddajati. Prodaja mesa v prodajalnah (mesnicah) pa je prepovedana, — Razpolovljeni dvokronski bankovci, tako sporoča tukajšnja podružnica avstro-ogrske banke, so tudi še nadalje veljavni ter jih imenovana podružnica kakor doslej sprejema. — Inženirski izpit je napravil na češki tehniki v Pragi g. Leskovšek Drago z Planine na Štajerskem. Častitamol — Odvetnik dr. Gvidon Ssrnec, doslej v Ormožu, se po končani vojaški službi preseli v Celje. — Železniška nesreča pri št. Petru na Krasu. Danes zjutraj se je pri Prestrane-ku od tovornega vlaka odpelo šest voz, ki so leteli proti Št. Petru, kjer so zadeli v drug tovorni vlak. Vsled razbitih vo/. dlje časa ni mogel naprej poštni vlak, ki je pripeljal v Ljubljano šele po 9. uri dopoldne. Ranjena sta dva železniška uslužbenca. Invalidi iz ruskega ujetništva. 11, decembra je zopet dospel z Ruskega oddelek zamenjanih invalidov, med njimi črno-vojnik Francckovič, 87. pešpolk, dodeljen 15. op. — Pozivi osem črnovojnsških letnikov pod orožje. Pri zadnjem prebiranju potrjeni črnovojniki rojstnih letnikov 1879, 1873, 1877, 1876, 1875, 1874, 1873 in 1872 morajo pod orožje, ako niso že za določen ali nedoločen čas oproščeni, 10. januarja 1917. Priglasiti se morajo pri c. in kr. nadomestnih poveljstvih, oziroma pri nadomestnih poveljstvih c, kr. deželne brambe (deželnih strelcev), — Na Kranjskem jedo — pse!? V petkovi številki tržaškega dnevnika »La Gaz-zeta di Tricste« čitamo nadaljevanje člankov, spisanih in podpisanih po živinozdrav-niku dr. Arncrrytschu (Arnerič), v katerih razpravlja o konjskem in oslovskem mesu v sedanjosti. V zadnjem delu omenjene razprave se čita: »V nekaterih krajih na Kranjskem se že je pasje meso — ne vemo pa, če se to dogaja tudi kje drugje v Avstriji.« Tako piše dr. Arnerrytsch do-slovno. Za nas, ki vemo, da Kranjska zalaga celo Tržačane z govejim mesom (vsaj deloma), je dr. Arnerrytscheva trditev zelo čudna! Sumimo, da je ta poklon Kranjcem izšel iz kakih postranskih »prijateljskih« namenov! — Ustrelil se je v Osjeku prof. Geza Krnic. Vzrok neozdravljiva bolezen. Upanje je, da ozdravi. — Srečna Ogrska. Deželni osrednji preživljalni urad v Budimpešti je zopet dovolil peči zemlje po celi Ogrski, — En sam brezmesni dan na Ogrskem. Ogrski osrednji urad za prehrano namerava znižati število dveh brezmesnih dni na teden na en brezmesni dan. Tozadevno odredbo bodo v kratkem izdali. Rumunski plen v turških rokah. V bojih pri Plevni so osvojili Rumuni 1. 1877. turške topove in jih odpeljali v Bukarešt. Sedaj, ko so zasedle zavezniške čete Bukarešt, so osvojile tudi te turške topove, katere so odposlali v Carigrad in jih razstavili pred palačo vojnega ministrstva. — Iz Srbije so pričeli 25. t. m. voziti velike množine krompirja čez Belgrad v Avstrijo, — Povodenj v Črnigori. Cetinje, dne 23. decembra. (Kor, ur.) Trajno deževje je povzročilo povodnji, ki so posebno v okrajih Podgorica in Rjeka povzročile veliko škodo. Odločnemu nastopu okrajnega pof veljnika gre zahvala, da je bil okraj pred večjo škodo obvarovan. Prevoz smrtnih ostankov Kara Mit-stafe. Iz Belgrada se poroča, da bedo prepeljali smrtne ostanke velikega vezira sultana Mohameda IV. (1648—1637) Kara Mustafe iz Belgrada v Carigrad. Pomanjkanje napravi ljudi iznajdljive! Dokler imamo še kaj zaloge morskega mahu, se nam ni treba bati pomanjaknia olja. Iz mahu napravljeno olje je ravno tako čisto kot namizno olje, in ima še to prednost, da nam služi kot zdravilno olje. Tudi na stare ljudi in one, ki veliko sede in se malo gibljejo, upliva zelo dobro. Oglejte si današnji inserat Iv. Dežmana in potem poizkusite. Ne boste se kesali. Glasovito, bolečine lajšajoče vribalno sredstvo: Fellerjev dobrodejni rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa-fluid« se ne more nadomestiti z ničemur drugim. Mnogokrat zdravniško priporočeno. Nad stotisoč zahvalnih pisem. Predvojne ceno. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar Ii. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 134 (Hrvatsko). »Elsa kroglice« so tudi dobre, (t) Za Božič in novo leto: Vojaške narodne po-smi za štiri glasove, vezano 1 K 50 vin., v platno 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Najlepšo in najcenejše darilo! Naroča se tudi pri izdajatelju: Fr. Marolt, Ljubljana. nove in staro 3 vsako množino tvrdka JBLAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih znmaSkov o io il » № S e ..prejme, ki bi vozil pošto in po možnosti opravljal domaČe delo. PinOa po dogovoru. C, kr. poštni urad Vremskl - Britof. Dobro ohranjen (voz) proda IVflN EOBE, Ž?b;a vas 53 pri Novem mestu, Dolenjsko. 5023 Ivan čučlč, star 17 lot, iz Vrtojbe štev. 05, je bil v vojaški (prej mostni) bolnišnici v Gorici. 6. avgusta so ga odpeljali i z Gorice v neko drugo bolnišnico. Kdai* lil vedel knj o njem, se prosi, da bi to naznanil njegovemu očetu Fraacu Cučie, Batuje, p. ćrnića na Gotiškem. 21)45 8 ISi piasiianfii шШ SiađirS čaf zinamlca SLADSN je najbolj zdrava in najcenejša 5«. iHe тш v* ТШ1 S Sladinom se lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono guspo Ume pš.'ЈСгпкосгу, soprogo lekarnarja v Gradcu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, cla se prehranja Elzin malček s bladiriom (siadni čaj) in se krasno razvija, torej so more Sladin nuj-tople;e priporočati. Dobi se pri lekarju Trnkoczyjuv Ljubljani poleg rotovža Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schonbrunnerstrasso 10'J, Jo-sefstšidterstr. 25., Radeckyplatz 4. — V Cl?adcu: Sackstrasse 4. dobro blago v originalnih zabojih a ca. 60 do 75 kg tovarniška teža, dalje KISOVO KISLIROE r /St !|§§Ш oddaja po najnižji ceni, 1ВД Е^Ш dok.traja zaloga, tvrdka A, KUŠLAN, LJubljana, Karlovska c. 15. za Ijndf, ki imajo sorodnike v Ameriki S Kdor hoče od svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kako denarne podpore, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in no omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku nuj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v dnu? zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov: Еепгу C. Zaro, тзс-r Atlr: Zentral-Spar-kasse der Gemeimlo Wien, ta-.3 Wien I. Wipplingerstr. 8. : шшшштттмтвш FdpadU najboljša dišava za jedi iz domačih rastlin mesto zmletega popra 3020 v znbojčkih po 5 kg, kilogram K12' - po povzetju; pri odjemu 10 kg zaboj in poštnina prosta. F. Holstein, Trst, Cavana 15. Za vsako mesto se iščejo marljivi zastopniki. Glasovirje, planine, Phonola, električne glasovirle, Orchestrione i. t. d. S, KMETu Z Ljubljana Kolodvorska ul, 25. »b '< obrestuje, v:.led s'-гш.-1г.-. »кдтјп.' 11 • -is Vsegamogočnemu je dopadlo, našo ljubo, dobro mater, taščo in staro mater, gospo v nedeljo zjutraj v 85. letu prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče nepričakovano k sebi odpoklicati. Pogreb binge pokojnice so je vršil v ponedeljek pop. Sv. mašo zadušnice se bodo brale danes in jutri v nunski cerkvi. V Ljubljani, dno 27. decembra 1010. V imenu žalujočih ostalih: e. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. п^а.чиг/кч n »И»ИЛ>>Ј» liMCl.U.. |1ШГТ;.Г 3R i zza -зимвг.аолт-пЕмнг« ОШПЗДОФК. 'тлЈгтигл* * ■umomaru ...i., t ЖШгм F j б| i o t <9 p «J naznanja p. n. klijentom in udeleženim strankam, da posluje od 2. januarja 1917 dalje dopoldne, na prijavo tudi popoldne, v posebnih prostorih dr. Kari TrilJerjeve pisarne ¥ Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 7 3018 -mm mm Ш 4 čš ii ЊМ ra _ 't-'«" 0Wi Џ » Ш Л ' ШШМш tf^l ■ Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na: - w -I „ i P W B џ i fi> m I & dame I fflrhHe ^Шчач iapšcz m dnSogre«cl | ■a rokavi kakor tudi brez rokavov. | Sparile £вр!са iz volne in svile. | Spadn?a krila, pletena iz volne, crepe Ц de santo, svile, listra. klota, bati- | sta itd. a šSomtsinažc, sfajcs, 'iopsca in dru«o perilo, pleteno iz volne, bombaža \ in šifona. Fredpasaiki pisani, beli in črni v vseli modernih krojili. Si'ESSSiLlii v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših. Slagsužcs črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd. a Ga^iaSiž iz sukna, pletene in triko, ч Ra^aofcs glace, pleteno in triko. fj Z£jP32ilia«ISu Iz platna, šifona in batista. | кашшшш^жкшшшккгз жапвк» л iiaj- STSfca likane iz šil boijših kakovostih. Srsjcs za šport v vseh modernih oblikah, iz cefirja in mako. KfflEfia SJ&1&Z v različnih oblikah. Гев5'сга5иа рггЗЈа kakor: srajco, jopice, lil;iče iz volne in bombaža. ■JaSra gasile, zdravniško priporočeno. Hagsoics volnene mako in bombažaste v različnih modnih barvah. бЗзУДЛЈШЈ ШШаиЗвЈв, najboljši izdelek, Kracisža, ИЗ/ажИЈСЗ itd. v veliki izbiri. KakaaJGE glacć, pleteno in triko. ХвриЗ ta&lsJ v vseh kakovostih. DnEs62enICBt gaaiaSe, ro^aoks in m m dgfelice l Spavim lajljEa za deklice. SoHaarP za dečke v vseh kakovostih in velikostih. SjJBržna capics v različnih oblikah | in barvaii. " башаЗг v vseh velikostih. IlagauiSB od najcenejše do najfinejše vrste, za vso starosti, iz volne, bombaža in flora. Binarni frifea ti; nornisJ-io pariSo kakor: lilače, jopico kombinaže (ž:ibe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih, Taira рагЈЗо z;i dojenčke, higijonično | priznano kot najboljše. PrađpasaiHi za deklico iz perilnega v| in beleg.i blaga, kakor tudi za i malo dečke iz močnega raoleskina. жаасх druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski šport in turiste. ■ ■■III■ I I IU 'ТГ —MM i Isiiižfa m парвро1вфА < elblodjo dlake, dalje JjsIsSa ameriškega in švedskega proizvoda veliko zalogo "iSastlifi pli>Š!£GD od naje. do V iki. Posebno priporoCamo različno ualaisia psriSo iz čiste volne in .. . ........................• —J- ,mjlinejšib, in 1за|ШОаег»В;Зв Шшгг iz svile, baržuna in volne. v vseh velikostih, 1 Ljslljsi, isM li11. ft^ S kл Sk@b6rf\6 U«!ili», Hrti trn 10. j -szzM SpsolaaM trgsidaa za ptetaHH, №aiaZs šsa perilo. % UtJTI* l. BW 1'ЈЉ* lil ШШ® In dniteS Ш dsfeilr? ln птШ® l 'Аплгвакк*- ж*тк. тјшмт бетЗДЗ p Pogoil, kakor su SsISa objavljeni, ^a^irii «в 'naga possšila sz spre« &?егрЗз£но o stirasnisB ta upravo, v hlodih a a шт ШЉ&Ш. vsoke vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po r. j višjih dnevnih cenah v polenih in hlodih Cenjenim drmam priporočam svojo zalogo « najnovejših klobukov. logi novi žalni klohuki. vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Rozi Fabčič Rimska cesta 6. Odprto tudi v opoldanskih urah. Cene pnznaro mzke. Dostavitev ! takoj! Dostavitev ! takoj! liaivlsjc cene m spregema ћг z navedli® množine le- Josipa cesta 7, Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najuo>jši sedanjosti, šivajo, vezejo (stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo lOictno garancijo, krogijićea, forezsuiuen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi pri proste in luxus opremi, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen. 2978 ^^ ~ « ' S. д ' J n. a. dež. živij in rentne, nezg. in jam,»tvc-.'5 zavnrovf.''nice sprejema cvanja na doživetje in smrt, otroški!) dot, renina in ljudska, neznjdna h jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna va:nost. Niz!:e piemije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leti.' 1914............................K 173,490.838-— Stan.e gara-1« skih fondov koncem leta 1914...............K 48,752.022'76 V letu 191'i :e ie izplačalo zavarovancem na div dendah iz čistega dobička . . K 432 232'ć6 Kdor 4o:ti?rava skleniti življena^o zavarovanje, veljavno za Uaina ТЗОа.авааа^ naj se v lastno korist obrne do gori imenovane nodrumice. — Prospekti zastonj in poštnine pros.o. 1439 Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi poboji. "^З® ffla i'e Terezie cesta št. 12. Čim preje kl-piš, СбПЗЈе "xupiš — dobro le v JLjllsllfani, sv. Petra nasip 7, blizu frasrSi«■famsssega mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri s? Jč fiJ ® si lahko naredi vsak sam iz mojega najbolj priporočljivega Mncvb^n^ »H тагсто, solncne opekline, ySJ .j' ! o-^rco, Obrazno rdečico itd. in no J \Ш ffl ] • .hrani kozo rnlu ilostno avezo 111 ' '-no. Cena K 6*70 s poštnino vred. ГУ^В'j , orni« ttnnejo K 10"-, e porcii ■____. ii r;0'70. Vbo brez kp.liih nadaljnili štreiUO*. >uslov za naročila JAN GRCl-SCH, dtožerija pri angelu. Brno 643, Morava, Kijnmanil za rezalno Etokla za stoIUarjo ln domauo rabo. .št. I za steklo v oknih 3'6t>. — Št. 2 /.a nav. močno steklo 2л. 0*3C. St. za V!>o vrsto brušenega stekla Ii ВЧ0. — Št.. 4 /,a močno bruse.no steklo, neobdoiano, ,u zn zrcala K H'70. 1'ovzetje 5i vinar cr.. Za reclno in oolidno blago lumči ЈЛН GE0LICH, rtroicrlja rrl ang'O u, ;>r.iIO 043 -lorava. važna сгх> i na cv гзисти obcuunou, da t)ia suiatimi čet>Cii, dcHfet iie pc ^кжакзж^ДДгђ'.ђ тДНИУГУ1 М*ИIIII МЈШНМШтПјДШМИИВ5- Odilovorni urednik: Jo!*f Gostinčar. državni poslanec. Izdala konzorcii »Slovcnca^,