^ ivirturitòlla,
BORBA
Tovariši, delavci Trsta, kmetje, ljudje z morja in tovarn, Trst te naš ! Trst je naš in bo naš, ker tako hoče ljudstvo.	Giorgio Jaksetich
Leto il. — štev. 12.
Ajdovščina, sobota 30. marca 1940
Cena 4.— lire
Tito, Primorska te kliče
Istrsko dekle je v Šmarjah prav Po domače stopilo pi*«d člana zavezniške komisije in mu prisrčno prist-no planilo v objem. Zdelo se je, da občuti v tem trenutku, kakor da pozdravlja starega prijatelja, katerega zc dolgo ni videlo, pa bi mu prav od srca rado povedalo ne samo svoje fe'je, ampak želje vseh svojih bra-0v in sestra. In res je to dekle posedalo nekaj, kar je zraslo v ljudski investi in ljudski pameti: »Tu smo ' Ovenci in mi hočemo Tita.« Poem pa mu je podarilo še šopek pr-ve»a pomladnega cvetja z veselim nasmehom: »Letos prvič svobodno cvete naša —- Titova Istra!«
Ali ni v tem pozdravu odmev kli-c'a tisočerih in tisočerih junaških lorcev, ki so v borbah na Trnovem, s Brdih, pri Trstu, v Istri, za Gorice prelili svojo kri, ali ni v tem kli-'j1* nporoka junakov-talcev, ki so pa-' v Godoviču, po Grgarskem ali »«omeli v ulici Ghega, ali ni v tem . tisočerih in tisočerih, ki manifestirajo v Istri, v Trstu, v Gorici vse-Judsko zahtevo po priključitvi Ju-•jske Krajine k Jugoslaviji, ali ni ^ tem tudi pridušen klic upora delavcev v Trstu, v Tržiču in Gorici,
! stavkajo v znak protesta proti kri-v*_cam, ali ni v tem krik vse Julijce Krajine, krik protesta proti pre-lvanju ljudske krvi, krik protesta Proti fašističnemu nasilju, strahova-!u> zločinskemu pobijanju in poži-J^njenosti, krik: »Popravite krivice,
I	ste nam jih z Kappalo prizadejali, čarat ne bomo klonili!«
Ha, v tem je vse to. Prav v teh ^k«Pih besedah, v tem hc ljudska Usa, v tem je izražena ljudska pa-J116! in zavest, zato, ker je to s krvjo
II	z znojem zapisalo to ljudstvo po alijski Krajini, ker nam je to v rvi; »Tu smo Slovenci! Mi hočemo
agoslavi jo!«
.. Ljudske množice v Julijski Kra-j11" govore, stotisoči danes govore tako, kakor je povedalo preprosto , tisko dekle v svojem doživetem in °n»ačem pozdravu v rodni vasi ‘ uiarje članom zavezniške komisije.
V istem času pa, ko te stotisoč-g ave množice manifestirajo svojo za-. ev°> da sc priključi slednji košček ‘znitičene, izropane, bičane in okr-Aavljene zemlje v Julijski Krajini k aratori Jugoslaviji, v istem času, ko s° naši ljudje spremenili svoje do-aiove in svoja naselja v gaje zele-'la in zastav, ki ponosno nosijo na-Pis; »Tito, Primorska te kliče!«, v 's ,‘ni času, ko so v pokrvavljenc _raske skale vsekali naši ljudje ime da, v prav istem času izdajalci in asisti, kot nosilci nagnusnega ita-ijanskega imperializma ter mario-aetne mednarodne reakcije zopet Prelivajo kri naših sinov, v istem
i.^SU. sc ,latepava iz Italije v Julijsko tirajino zalega fašistov, epurirancev, delomrznežev, ki kriče po naših kra-t \.ki razgrajajo po naši deželi —
■ ulijski krajini, ter skušajo z nasi-lem in psovkami izzivati naše svo-'odoljubno ljudstvo.
In tisti, katerim nikakor ne gre J račun njihove zavojevalne politike °! da bi naše ljudstvo samo odločalo 0 svoji usodi, se niso niti takrat ajreznili, ko so pod streli njihovih zločinskih »civilnih policistov« padli ljudje iz množic, ni jih v besnenju spametovala prelita ljudska kri, ki jo spet pordela izmučena tržaška tia, ampak so v svoji podivjanosti in Protiljudskem besnenju šli še na-Prej.
Začeli so na debelo uvažati kričače in izzivače iz Italije, iz Milana, 'f Vidma itd.: v Pulj so jih pripeljati s parniki in kričali so pod varstvom »črnih brzostrelk« »morte ai sciavi!«, »A morte Tito!«, v Trst so i'ti nekaj dni vozili z vlaki in kričali a«: »morte ai sciavi!«, »A morte Ti-j®!«! v Gorico jih vozijo s kamioni 1,1 spet kriče: »morte ai sciavi!«, »A» morte Tito!«. In vso ^rnih brzostrelk«.
Mussolinijev priročnik in začeli znova. In ljudje jih poznajo. Med temi so Delijak Carlo, skvadrist, Colpi Giovanni, skvadrist iz tovarne Ari-gono, Štolfa, Acegat Carlo Dall'Oglio, stotnik črnih srajc in sto in stotine drugih — samih fašistov.
Čisto prav je, da so prišli, prav je, da so povedali svoj program nasilja in pokazali svoja nagnusna lica, svoje pojave, katerih je bilo naše ljudstvo vajeno še včeraj srečavati v črnih uniformah, fašistovsko moriino kamo. Italijanski fašistični imperializem diha v njih in to pod varstvom pušk in bajonetov.
Tržaške množice z mogočnimi manifestacijami odgovarjajo na zločinsko početje uvoženih fašistov in povsod se razlega klic ljudstva: »Hočemo Jugoslavijo! Tito, Primorska te kliče!«
Zato tudi ni uspelo kričačem motiti našega ljudstva, ko je spremilo svoje juuake-partizanc na poslednji poti. S svojim bednim, prostaškim izzivanjem niso uspeli razbiti nemega krika 60 tisočglave množice, ki sc je poslavljala od Rinalda Rinaldi-nija, bratov Mahne, Zole, Balbija, Jarnika, Jamnika, Pulgerja, Ribariča in Venturinija: »Bratje, niste padli zastonj, vaša kri je napisala naše pravice.«
In ko so besni pričeli pljuvati v množico, ko so začeli razbijati poslopje PNOO-ja in Dom pristaniških delavcev ter zverinsko pretepati naše tovariše, je množica odgovorila: »Hočemo Jugoslavijo!« Še isti večer pa je na krvave nastope fašistov in civilnih policistov ljudstvo odgovorilo s tem, da se je zgrnilo pred hotelom, kjer so nastanjeni člani zavezniške komisije in tam se je njihovo manifestiranje prelilo v eno sama pesem, en sam klic: Jugoslavija.
Tudi akcijski odbor je dvignil ponovno svoj glas, glas ljudstva Julij-1 ske Krajine:	Kličemo na odgovor j
vse, ki so krivi fašističnih izzivanj, vse, ki sejejo mržujo in tirajo izzi-1 vače v protiljudska dejanja! Ponovno dvigamo obtožbo, da je v civilni i policiji mnogo fašistov, ki so orodje za protiljudska dejanja. Obveščamo. ' da so na delu temne fašistične sile, ‘ ki predstavljajo grožnjo resnični demokraciji in mirni rešitvi vprašanja Julijske Krajine,
Opozarjamo na zločinsko vlogo CLN in njegovega časopisja, ki sc je I vrglo na to, da bi s podvojeno stru- j peno propagando ter z znašanjem | svojega besa nad ljudstvom po svojih J agentih v civilni policiji ustvarilo iz-, jemno stanje in onemogočilo delo1 komisije. Za to so jasni dokazi streljanje civilne policije pri Sv. Ivanu, i v škedenjski šoli, v Barkovljah, na , Greti in drugod. Ljudstvo je obsodi-1 lo to delo, izzivači so ostali brez moči in svet je zvedel, kaj hoče Julijska Krajina:
»Tito, Primorska te kliče!«
Končno opozarjamo na spletke reakcije, ki skuša prati krvavo vlogo civilne policije s tem, da zvrača krivdo na ljudstvo, ki brani svojo svobodo in prihodnost. Protestiramo, da je bil klican pred sodišče urednik ' lista »Lavoratore«, ker je objavil po- j ročilo o resničnem dogodku, prote-1 stiramo, ker sc skuša prikazati slo-1 venske učitelje in učence kot agitatorje, ker so se pridružili vsemu ljudstvu v obtožbi škedenjskih morilcev.
Zavezniki, ne pozabite, kaj vam je povedalo istrsko ljudstvo, ne pozabite, kar ste videli:
Ta zemlja je naša, slovenska, jugoslovanska
in mora biti Titova
V nedeljo, 24. t. m. je medzavez-niška komisija obiskala Grožnjan in se dalj časa zadržala v Sičovljah, Šmarjah in v Kopru. Med potjo so jo po vseh naseljih — tudi v tistih, skozi katera so samo potovali — pozdravljale desettisočglave množice ljudi, ki so dajale duška svojim čustvom, ki jih je fašizem dolgo vrsto let tlačil po ječah, taboriščih in moriščih. Nad 25.000 Istranov je ta dan povedalo, kam hoče Istra in kje so želje istrskega ljudstva.
Iz Pa«ina, kjer je bila komisija dosedaj nastanjena, sta krenili delegaciji v dve smeri: ena je krenila preko Buj v šičole in nato skozi Piran in Izolo v Koper, druga pa v Grožnjan, od koder sc je podala preko Buj v Šmarje.
Ekonomski strokovnjaki medza-vezniške komisije so odšli najprej v Sičole, kjer so jih pozdravile zbrane množice tamkajšnjih prebivalcev. Tudi v Piranu in Izoli je ljudstvo z zastavami zaprlo pot komisiji in vzklikalo svoje zahteve po priključitvi k Jugoslaviji. V Piranu je pet znanih fašistov skušalo motiti navdušeno vzklikanje tisočglave množice. Posrečilo se jim je priti pred avtomobile in parkrat zakričati »Vogliamo Italia«. Seveda so se njihovi
vzkliki zgubili med spontanimi in navdušenimi minifestacijami ljudstva, ki je vzklikalo za Titovo Jugoslavijo. Izola je že tedne prej čakala med-zavezniško komisijo. Sedaj so lahko povedali ljudem, ki so prišli v te kraje v imenu zaveznikov, kako so se borili in trpeli, in da bo slovenski živelj ohranjen na teh tleh le, če bodo priključeni Jugoslaviji.
V obmorskih mestih je ljudstvo zvedelo že v dopoldanskih urah, da prihaja medzavezniška komisija. Vest
je prodrla v bližnje in daljne vasi in ogromne množice ljudstva so prihajale na glavno cesto. Ljudje so prihajali od Sv. Jerneja, iz Sv. Lucije, Strunjana. Križa in Portoroža. Vse dopoldne je igrala sredi trga v Piranu godba, množice so ponosno dvigale jugoslovanske zastave, z vseh strani so odmevale borbene partizanske pesmi. Kjer koli se je pojavila komisija, sta med splošnim vzklikanjem najbolj odmevali dve besedi: »Tito — Jugoslavija«.
Sedaj lahko vidite, da smo vsi za Tita in za Jugoslavijo
Višek manifestacij pa je bil dosežen ob prihodu medzavezniške komisije v Koper. Ko so namreč ljudje zvedeli, da je komisija na poti v Koper, je odjeknilo po bližnjih vaseh, kakor plat zvona. Že sredi dopoldneva so prihajali ljudje iz naj-bližjih koprskih vasi Šcmedcna, Salava, Boninija, Bertokov in Cezarjev v Koper. Nosili so na stotine zastav in vzklikali: »Mi smo Slovenci — tukaj je Jugoslavija!« Stari ženici iz Dekanov, ki je nosila lepo okrašeno Kardeljevo sliko in vzklikala na trgu sredi Kopra, so odgovarjale o-gromne množice: »Ne samo z besedo, tudi s srcem smo Slovenci, to ve-
dite vsi, ki ste prišli zaradi tega sem, to naj zve vsak pošten človek na svetu.«
Že dopoldne je bilo zbranih na trgu pred okrajnim izvršnim odborom 5000 ljudi, stotine pa so manifestirale po mestu in čakale po križiščih. Dekleta so povezavala med potjo natrgano cvetje v šopke, mladina je plesala sredi Kopra Titovo kolo. Z vseh strani so sc čuli glasovi vaških godb, ki jih je bilo kar sedem. Med živahno razpoloženo množico, ki je praznovala praznik svojih zahtev, je malo pred 13. prišla ekonomska delegacija medzavez-(Nndaljevanjc na 2. strani)
sciavi!«, pod vodstvom
I« se {«BiH, da so odf^i kliče!*:
Dovolj je fašističnih zločinov, to je naš klic, klic ljudstva Julijske Krajine. Dovolj, stokrat dovolj. Mi hočemo v Jugoslavijo. Zločinci, proč krvave roke od naše izmučene in s krvjo prepojene zemlje. Ljudstvo manifestira, protestira proti fašizmu in krivicam, se bori, zopet žrtvuje, zopet daje svojo kri, dela, obnavlja, ljudstvo s tem dviga svoj silni, neugasljivi klie: »Tito, Primorska te
V Kopru čakajo Komisijo že pred mestom. — I/. vseli strani v Koper, da povedo Komisiji, Kaj Koče Julijska Krajina. — Vse ulice so polne ljudstva. — Na križiščih pričakujejo možje, da bodo sporočili na vse strani: komisija prihaja. — Dekleta in žene v Šmarjah so pozdravile člane komisije v
slikovitih narodni hnošah.
svojih
iz poročila podpredsednika Zvezne vlade demokratične FLRJ
Edvarda Kardelja
V sklopu skupnih sej Ljudske skupščine FLRJ je pred dnevi podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj podal ekspoze, v katerem natančno razčlenjuje in podaja dosedanje delo in uspehe zvezne vlade v pogledu splošne notranje ureditve države in določitve splošne linije gospodarske obnove.
Takoj v začetku omenja prvi letni proračun FLRJ, ki kljub temu, da ni popoln in nekatere stvari v njem niti načelno niso rešene, predstavlja ogromen uspeh in eno največjih zmag, posebno če pomislimo, da je ta proračun izdelan šele deset mesecev po tem, ko je bil izgnan okupator iz dežele in so se poleg tega izvedle tako korenite spremembe glede državne in družbene ureditve. Ta uspeh pripisuje poleg Vztrajnega dela zveznega ministrstva za finance tudi dejstvu, da je državi z izrednimi napori in požrtvovalnostjo vsega ljudstva uspelo v izredno kratkem času, da je v glavnem izšla iz organizacijskega kaosa, ki ga je zapustil okupator in da ji je uspelo v glavnem spraviti v tek in v sistem delo državne uprave, delo ljudske oblasti.
Nato govori o graditvi novega državnega upravnega aparata, ki so ga postavili na trden temelj narodno osvobodilnih odborov iz časa borbe, dalje govori o najvažnejših spremembah v primerjavi s staro Jugoslavijo. Pri tem navaja 4 elemente, ki so povzročili to spremembo. Bistveno nov element v socialno gospodarskem razvoju nove Jugoslavije predstavlja splošni državni gospodarski načrt — to je načrtno gospodarstvo, poleg pa še državna kontrola nad celokupnim gospodarstvom.
Za tem, ko je podpredsednik vlade Edvard Kardelj razgrnil pred zbranimi poslanci rezultate gospodarskega razvoja v industriji, poljedelstvu, prometu, trgovini in preskrbi, kjer je omenjal trgovinsko pogodbo s SZ in gospodarske stike s Poljsko in Češkoslovaško, je govoril še o delovnem poletu množic v novi Jugoslaviji. Uspehi, doseženi v državni izgradnji, so ustyarili pogoje, da je Jugoslavija danes ena izmed redkih v času vojne zasedenih držav, v kateri vladata popoln red in mir in kjer se na vsakem koraku občuti splošna ljudska aktivnost pri obnovi ter globoko prepričanje širokih ljudskih množic, da so na pravi poti.
(Nadaljevanje s 1. strani) niške komisije. Delegati komisije so se ustavili pred okrajnim izvršnim odborom, množice pa so do kraja napolnile prostrani trg, obsipale s cvetjem in zastavami člane komisije, jih pozdravljale in objemale. Neka starejša ženica je prišla prav v ospredje in dejala: »Sedaj lahko vidite, da smo mi vsi za Tita in za Jugoslavijo.« Vzklikanje množic se je prelilo v eno samo besedo: »Tito — Tito.« Člani komisije so se le odtrgali od množic in se umaknili v notranje prostore okrajnega izvršnega odbora. Preprosti istrski kmetje in žene, tlačeni in zatirani koloni, mladina, ki je ure in ure hodila v Koper, vse to se je zlilo v en sam klic, v eno samo zahtevo,: da se primorska zemlja priključi Jugoslaviji. Neka mati z otrokom v naročju sc je odtrgala iz množice in na vsak način hotela do članov komisije, da jim pove prav tisto, kar je prišel povedat v Koper slednji izmed manife-stantov.
Člani gospodarske komisije so se skoraj eno uro zadržali v prisrčnem razgovoru z zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij ter ob tej priliki izrazili občudovanje nad našim ljudstvom. Nato so pričeli sprejemati delegacije. Razgovarjali so se s strokovnjakom za istrski vodovod, z zastopniki sindikatov, zastopniki gospodarstva in luške kapitanije. V teh razgovorih je bilo
Ko so Rujčani izvedeli, da bo prišla komisija tudi v njihovo vas, »o zapeljali na glavno cesto nekaj voz in jo tako zaprli, da je moral vsakdo po stranski poti skozi vas. Vse dopoldne so prihajali ljudje iz drugih vasi, tako da jih je bilo sre-
Spregovoril je še o mednarodni politiki in opozoril na tiste, ki še vedno čutijo potrebo, da dajejo narodom Jugoslavije lekcije glede ljudske demokracije. Vsekakor je čudna logika onih, ki mislijo, da je demokracija samo tako dolgo demokracija, dokler nudi oblast raznim kapitalističnim in reakcionarnim krogom, da pa demokracija preneha tam, kjer se večina ljudstva odloči, da vzame oblast takim krogom. Nato poudarja, da je vse drugo, samo ne lojalno in prijateljsko, ako nekateri krogi v zavezniških državah nikakor ne prenehajo meriti na metre demokracijo onih dežel. ki so svojo demokratičnost večkrat dokazale v svoji junaški in predani borbi proti fašizmu za splošno zavezniško stvar in ki jo danes dokazujejo s svojo borbo proti fašističnim ostankom, proti reakcionarnim vojnim hujskačem in za utrditev miru in sodelovanja med narodi.
In končno je spregovoril podpredsednik Edvard Kardelj o vprašanju dokončne določitve meja nove Jugoslavije, kateri se morajo popraviti krivice, storjene z rapalsko pogodbo.
Iz prve svetovne vojne je Jugoslavija izšla kot mlada država, ki se je z enim delom šele komaj osvobodila izpod turškega in avstro-ogrskega jarma; bila je zelo oslabljena in veliki deli jugoslovanskega ozemlja, ki so kompaktno naseljeni z jugoslovanskim življem, so ostali izven njenih mej. Nič bolj naravnega ni, da Jugoslavija po tej vojni, v kateri je toliko dala za skupno zavezniško stvar, postavlja svoje zahteve, naj se ta jugoslovanska ozemlja priključijo njej, ker v Jugoslavijo etnično spadajo. Tudi zadnji Jugoslovan je pričakoval, da bo Jugoslavija v tem pogledu deležna podpore vseh svojih zaveznikov, na žalost pa se moramo danes truditi, da prepričujemo svet o nečem,.kar je toliko jasno, da je skoraj neprijetno ponavljati.
Jugoslavija je že predložila svoje zahteve glede Italije in Avstrije. Na tem ozemlju živi tretjina vseh Slovencev. Zaradi tega je jasno, da tu ne gre za popravke mej, ampak za usodo naroda. Nad 25% vseh Slovencev živi samo v Julijski krajini. Poleg tega živi v Julijski krajini 6 % celokupnega števila Hrvatov. Na tem istem ozemlju v Trstu in v nekaterih drugih mestih živi v ce-
članom komisije omogočeno, da so se prepričali na podlagi ekonomskih in etničnih dejstev o pravičnosti zahtev, ki so jih izražale zunaj tisočgla-ve množice.
Proti večeru se je zaključilo sprejemanje delegacij. V Koper so se zgrnile še nove množice ljudi, ki so prišle iz oddaljenejših vasi: Kubeda, Gabrovice in Ospa. Ljudje, ki so bili na nogah od prvih jutranjih ur in ki so prehodili dolge kilometre poti, so sedaj vztrajno čakali v dolgem koridorju, ki je' segal od trga do obale in vse do novega mostu na križišču pred Koprom. Ob pogledu na to ljudstvo je izjavil nek član angleške komisije, da ob takih manifestacijah sploh ni govora o propagandi in prisiljevanju ljudi, ampak da lahko take množične nastope o-mogoči samo polna ljudska zavest in volja.
Okrog sedme ure zvečer so prišli člani komisije znova iz poslopja. Množice so jih ponovno obsule s cvetjem in jih rotile, naj po svoji vesti raztolmačijo svetu, kar so videli in slišali. Množica se je vse gosteje zgrinjala okoli avtomobilov, tako da so sc mogli le korakoma pomikati iz mesta. Tudi potem, ko je delegacija že odhajala proti Trstu, se množice še vedno niso razšle: ostale so na glavni cesti, ker so hotele pozdraviti tudi drugi del delegacije, ki sc je vračala iz Šmarij.
di popoldneva, ko so se pripeljali člani komisije, zbranih že nad 15.000. Komisija se je morala dobesedno »prebijati« skozi vas in je zato potrebovala dobre pol ure. Ljudje so ves čas vzklikali Titu, svoji materi Jugoslaviji in članom komisije, ki so
loti 0.7 % celokupnega števila Italijanov. Vsakdo, kdor želi gledati na stvari objektivno, bo razumel, zakaj je to vprašanje toliko važno za narode Jugoslavije. Ni potrebno dokazovati etnične upravičenosti naših zahtev. Prav tako ni treba ponavljati, da ne zahtevamo tujih ozemelj. Ali ni po vsem tem — milo rečeno — zelo čudno, če gotovi krogi v zavezniških državah poizkušajo zaščititi osvajalske imperialistične zahteve svojega včerajšnjega sovražnika pred upravičenimi nacionalnimi zahtevami svojega zaveznika? Ni potrebno, da bi kdo ščitil italijansko ljudstvo pred nami. Nihče ni v tej vojni neposredno toliko pomagal italijanskim protifašistom v njihovi borbi proti fašizmu kakor mi. Z nami so se ramo ob rami borili z orožjem v roki najboljši italijanski ljudje. Tudi oni so se lahko prepričali o tem, da mi ne sovražimo italijanskega naroda, ampak smo njegovi najboljši prijatelji. Ti Italijani so spoznali, da bo resnično svobodna samo taka Italija, ki bo prijateljsko povezana ž Jugoslavijo. Prav tako so spoznali, da Italija, ki bi bila sovražno razpoložena do Jugoslavije, ne bi bila niti svobodna, niti demokratična, niti neodvisna. Od tod, glejte, izhajajo simpatije demokratičnih protifašističnih italijanskih množic za novo Jugoslavijo in, glejte, zakaj je povsem nepotrebno, da kdo ščiti italijansko ljudstvo pred nami. Priključitve Julijske krajine ne zahteva samo jugoslovanska vlada, tako zahtevo predvsem postavlja samo ljudstvo Julijske krajine. Za to je to ljudstvo tudi krvavelo med vojno. To svojo voljo izraža ljudstvo Julijske krajine na tako očiten način, da lahko brez pretiravanja rečem, da o tej njegovi volji vsekakor lahko prav tako točno vedo v zavezniških prestolnicah, kakor vemo tukaj v Beogradu. In ako danes ogromne množice ljudstva vsak dan ponovno prepričujejo mednarodno komisijo, da je to jugoslovanska zemlja, in ako žene med jokom govorijo, da bi vrnitev k Italiji zanje pomenila hujše kakor smrt, potem je to pretresljiv dokument za današnji čas, v katerem se nobena beseda tako pogosto ne izgovarja, kakor beseda »demokracija«. Kajti danes po svetu morda ni kotička, v katerem bi bila volja ljudstva tako očividna in močneje izražena, kakor je v Julijski krajini. Ničesar ne bi hotel prejudicirati, vendar bi hotel poudariti
prišli v Julijsko Krajino zato, da ponesejo glas tega ljudstva in pravice te pokraijne v svet.
Z nepopisnim navdušenjem je sprejela člane medzavezniške komisije gorska vas Šmarje, ki je 9 km oddaljena od Kopra. Ta vas, ki v narodno osvobodilni borbi ni štedila s svojimi žrtvami, je tudi sedaj glasno izrazila svoje želje in pravice. Prav vsaka hiša v vasi je bila okrašena z zastavami in zelenjem, sredi vasi nad trgom pa so vaščani razpeli iz zelenja spleteno peterokrako zvezdo — svoj simbol svobode. Ni bilo hiše, niti ruševine, na kateri ne bi vihrala jugoslovanska zastava.
Vedno nove množice so se zgrinjale v Šmarje s tisočerimi zastavami, transparenti in slikami maršala Tita in Kardelja. Ko je malo po peti uri prišla komisija, so množice dobesedno obkolile avtomobile. Vse povsod se je čulo navdušeno vzklikanje: »Tu smo Slovenci in hočemo Titovo Jugoslavijo!« Le s težavo so
Okrog devete zvečer so člani zavezniške komisije odhajali, ves čas spremljani od neštetih klicev množice: »Zavezniki, ne pozabite, kaj vam je povedalo istrsko ljudstvo, ne pozabite, kar ste sami videli. Mi hočemo Jugoslavijo. Ne pozabite na krivico, ki je bila leta 1918 izvršena nad nami. Ta zemlja je jugoslovanska, mi smo Titovi, Tito je naš!« — Vzklikanje se je prelilo v eno samo najljubšo besedo »Tito, Tito!« Množice se kar niso mogle razkleniti, da bi napravile prostor odhajajočim, vsak hi rad še kaj povedal članom komisije. Prišlo je do edinstvenih in nepozabnih prizorov. Mlado dekle je stopilo s šopkom rož pred člana medzavezniške komisije in mu kakor
samo en pogoj, brez katerega me-1 nimo, da daues ni mogoče objektivno določiti etnične meje v Julijski krajini. Ta pogoj je naslednji: Ne potvorjene številke statistik stoletnih zatiralcev naših narodov, ampak volja in izjava živih ljudi mora biti merilo pri določanju etnične meje v Julijski krajini. Ta volja pa je tako silna in tako pretresujoča, da je ne morejo omajati niti razna izzivanja, niti obračunavanja s strani onih, ki na vsak način hočejo skriti in zadušiti očitna dejstva. Ugoditi čimprej željam ogromne večine prebivalstva Julijske krajine bi pomenilo osvoboditi stotisoče ljudi strahu, da bi bili izročeni Italiji, v kateri so preživeli toliko grozot vse od leta 1918. naprej. Teror, ki ga izvaja italijanska policija že danes v Trstu in drugih mestih nad prebivalstvom ob polni odgovornosti zavezniške vojaške uprave, je najboljši dokaz, kaj lahko pričakujejo ljudske množice Julijske krajine od Italije ali nekake internacionalizacije Trsta.
K temu je treba dodati, da je za priključitev k Jugoslaviji ne samo slovanska večina, ampak tudi večina italijanskega prebivalstva po obrežnih mestih. Šovinisti govorijo, da so to samo simpatizerji komunizma, ki so pozabili na svoje ita-lijanstvo. Italijanski protifašisti v
Že nekaj dni poteka sodna razprava proti uredniku lista »II Lavoratore« tov. Gasperiniju, ki je obtožen, da je s poročilom o dogodkih v škednju, z dne 9. marca, razburjal prebivalstvo in ogrožal javni red in varnost zavezniških oboroženih sil.
Pred sodišče je bil torej poklican urednik enega naših najboljših listov, poklican je bil na odgovor tovariš Gašperini, kar jasno kaže, da skušajo nekateri na vsak način zvra-čati krivdo zločinov, ki jih izvrši civilna policija, na ljudstvo in njegove predstavnike. Že sama obtožnica kaže, da tožitelji nimajo namena kaznovati tistih, ki so povzročili nered in ogrožali naše ljudstvo, ampak da zastopajo prav obtožnico kot priče civilni policiji, sami bivši karabinjerji, kvesturini, priseljenci iz Italije in mnogo takih, ki so se še pred kratkim borili v nemških formacijah proti zaveznikom. Vsi ti s svojimi izjavami zatrjujejo, da policija ni vdrla v šolske prostore, da ni imela naperjenega orožja proti ljudstvu, da niso surovo ravnali z ženami in otroki, da ni nihče slišal otroškega
prišli člani komisije do poslopja, ki je bilo določeno za sprejem gostov. Domačinke v slikovitih istrskih nošah so prisrčno pozdravile komisijo. Prav tako so jih pozdravili zastopniki oblasti in množičnih organizacij. Prebivalstvo jih je objemalo, jih pozdravljalo in jim izročalo cvetje in slike maršala Tita. Na pozdrave je odgovoril amerikanski strokovnjak, ki se je zahvalil predsedniku krajevnega Narodno osvobodilnega odbora v Šmarjah za žrtve, ki jih je vas doprinesla v skupni borbi.
Fašistični okupator je uničil 397 poslopij in odpeljal v internacijo vse prebivalstvo, razen tistih, ki so jim je posrečilo pravočasno pobegniti v partizane. Zato imajo vaščani Šmarij vse pravice, da smejo danes svobodno povedati, da so Slovenci. Ob priliki zadnjega ljudskega štetja v Italiji so našteli v občini Pomjan, kamor spadajo tudi Šmarje, izmed 5000 prebivalcev 766 Italijanov, čeprav jih je bilo takrat vsega skupaj samo tri družine.
očetu, s katerim sc že dolgo časa nista videla, zaupala: »Tu smo Slovenci.« Vse ljudstvo je okraševalo avtomobile gostov s slikami Tita in Kardelja, z zastavami in zelenjem. Dekleta so izročala šopke prvega pomladanskega cvetja z besedami: »Vzemite naše cvetje v dar! Letos prvič cvete svobodna Istra!«
Vzdolž vseh cest, na vseh križiščih pa so čakale nepregledne množice ljudi, ki so od prvih dopoldanskih ur pa do pozne noči pričakovale komisijo, da ji povedo svoje želje in zahteve. Ustavljale so avtomobile in znova in znova ponavljale:
»Ta zemlja je naša, slovenska, jugoslovanska in mora biti Titova!«
Trstu in Pulju so s svojimi ogromnimi manifestacijami dali najboljši odgovor tem klevetnikom. Mi, Jugoslovani, ki smo se od blizu v krvavi borbi proti Mussolinijevemu fašizmu in hitlerizmu spoznali z junaškimi italijanskimi borci iz Trsta, Pulja in drugih krajev Julijske krajine, ko so se ti borili z nami proti skupnemu sovražniku, lahko rečemo, da so to mnogo boljši Italijani kakor oni italijanski šovinisti, ki so do zadnjega trenutka služili Mussoliniju in ki danes nazivajo izdajalce one, ki so razsvetlili obraz italijanskega naroda. Ako je danes večina tržaških Italijanov za Jugoslavijo, potem so oni za tako rešitev prav zaradi tega, ker so dobri Italijani, ker znajo ceniti resnično svobodo, ker dobro razumejo, da pomeni Trst v novi Jugoslaviji dokončno dosego miru in bratstva med Slovani in Italijani na tem področju, na katerem je stoletja vladal žandarski teror in na katerem se je ljudstvo stoletja neutrudno iu krvavo borilo za svobodo, kakršno je hotelo doseči in kakršno je končno v tej vojni s svojo vstajo proti fašističnim zatiralcem doseglo.
To je torej stališče nove Jugoslavije do vprašanja Julijske krajine, ki čaka dejanske izvedbe priključitve Primorja in Istre s Trstom k matični državi Jugoslaviji.
joka; da ni nihče streljal. Na tak način bi postala civilna policija pri vsej krvavi vlogi, ki je in o kateri nihče izmed ljudskih vrst ne dvomi, lik najkrotkejše in najvljudnejše policije. Drugi dan pa je spregovorilo ljudstvo in tokrat se je razkrila prava slika o škedenjskih dogodkih.
Učiteljica Avrelija Sancin, ki je poučevala v razredu osnovne šole v Škednju, je povedala, da so planili civilni policisti v njen razred z namenom, da snamejo zastave raz šolskega poslopja. »Videla sem policista v kotu z brzostrelko, naperjeno proti razredu in otroci so pričeli jokati in kričati ter so prestrašeni zapustili svoja mesta.« Tako je povedala tov. šancinova. Prav tako je uči" telj Sancin Ivan videl enega izmed policistov, ki je odnašal zastave, iu še prej slišal, kako je nekdo močno tolkel s palico po mizi. Tudi šolski sluga je videl, kako so otroci bežali iz šole. 15 letni Štele Remigio je vedel povedati, da ga je pozval kapetan Hobbs, ki je vodil preiskavo v šoli, naj odžaga kos obešalnika in tal, kjer se je nahajala krogla. V tem pa je čutil predsednik sodišča potrebo, da je naglasil, da ni to proces proti civilni policiji, ampak proti uredniku lista »Lavoratore«.
Še cela vrsta prič je nastopila in vsi so v en glas izpričali to, kar je napisal »Lavoratore«. S tem je jasno dokazano, da skušajo nekateri prati zločinsko vlogo fašističnih črnih policistov in naprtiti krivico za krvava dejanja v coni A na ljudske množice, ki branijo svojo Svobodo in prihodnost. Prav ta proces proti uredniku »Lavoratora« pa nas spominja na proces proti izdajalcu Paniniju, ustanovitelju Guardie civiche, ki je bil oproščen, in spet prihajamo do spoznanja, da so le ljudska sodišča in organi ljudske oblasti v stanju pravilno in pravično soditi.
Če se postavlja pred sodišče človeka, ker je v imenu ljudstva napisal to, kar je videl, ali sc potem še lahko govori v coni A o svobodi tiska, o svobodi besede, o svobodi propagande?
Da, lahko se govori, toda to je prihranjeno in rezervirano samo za azek krog gospodov okrog (JLN-a in za njihova glasila »Voce libera« itd. Svoboda besede je prav tako, kakor svoboda manifestiranja v coni A uradno rezervirana samo za proti-/judsko delovanje. Ne samo, da je dovoljena lažna propaganda in da so dovoljeni zločinski nastopi, ampak tem je ustvarjena celo zaščita, tako da lahko delajo pod varstvom pušk in bajonetov, brzostrelk in jeepov, črnih civilnih policistov. Na ta način sc je vsa protiljudska zalega, ki tšče močne podpore v fašistih, katere uvaža iz Italije, strnila v napor, da bi predrugačili dejansko stanje v Julijski Krajini. In v sklopu tega dela je moral tudi naš tov. urednik »Lavoratore«-a na zatožno klop.
Kdor še ni poravnal naročnine, naj to stori čimprej l

Tudi mi vam hočemo povedati, da mora Julijska Krajina
v Jugoslavijo
Vzemite naše cvetje v dar! Letos prvič cvete svobodna Istra
Kdo pride pred sodišče v coni A
Ne tisti, ki je izvršil, zločin proti ljudstvu, ampak tisti, ki jé zločin videi n obsodi]
Štev. 12.
Kaj bomo še napravili, da bo naše tekmovanje še uspešnejše
Aaše deloono Ijudsloo je dobro razumelo poziv maršala Tila in pričelo tekmovati na vseh področjih t e/a.^ Da pa bo delo načrtnejše in Uspešnejše, si je naše ljudstvo posta-uno po vseh vaseh, po vseh ustanovah svoje tekmovalne načrte, svoje obveze, katere je pričelo takoj z oso vnemo izpolnjevati. Poleg rednega dela so začeli s prostovoljnim lij.m ° nndurah in z delovnimi nedeljami. Prav na osnovi tega se danes lahko skoraj vsaka vas postavi s lem, da je z nadurnim delom, z dvornimi ne ieljami m ne go doprinesla ' leniu, da bo obdelana vsa zeml ja, ukor predvidevajo prav vsi načrti naših kmetovalcev, da bodo zasaje-ni Po fašistih izsekani gozdovi, da očistijo dokončno ruševine z na-sih vasi itd itd. Prav na osnovi tega pa se danes tudi lahko postavijo naši delavci, ki pod najtežjimi pogoji obnove s požrtvovalnim nadurnim de-om, z delovnimi izboljšavami, s tem, a so se z duhom in telesom zagrizli ° delo, nemalo dvigajo odstotek na-'le Proizvodnje in zagotavljajo uspe-Hen razvoj naše industrije.
A a osnovi vsega tega pa je jasno, a se kažejo tudi uspehi. Poglejmo samo nekaj številk, ki govore o zanesti in požrtoovanju naših delavko v bistriškem okraju. Delavci o ovarni Tomšič, 64 po številu, so napravili 434 prostovoljnih ur, 20 de-avcev v mizarski zadrugi 150, 2? elavceo v tovarni Samsa 198,102 ru-nrja sta napravila 750 prostovolj-nih ur, 32 delavcev pri Urbančiču . Ur> 44 delavcev pri gozdni upra-oi Snežnik 324 ur in 38 delavcev v ooarni Falersa 205 prostovoljnih nr. Vsega skupaj je torej 327 de-aaceo d eni sami delavni nedelji °Pravilo 2279 prostovoljnih ur, s tem jPnlnjepalo svoj načrt v dvigu pro-ukcije in poleg tega skupni zaslu-j i ?9280 lir podarilo stavkujočim e‘aycem v Trstu. Tudi eno nedeljo ^ s° meščani Ilirske Bistrice opra-Dl 1 8080 prostovoljnih ur, delavci na apnenicj Pregarje 257 delavnih ur. utriški uradniki pa so očistili 6 po-Usenih hiš in popravili 200 m poti D Dasi Kilovče. Pri tem je bila pridana kpf najboljša delavka tovari-^ja Baša Minka, tajnica bistriške Jdine in Sprejela v dar knjigo: ako se je kalilo jeklo«. jPruga skupina je šla na Rateče «rd°, kjer je usposobila 500 m ce-* e za promet. Tu je bil proglašen za
a]bolj požrtvovalnega tovariš Ujčič D8ust. Pri delu na Pregarjah, kjer s.° ^stranili 84 m3 materiala iz poru-stavb, je bila priznana kot naj-°‘/ša delavka tov. Benigar Milka.
■■ udi Idrijčani so v okviru svoje-Prf}omajskega tekmovanja v času 8- do 22. marca dosegli zavidanja *edne rezultate. V eni sami udarni-*_l nedelji je 68 ljudi napravilo o 6 udarniških urah 25 m3 prodnega Peska, 3o ms kamenja, očistili so v furili vojašnicah v Kanomlji 5600 osod zidne opeke ter isto prepe-Idrijo ter iz Idrije o Spodnjo urijo 5 m3 gradbenega lesa za novo °Pekarno. Mladi rudarji so 19. mar-?a D 560 delavnih urah izvozili 50 • metrov jamskega lesa, prevozili , m3 jelovine, zvezali in zložili 40 “o. metrov jamskega lesa, uvozili j m3 novega jamskega lesa, o jašku °rba izvozili 4 tone premoga ter Prekoračili normo za 50 odstotkov.
' istem času so v prostovoljnih Uruh razvozili 200 m3 gnoja na polja.
tani Okrožne narodne zaščite so napravili 920 ur prostovoljnega dela in ?. tern času zorali 3600 m3 orne zem-]e‘ Na Predmeji je 50 delavcev napravilo 45 m3 peska za popravo po-rusenik hiš. 100 delavcev je v Ajdov-^iui na žagi Rizato in sindikalne or-8anizacije v Idriji delalo za preganjance v Trstu; prvi so darovali 20 Us°č lir, drugi pa 47.196 lir.
1 ako dela naše ljudstvo o zavesti, a gradi zase, da dela za novo Jugoslavijo. Prav ob tem pa je treba ^Pregovoriti še o nečem. Pri vseh teh številkah, ki jih dnevno pošiljajo raji, pa še ni podatkov iz nekaterih °asi in ustanov, o katerih pa se točno De’ da ljudje tekmujejo, da prostovoljno delajo in da imajo pri tem mu uspehe. Torej gre pred osem za °’ da bomo znali o svojem delu tudi Poročati, svoje izboljšave povedati udi drugim, ker bomo le na ta na-Clm omogočili, da se bodo naši tek-ruooalni načrti stalno izboljševali in u bodo z izboljšavanji, katere so UsPeli napraviti delavci v eni tovarni, začeti delati po oseh tovarnah omogočili še večji dvig pro-

Prav tako se premalo posveča pažnje popularizaciji tistih, ki boljše delajo. Treba je, da si osvojimo zavest, da mora prav vsak izmed nas poznati tiste idrijske rudarje, ki so dvignili n kratkem času proizvodnjo za 50 odstotkov, da mora prav vsak izmed nas poznati delavce, ki so dvignili produkcijo v Belskem, o Postojni, o Bistrici, v Herpeljah, v Ajdovščini. Ne samo njihova imena, tudi njihove slike moramo popularizirati in ne samo to, poznati moramo jih dodobra, tako da ho vsak kmet vedel, zakaj Ima lahko plug, zakaj ima lahko novo motiko in nov voz in obratno, da bo vsak izmed delavcev vedel, da mu je z nesebičnim in najbolj požrtvovalnim delom omogočil naš kmet zadosti velik kos kruha. Tudi ta zavest mora prevevati naše ljudstvo, ko tekmuje o prvomajskem tekmovanju. Poleg tega naj naše delavne množice vodijo kontrolo nad tem, v koliko so svoje tekmovalne načrte že dosegle, in to ne zato, da bi potem prenehali z delom, ampak, da bodo prvega maja lahko ponosno dejali: Ne samo, da smo izpolnili svoj tekmovalni načrt, ampak smo ga prekoračili za 10, 20 odstotkov.
Pri tem pa naj naše delavne množice kažejo na tiste, redke poedince, ki z rokami v žepih čakajo, da jim bodo začele same pečene piške leteti v usta. Pokažejo naj vsem in na ta način bomo spoznali, da so to tisti brezvestneži, ki bi radi živeli na račun ljudskih množic in jim nikakor ni všeč, da bi prijeli za delo. Prav o času našega delovnega poleta sti dolžna naš delavec in naš kmet, da razkrijeta javno na stenčasih, na tekmovalnih oglasnih deskah, na zborih volivcev tiste, ki nočejo z njimi delati, ker so to ne samo delomrz-neži, ampak tudi škodljivci naše ljudske skupnosti, nasprotniki naše borbe, sovražniki naše Jugoslavije. Če bomo na ose to pazili poleg našega naj požrtvovalne j še ga dela, bo naše tekmovanje še uspešnejše in še zadovoljivejše.
POZIV
»Gregorčičeva založba« v Trstu poziva mlacTmo, ki še ni poslala opisov svojih doživljajev iz osvobodilne borbe za mladinsko knjižnico, da to čimprej napravi. Mnogo spisov iz najrazličnejših krajev smo prejeli, pogrešamo pa še vedno mnogo prispevkov. Skrajni čas je že, da se nam pošljejo. Kdor bo zamudil, ne bo uvrščen v knjižico. Pohitite! Naj ne bo kraja, ki se ne bi odzval!
Gregorčičeva založba v Trstu, Carducci 6.

Medtem, ko je svetovna reakcija po vojaškem uničenju fašizma mobilizirala vse razpoložljive sile in se (e sile danes poslužujejo najgrših provokacij, laži in nasilstev, da bi v posameznih državah vpostavili in utrdili oporišča za nadaljevanje svoje osvajalne in izkoriščevalske politike, medtem ko Churchill bujska narode na vojno, SZ prehaja k delu in obnovi.
Reakcionarne sile razvijajo svojo dejavnost s tem, da blatijo in klevetajo mlade demokratične države in organizirajo propadle fašistične bande iz vseh vetrov, da izzivajo incidente na mejah naprednih dežel in ogrožajo mir, SZ pa gradi in utrjuje svojo domovino.
Zmagoviti sovjetski narodi ne mislijo danes, kako bi izkoriščali druge narode, kako bi svojo veliko zmago nad fašizmom izkoristili v osvajalne namene. Narodi Sovjetske zveze so se z istim elanom kot pred 4 leti na sovražnika vrgli danes na delo za obnovo porušene domovine, na izboljšanje materijalnih in kulturnih pogojev življenja. Sprejeli so petletni načrt obnove in razvoja narodnega gospodarstva za razdobje od 1946 do 1950 leta.
Petletke so v Sovjetski zvezi znana stvar. Po prvi svetovni vojni in izvedeni socialistični revoluciji so narodi SZ z načrtnim in prostovoljnim delom v okviru petletk ustvarili in izboljšali svojo industrijo, uredili kmečko gospodarstvo in jih je tako sedanja vojna zajela tehnično in gospodarsko pripravljene.
Sedanja petletka predvideva sistematično zvišanje življenjske ravni ljudstva po postopnem zniževanju cen blagu in utrjevanju sovjetskega rublja, dalje po čim večjem povečavanju stanovanjskega fonda države in dvigu kulturno življenjskih pogojev prebivalstva, po zvišanju ravni mezd v skladu z dvigom produktivnosti dela in s kvalifikacijo delavcev, z zvišanjem izdatkov v naravi za delovni dan in dvigu skupnih dohodkov na kolhozih in končno pa povečanju nagrad za izpolnjevanje in preseganje državnih načrtov in za znanstveno tehnična odkritja.
Tako bodo v SZ ogromno dvignili življenjski standard ljudstva, skrbeli za vzgojo strokovnjakov zlasti v kovinski industriji, energetični industriji, v industriji za kmetijstvo, za železniški promet, za vzgojo učiteljev osnovnih in srednjih šol itd. itd. Petletko določa tudi obnova in izgradnja 3,400.000 stanovanjskih zgradb po vaseh, poleg tega bodo plače delavstva ob koncu petletke presegle raven iz leta 1940 za 48 odstotkov.
Tako v Sovjetski zvezi, kjer gredo dohodki državnih podjetij v korist vsemu ljudstvu, kjer ni velekapitalistov, ne trustov in kartelov, okoli katerih bi se zbiral denar milijonov delovnega ljudstva. In proti takemu redu kot je v SZ dviga svoj glas gospod Churchill, zastopnik finančnih mogotcev vsega kapitalističnega sveta, ker so v opasnosti njihovi privilegirani položaji, ker po njihovem mnenju je demokracija samo za »višjo družbo«, za ljudstvo pa pomeni demokracijo brezpogojna pokorščina.
Toda gospod Churcill je svojimi na-1 svetu, takrat je svobodoljubni svet spo-zori in predpostavkami o ureditvi člove-1 znal zahrbtnost in nevarnost mednarod-ške družbe strahovito zaostal za napred- nega fašizma in poslal svoje borce na nimi ljudskimi množicami, ki korakajo I pomoč španskemu ljudstvu v obrambo mimo besnečega Churchilla novemu živ-1 demokratičnih pravic vsega naprednega Ijenju nasproti. Tako korakajo ljudske | človeštva. Če upoštevamo dejstvo, da je množice v Poljski, Češki, Bolgariji, Alba- bila španska vhjna glavna preizkušnja niji, pred vsemi pa narodi Jugoslavije, ki I nemškega in italijanskega imperializma si v silnem delovnem poletu načrtno I za njuno splošno ofenzivo proti demo-
ustvarjajo nove boljše življenjske pogoje,
Na skupni seji obeh zbornic
Ljudske skupščine Jugoslavije
ki v teh dneh zaseda, je podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj podal poročilo, iz katerega razvidimo, da v deželi, ki jo je razrušil in opustošil okupator, ki je doživela tako velike izpremembe glede državne in družbene ureditve ter novih odnošajev med narodi, da ti narodi že po 10 mesecih potem, ko so izgnali okupatorja, sprejemajo splošni letni državni proračun. Ze samo to dejstvo kaže na izredno ustvarjalno silo nove ljudske oblasti in požrtvovalno sodelovanje vseh plasti narodov Jugoslavije pri graditvi novega upravnega aparata, pri splošni gospodarski obnovi, pri urejanju prometa ter trgovine in preskrbe.
V ekspozeju Edvarda Kardelja je tudi jasno izraženo stališče Jugoslavije do Julijske Krajine in dobrih odnosov s sosedno Italijo, ki mora priznati pravične zahteve prebivalcev Julijske Krajine in poravnati škodo, ki jo je italijanska vojska prizadejala narodom Jugoslavije.
Za določitev etnične meje v Julijski Krajini pa ne smejo biti merodajne ponarejene številke statistik stoletnih zatiralcev slovenskega in hrvatskega življa, ampak volja in izjava živih ljudi. Kakšna je ta volja, to vemo vsi, ki smo 27 let prenašali nasilja italijanskih raznarodo-valcev, to vedo tudi vsi tisti, ki so v teh dneh priče navdušenim sprejemom med-zavezniške komisije v Istri in Slovenskem Primorju, to vedo tisti, ki so v Skednju streljali v ljudske množice, ki so streljali na predstavnika Jugoslovanske armade, tisti, ki terorizirajo in pretepajo slovensko ljudstvo, da bi udušili ▼ njem željo po svobodi, vročo željo po priključitvi k materi Jugoslaviji.
Iz ekspozeja ministra za notranje zadeve Aleksandra Rankoviča vidimo delo in napore vlade, da spravi vse organe oblasti in uprave, njihove organizacije in njihovo prakso v sklad z novo ustavo. Obenem je v Jugoslaviji s tem, da so oblasti prijele narodnega izdajalca Mihaj-loviča, četniško in ustaško banditstvo dokončno izbrisano, vodje pa postavljeni pred ljudsko sodišče. Glede izročitve drugih vojnih zločincev pa zavezniške oblasti ne kažejo posebnega razumevanja.
19. marca se je v Beogradu začel kongres prostovoljcev, ki so se borili v
španski osvobodilni vojni
v vrstah španske republikanske vojske. Leta 1936, ko je general Franco zavratno napadel špansko ljudstvo, ko se je začela uresničevati zarota, skovana v Berlinu in .Rimu, proti demokratičnim silam v
Uredba
o prometu z vinom in o cenah vina.
Zaradi zagotovitve preskrbe prebivalstva in pravilne razdelitve z vinom izdaja Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje in na osnovi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst z dne 31. VII. 1945 naslednjo
uredbo:
Člen 1.
Vino se smatra za predmet, ki spada pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo ter se zato ukinja prosti promet z vinom. Prepovedana je vsaka prodaja vina, ki nasprotuje predpisom te uredbe.
Upravičeni odkupovati vino sta le Vipavska vinarska zadruga ter Okrajna nabavna in prodajna zadruga v Kopru.
Pridelovalci so dolžni ponuditi vse presežke vina v nakup tem zadrugama.
Člen 2.
V veljavi ostanejo vse že sklenjene pogodbe o prodaji vina, v kolikor so sklenjene v pismeni obliki in v kolikor se izročitev izvrši najkasneje do 6. aprila 1946.
Člen 3.
Zamenjava vina za drugo blago se sme vršiti samo preko zadrug.
Zamenjano blago za vino sme pridelovalec uporabiti le v svojem kmečkem gospodarstvu ter je izključena nadaljnja prodaja.
Člen 4.
Za preskrbo vina po okrajih skrbe Združenja gostilničarjev. Vino smejo nabavljati izključno pri omenjenih zadrugah. Njih delo nadzirajo okrajni INOO.
Člen 5.
Določajo se naslednje najvišje cene vina pri proizvajalcu:
a} za namizna vina do 10% alkohola po Lin 80.— za liter;
b)	za namizna vina do 11% alkohola po Lin 90.— za liter;
c)	za specialna kvalitetna vina in vina z več kot 11% alkohola po Lir 100.— za liter;
d)	za buteljčna vina določi ceno Oddelek za trgovino in preskrbo pri Poverjeništvu PNOO za Slov. Primorje.
Člen 0.
Odkupne vinarske zadruge smejo na-
■foavpj -—j priraftMUči fijg|	zastató-loega človeka pred izkoriščanjem. Načrt-
ka. V tem zaslužku so všteti prevozni stroški od proizvajalca do zadružnega skladišča (kleti) ter vsa manipulacija z vinom.
Člen 7.
Vsi razpečevalci vina na drobno so dolžni predložiti pristojnemu okrajnemu INOO kalkulacijo radi odobritve prodajnih cen. Nihče ne sme točiti vina, ako se ne more izkazati, da mu je prodajna cena odobrena.
Ob določanju detajlnih cen morajo okrajni INOO upoštevati:
a)	plačano nabavno ceno,
b)	20% brutto zaslužek od te nabavne cene,
c)	od 1 do 3% v kritje prevoznih stroškov.
Primernost in upravičenost transportnih stroškov presojajo okrajni INOO po svobodni oceni, upoštevajoč krajevne prilike.
d)	Trošarina.
. Člen 8.
O vsakem nakupu vina izda Zadruga prodajalcu potrdilo, v katerem navede količino, sorto, stopnjo alkohola in ceno prodanega vina.
Člen 9.
Kršilci te Uredbe se kaznujejo z denarno globo do zneska Lir 50.000.— ali s prisilnim delom brez odvzema svobode do 6 mesecev. Obenem se lahko odredi zaplemba vina.
Te kazni izrekajo okrajni INOO.
V težjih primerih, kakor tudi v slučaju povratka, se lahko na predlog javnega tožilca postopa po določilih Uredbe o pobijanju gospodarske sabotaže in nedopustne špekulacije (Uradni list št. 1.)
Člen 10.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave.
Ajdovščina, dne 27. marca 1946.
Poverjenik: France Perovšek 1. r.
Izšla je odredba o prometu z vinom, ki je prav v zvezi z zadnjimi špekulacijami raznih verižnikov po Vipavski dolini bila tem bolj zaželjena. Vino je postalo v očeh nekaterih špekulantov že zadnje sredstvo za odiranje in ekonomsko slabljenje našega ljudstva. Zato bo novo odredbo prav to ljudstvo tem z večjim veseljem sprejelo, saj je namenjena prav temu, da zaščiti prav našega delov-
no razdeljevanje vina ima tem večji pomen, če upoštevamo, da smo pred težkim kmečkim delom in da je poleti kmetovalcem prav tako potreben kozarec vina kot kos kruha.
Kakor predvideva odredba, bo posredovala v vsej vinski trgovini vipavska vinarska zadruga ter okrajna nabavna in prodajna zadruga v Kopru, kjer bodo torej osredotočene vse vinske ponudbe in odkoder bo usmerjeno tudi razdeljevanje vina. Tako bo onemogočeno vsako veriže-nje, izrabljanje in odiranje.
Poleg tega predvideva ta uredba tudi cene vinu in daje torej osnovo trgovini. Na sploh lahko trdimo, da je nova uredba pravočasno zaščitila tako pridelovalca kot kupca pred dobičkarskimi oderuhi.
NATEČAJ
Prvi množični pevski koncert
Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst in Centro di Cultura Popolare v Trstu, razpisujeta natečaj z nagradami za lepak za 1. množični pevski koncert 1. maja 1946.
Osnutek mora predstavljati množične kulturne alegorije bratstva treh narodov, slovenskega, italijanskega in hrvaškega s sledečim napisom: 1. Množični pevski koncert v Trstu in Julijski Krajini — Trst 1. maja 1946. Velikost, oblika in barva lepaka niso pogojni, temveč prepuščeni avtorju.
Osnutki za lepak se naj dostavijo v urad Centro di Cultura popolare v Trstu, ulica Mazzini 32-11 do 12. ure, 5. aprila 1946. leta.
Natečaja se lahko udeleži vsakdo.
Osnutek mora biti opremljen z osebnimi podatki avtorja (ime, priimek in naslov) napisanimi na listu v zaprti kuverti, na kateri mora biti označeno geslo, s katerim mora biti opremljen tudi osnutek.
Predložene osnu'!.-" ho pregledala Žirija in bo zbrala tri deta, ki bodo dobila sledeče nagrade:
1.	nagrada Lir 10.000.—,
2.	nagrada Lir 5.000.—,
3.	nagrada Lir 3.000.—.
Nagrajeni osnutki postanejo last SPZ in CCP, ki bosta z njimi lahko prosto razpolagali in jih uporabljali po svoji voljh
Slovenska prosvetna zveza Centro di Cultura popolare Trst
kratičnim silam v svetu, da so v to vojno vložili toliko sil, kolikor jih je bilo potrebno za zmago njihovega orožja, potem je čisto razumljivo, da je špansko ljudstvo moralo podleči tej ogromni premoči.
In danes ni slučaj, da se vrši ta kongres v času. ko se v najostrejši obliki znova pojavlja pred svobodoljubnim svetom vprašanje Španije in Francovega režima. Neprestano pobijanje protifašističnih španskih borcev s strani Francovih krvnikov pred očmi vsega demokratičnega sveta glasno opozarja vest svobodoljubnih ljudi, da krvavi fašistični Francov režim pred očmi zmagovite demokracije v Evropi nadaljuje svoje zločine in fašistične tiranije. Upravičeno sc sprašuje svobodoljubni svet: ali ni obstoj Franca in njegov krvavi režim klofuta sklepom teheranske, krimske in berlinske konference?
Zato kongres pozdravlja vse akcije, ki so jih podvzeli francoski železničarji, demokratične množice Anglije in Amerike in drugih držav, ki zahtevajo likvidacijo Francovega režima. Obenem pa izraža zahtevo, da se na prihodnjem zasedanju Varnostnega sveta reši vprašanje Španije, ker je vprašanje zmage načel domovinske vojne, vprašanje miru.
Obenem, ko nova Jugoslavija stremi za čim hitrejšo in boljšo notranjo ureditev, za hitro obnovo in zboljšanje življenjskih pogojev svojega ljudstva, pa hoče urediti svoje odnose do drugih držav, vpostaviti z njimi čim tesnejše sodelovanje v kulturnem in gospodarskem pogledu in utrditi resnično bratstvo po-med slovanskimi državami.
Poljska in Češkoslovaška
Na svoji poti iz Poljske, kjer je maršal Tito podpisal prijateljsko pogodbo o medsebojni pomoči in sodelovanju obeh držav, je maršal Tito doživljal prisrčne sprejeme in manifestacije ljudstva za češkoslovaško in jugoslovansko prijateljstvo.
Predsednik češkoslovaške republike je na predlog svoje vlade odlikoval maršala Tita z najvišjimi češkoslovaškimi odlikovanji z redom »Belega leva zmage«, češkoslovaškim vojaškim križcem 1939. leta in z redom »Belega leva« I. stopnje. Visoka češkoslovaška odlikovanja so prejeli tudi minister Milovan Djilas, Vladislav Ribnikar in general Velebit.
Ogromne manifestacije, kjer se je zbralo 350.000 prebivalcev Prage in vzklikalo maršalu Titu in novi Jugoslaviji, so znak res prisrčnega, trdnega prijateljstva narodov obeh slovanskih držav, ki jih je borba za svobodo še tesneje povezala.
Politika iranske vlade
ki je popolnoma pod vplivom svetovne reakcije, raznih petrolejskih trustov in koncernov in je torej nasprotna SZ, vodi iransko ljudstvo v dokaj razburkane vode in je vse prej kot miroljubna. SZ je. ki je takoj po svojem nastanku pričela uvajati načelo enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja v svoji zunanji politiki, se je leta 1918 odpovedala vsem koncesijam, ugodnostim in pogodbam, ki jih je imela carska Rusija v Iranu. Seveda je to storila pod pogojem, da iranska vlada ne odda svojih koncesij nobeni tretji državi v upravo, kontrolo ali izkoriščanje. Te pogoje pa je iranska vlada temeljito prekršila, ko je oddala koncesijo in pravico do izkoriščanja petrolejskih bogastev Irana raznim družbam, kot so Sinclair Company, Standard Oil Company i. dr. Obenem pa so te družbe dobile vpliv na notranje razmere Irana.
Iranska vlada je v zahvalo za podarjene koncesije zahtevala na mirovni konferenci v Parizu, da sc priključi k Iranu ozemlje veliko za dve Jugoslaviji na škodo Sovjetske zveze.
V nadaljnjem razvoju pa je predstavljal Iran močno oporišče hitlerjevim agentom, ki so pod krinko »trgovskih zastopnikov« raznih »specialistov« in drugih strokovnjakov vršili špijonažo. Zaradi ugodnega zadržanja iranske vlade se je hitlerjevcem posrečilo prodreti v vsa področja ekonomskega in političnega življenja države, hoteli pa so še več: spremeniti Iran v bodočo operacijsko bazo za vojaške akcije proti ZSSR. Nemci so pošiljali v Iran vedno več »Specialistov«, tako da je nemška kolonija v Iranu še pred začetkom vojne štela 3000 oseh, Nemški »Specialisti« so prodrli v vsa področja iranske industrije in poljedelstva in dejansko vodili državno ekonomijo.
Po napadu Nemčije na SZ pa so hit-lerjevi agenti organizirali oborožene skupine, ki naj bi šle na ozemlje SZ v Baku, Grozni in druge važne centre in tam izzvale nerede in organizirale sabotažne akcije.
Obenem pa so skupno s profašistič-nimi iranskimi politiki vodili priprave za državni prevrat. Napad Nemčje na SZ so hoteli izrabiti, da bi izvedli svoje napadalne načrte in so že prav odkrito zahtevali sovjetski Azerbejdžan z Bakujem in druga sovjetska področja.
Seveda je to s propadom Nemčije padlo v vodo, vendar iranski reakcionarni krogi še danes vodijo prikrito podtalno borbo proti SZ. ki pa samo škoduje iranskemu Ijndstvu in podžiga nevarnost za mir v tem delu sveta.
Za naš stavku joči Trst
Naše ljudstvo brez prestanka zbira za stavkujoče v Trstu, za tiste, ki so jih civilni policisti pozaprli, ker so branili naše zastave in njihove družine.
Samo od nesebičnega požrtvova-nja in globoke zavesti množic je možno kaj takega pričakovati. Samo ljudje, ki so se zavestno borili, se v tej borbi lahko tudi danes darujejo in žrtvujejo.
Tako je tudi eden izmed najbolj prizadetih okrajev, grgarski, pred dnevi spet zbral 4835 kg krompirja, 665 kg fižola. 111 kg moke, 178 kg žita, 21 kg masla, 290 jajc, 27.5
cija, ZVU pa ne ukrene ničesar, kljub neštevilnim protestom celotne Julijske Krajine.
Pred dnevi so množice protestirale v II. Bistrici, kjer je nad 800 prebivalcev dvignilo svoj glas: Mi smo Slovenci! Trst je naš! Mi hočemo Jugoslavijo. In so poslali naslednjo resolucijo na ZVU:
Zbrani na protestnem zborovanju prebivalci II. Bistrice dne' 26. t. m. odločno protestiramo proti temu, da ZVU ne samo ni ničesar pod vzel a proti zločinski civilni policiji, anipak ji daje vso podporo in dovoli, da v coni A fašisti spet
»Za Trst, za naše boreče se brate in sestre zadnji grižljaj, ki je pri hiši«, tako danes govore naši ljudje, ko prinašajo hrano skupaj.
kg boba, 40 kg korenja, 2 konzervi in 8197 lir.
Prav tako je tudi okraj Ajdovščina spet v eni noči in enem do-polnevu zbral 10385 kg krompirja, 1428 kg koruzne moke, 1795 kg krušne moke, 1918 kg fižola.,, 410 kg graha, 543 kg ječmena, 630 kg masti. 417 kg prepečenca, 144 kg in še 100 štruc kruha, 15 kg suhega sadja, 15 kg soli, 15 kg testenin. 1 gnjat, nekaj kilogramov sira, 7 kg medu, 2 živi teleti ter še nekaj ostalih jedil in 2960 cigaret.
V noči otl 26. na 27. t. m. so v okraju Ilirska Bistrica zbrali 2300 kg živil, ki so jih takoj poslali v Trst. To je prispelo iz vasi II. Bistrica, Trnovo, Vrbica, Zarečica, Dolenji Zenien in Rupa.
In tako zbirajo kar naprej.
Poleg tega pa ljudstvo na množičnih zborovanjih protestira proti postoptkom v coni A. Ogorčene množice zahtevajo, da se že prekine z zločinskim proti!judskim delovanjem, ki so ga v coni A še' pospešili s tem, da so začeli uvažati znane fašiste iz Italije v Trst in druga mesta.
Ti vrše naj ogabne jša izzivanja in nasilje nad našimi brati in pri tem delu jih podpira civilna poli-
skozi tržaški radio razširjajo proti-Ijudsko propagando.
Mi nismo in ne bomo nikoli pozabili na to kar je naše, ker je za našo zemljo tekla naša kri. Že v borbi smo se odločili, da se mora Primorska priključiti Jugoslaviji, ker naša preizkušena in izmučena zemlja ne sme nikdar več trpeti zatiranja in raznarodovanja.
Odločno stojimo našim bratom v coni A ob strani, ker se bore za demokratične pravice, ker se bore tudi za naše pravice, ki smo si jih skupno priborili.
To, kar danes počenjajo nekateri po Trstu, to pomeni zarodke novega fašizma in tega ne sme in ne rhore dovoliti nihče, ki je trpel in krvavel v pravkar zmagovito zakljdčeni zavezniški protifašistični borbi.
Mi tega ne dovolimo in kličemo: Proč s fašisti!« j
Tak glas so dvignile tudi nad tisočglave množice, v Št. Petru, ogromne množice v Postojni, Idriji, Tolminu, Kozini in Ajdovščini. In tega glasu ni mogoče prezreti, ker je to klic iz zdravih ljudskih prs, ob katerih se je fašizem že razbil in se bodo razbili tudi njegovi ostanki.
Uničevanje naših gozdov
Ob nevarnem razširjenju gosenic po naših borovih nasadih na Krasti smo z veseljem videli, da je ljudstvo razumelo nevarnost škode, ki jo gosenice počenjajo na gozdnih nasadih, in je uložilo vse sile, da zatre škodljivca.
Danes pa opažamo drugi pojav, ki je še resnejši in hujši od prvega.
Okrog Herpelj-Kozine se vidijo ogromni skladi lesa, debelega kakor zapestje in tanjšega, kar priča, da se seka gozd. ki je v najboljšem razrastu. In to gozd na kraskih tleh! Drobiž, ki danes nima prave cene, ki bi pa jutri lahko predstavljal res vredna drva.
Zakaj se to dogaja? O tem je treba spregovoriti.
Kolikor nam je znano, so ljudske oblasti uvedle kontrolo sečnje na ta način, da bi se dovolilo sekati samo gozd, ki je za sečnjo res sposoben in da bi se onemogočilo njegovo uničevanje. Sicer se tudi iz vsakega gozda najde nekaj za sečnjo, ako se samo malo bolje pogleda in pravilno postopa. Fo je dolžnost naših gozdarjem. Qm so
zato tukaj, da pokažejo ljudstvu in posameznikom, kako se pravilno in koristno gospodari. Njihovo znanje ima biti na korist ljudstvu, ki mora to razumeti in samo iskati nasveta pri njih.
Mnogi trdijo, da se je v letošnji zimski sezoni v okraju Herpelje— Kozina posekalo desetkrat več drv nego v nekaj zadnjih letih skupaj.
Ljudstvo naj zaščiti svoj gozd, naj opozori brezvestneže, špekulante pa razkrinka. Ljudstvo mora preprečiti nadaljnje uničevanje našega narodnega bogastva, kakor je še vselej točno in pravilno reagiralo, kadar je šlo za splošne ljudske interese.
★
Opozarjamo na veliko potrebo apna v letošnji gradbeni sezoni. Z žganjem apna se izkoristijo odpadki od sečenj v gozdovih, ki hi sicer ostali neizkoriščeni. Zaslužek je dan mnogim, ki bi sicer ne prišli do njega. S tem se bo napravilo dek), ki je koristno *a obnovo, m ohranili ostanki naših bornih k raških gozdičev.
Obnovitvena zadruga v Cerknem tekmuje
Skoraj 40% vseh poslopij je pri nas uničil okupatorjev bes Cerklja-ni pa. z namenom, da tekmujejo v hitri obnovi domovine, so si menda prvi na Primorskem ustanovili obnovitveno zadrugo, ki je že v začetku uspešno razvila svoje delo. Na številnih sestankih zadrugarji sklepajo o zasnovanih novih načrtih ter izpopolnjujejo že organizirane zadružne obrate, razpravljajo, razdeljujejo les in drugo gradivo, ki jim ga je za obnovo dodelila ljudska oblast.
Živahno je v obratih obnovitvene zadruge. Kako pa ne. Saj je prav v teh dneh zapela svojo veselo pesem obnovljena zadružna žaga v Cerknem, ki reže brez prestanka noč in dan. Skoraj istočasno pa je opravil svojo prvo uspešno vožnjo zadružni kamion, ki so si ga zadrugarji obnovili v kratkem času kljub temu, da je bil domala razbit. Zadrnga bo izpopolnila svojo strojno mizarsko, kovaško in delavnico cementnih strešnikov, ki jih je organizirala »Tehnična baza« in nato predala Obnovitveni zadrugi. S tem namerava še dvigniti produkcijsko sposobnost delavnic.
Prostovoljno delo, medsebojna pomoč in skupni načrtno organizirani prijemi nastalih problemov, so vodila našim zadrugarjem. Številne nove strehe na Cerkljanskem pričajo o uspehu take dejavnosti. Že pozi-
mi so si zadrugarji z nadurnim delom pripravljali in obtesali tramovja za dvajset novih strešnih stolov. Pogorelci iz najbolj porušenih vasi Lazeč, Otalež in Plužn je so v državnem gozdu posekali v okviru zadruge 150 m3 lesa za obnovo. Sečnjo v gozdu Zadruga nadaljuje, da izvrši načrt za posek 600 m3 lesa, nakazanega v Kanomeljskih državnih gozdovih. Na Cerkljanskem vrhu pa od zore do mraka pripravlja petnajst zadrugarjev obširne sloje prvovrstne ilovice za napravo opeke, ki jo bodo žgali z drvmi, pridobljenimi pri čiščenju v vojnem času zanemarjenih bližnjih gozdov. V teh poljskih opekarnah nameravajo za letošnja obnovitvena dela izdelati 200.000 zidakov. Zadruga si je zastavila tudi nalogo, da bo izdelala vse za obnovo potrebno apno doma, ker imajo na Cerkljanskem izkušene apneničarje in dober apnenec. Že sedaj si žgejo Pogorelci na raznih mestih kar šest košarastih apnenic, v katerih bodo v
izdelali 240 ton živega
prvi etapi apna.
Ker zadrugarji na cerkljanskem nočejo več stauovati v nezdravih, za-tohlih, mračnih in okajenih dofflO" vih. in ker hočejo dvigniti in izP0' polniti kmečko delo v svojo ko ris in v korist po tolikih žrtvah osvobo' jene domovine, prav pridno posečajo strokovni enomesečni tečaj tehnične baze. Tu Sii izgrajujejo svoje zuanje o sodobnem kmečkem obratu, o hig1' eni doma, o gojenju zdrave živine, 0 sodobnem kmečkem stavbarstvu, c zadružništvu itd.
Uspehi pri obnovi in spoznanje, da je le v skupnem zadružnem na' činu dela mogoče doseči uspen6’ so nam priča resničnega delavnega poleta ljudskih množic, ki ga omogoča edino le po ljudstvu voljen® ljudska oblast, pridobitev krvave narodno osvobodilne borbe vsega primorskega ljudstva, v kateri je 1° j ljudstvo izpričalo in v miru, v obnovi ponovno izpričuje svojo neomajno, kleno voljo za združitev s Til0' vo j ugoslavijo.
Za kulturni dvig našega ljudstva
V sklopu predavanj »Ljudske univerze« v Idriji je minuli torek tov. inž., Godec predaval o rudarstvu v Jugoslaviji. Številno ljudstvo, ki je napolnilo dvorano, je z zanimanjem sledilo besedam predavatelja, ki je razgrnil pred nami podzemsko bogastvo naše bodoče skupne domovine,
Nedeljsko srečanje med Vipavo in Ajdovščino
' bomo gojili pravilno bor-
Nogometaši trga Vipava so povabili za nedeljo nogometa še iz Ajdovščine na nogometni dvoboj. Ob treh se je tekma ob oblačnem, pa ne mrzlem vremenu začela. Domači so nastopili v belih dresih z rdečo zvezdo, Ajdovci pa v rjavo-zelenih jopicah.
Tovariš Miro, ki je ravno pred par dnevi napravil sodniški izpit, je s piščalko dal znamenje za začetek igre. Igro so odprli gostje, ki so žogo takoj izgubili. Razvila se je zelo ostra borba in že v prvih minutah je padel gol v dobro domačih. Vratarju Ajdovščine se je pozna-
vratih. Ne
kakor tudi da	„ .	.
benost, tovarištvo itd. Nekateri so se med seboj obkladali s priimki, ki nikakor niso na mestu.
Poglavje zase so gledalci, ki se tudi niso ravnali po pravilih. Tudi med publiko je treba odpraviti nezdravi pojav pristranosti in uvesti vzpodbudno navijanje za dobre igrače.
Prepričani smo, da bo revanžna tekma potekla v čisto drugačnem vzdušju in se tudi drugače končala.	Rok
ki skriva v svojem osrčju dragocene zaklade bakra, srebra, zlata in drugi® rudnin. Predvsem smo lahko ponosni na naše idrijsko živo srebro, katero je po svoji kakovosti eno najboljših v vsej Evropi.
Istega dne je bila v okviru P1'0' svetnega društva »Janka Premrl»' Vojka« odprta javna knjižnica. ^se ljudstvo je prispevalo k ustanovit''1 te prepotrebne javne ustanove. Posamezniki so iz svojih zasebnih knjižni® darovali knjige z bogato vsebino, drn-gi pa so s prostovoljnimi p ris pevk1 pripomogli k nabavi slovenskih knjig'
Upamo, da bo ljudstvo pridno segalo po slovenskih knjigah, saj na®1 je bila pet in dvajset let prepovedan® slovenska beseda, pet in dvajset 1® preganjana vsaka slovenska knjig®'
lo, da prvikrat zares stoji v
samo to, da je zelo negotovo prijemal y ykocijanu pri Kopru bodo v za-
ZpXilPfgrePaintUStrebmhnZees°sSa četku aprila odprli vinarsko in sad-mesta je pokazalo, da mu bo treba i jarsko solo za vse, ki se mislijo resno še dosti treninga — da bo postal vratar, posvetiti kmetijski stroki. Da bi čim-Igra se je vrtela ves čas na Ajdovski j fj0ij d-vignili našo kmetijsko proizvod-
Za vzgojo kmetskega naraščaja
polovici, kar je kazalo na premoč domačih, ki so pokazali precejšen napredek od zadnjega nastopa v Tolminu. Sploh je opaziti pri igralcih področja, da se resno zavzemajo za igro. Najboljšo igro je pokazal tovariš Riko, za'njim pa desni branilec Marijo, centerhalf Ivo ih desna zveza, Milan. Vratarju se je poznalo, da je v vipavskih vratih domač; zato ni bil tako plašen kot v Tolminu. Igra domačih sploh je bila še dosti povezana med seboj. Moštvo daje vtis, da se bo dobro razvilo, s poštenim treningom, seveda.
Gostje niso pokazali pteveč lepe igre, tako ne v tehničnem, kakor tudi v estetskem oziru ne. Povezani niso bili dovolj. Teža igre je ležala le na nekaterih igralcih, od katerih je najbolj izstopal srednji napadalec, ki se mu pozna, da je star as. Posebno ga za to karakterizirajo nekatere spretne »goljufije«, ki pa sedaj nikakor več ne spadajo na igrišče.
Igra se je zaključila Z rezultatom 5 :1 za Vipavčane.
Potrebnih je nekoliko splošnih opazk na ves potek igre; ki naj služijo v izboljšanje odnosov med igralci. Ajdovci so se pokazali zelo surovo, kar danes ne spada več na igrišče. Posebno sta se pokazala kot taka desni bek in srednji krilec. Prvi je bil zaradi osebnega izpada obenem z igralcem področja izključen za ostalo igro. Nogometa ne gojimo zato, da se bomo pobili ali v milejši obliki) zasovražili, pač pa zato, da se bomo v igrajoči obliki utrjevali telesno,
njo, moramo vzgojiti tudi dobre, strokovno izobražene kmetovalce, ki bodo dobro poznali sestav zemlje, naše primorsko podnebje, vremenske prilike in upoštevajoč vse to, gojili tiste kulturne rastline, ki v posameznih predelih najbolj uspevajo.
Zato sè bodo gojenci na tej šoli učili vseh strok kmetijstva, kakor; poljedelstva, živinoreje, živinozdrav-stva, vrtnarstva, sadjarstva, vinogradništva, kletarstva, gozdarstva, čebelarstva, kmetijskega gospodarstva v splošnem in knjigovodstva.
Pouk bo trajal predvidoma osemnajst mesecev in bo razdeljen tako, da bo dopoldne teoretični pouk, popoldne pa praktično delo na posestvu, ki je last omenjene šole.
Posestvo obsega skupno 14 ha in ima krasno urejen sadovnjak z 2500 sadnimi drevesi vseh vrst. Tu so vsajene hruške, jabolka, češplje, marelice, češnje, breskve in kiki-jablane. To drevje je po večini pritlikavo; v drevesnici pa bodo nasadili letos 10.000 divjak. Uredili bodo tudi nov matičnjak in silnico, v kateri se bo
Ustanovitev sadjarske zadruge v Tolminu
Napredni sadjarji tolminskega okraja so se zbrali 19. t. m., da se pomenijo, kako bodo s skupnimi napori zboljšali sadjerejo in kako bodo potom zadruge vnovčevali svoje pridelke.
Tov. Martelanc je v uvodnih be-sedab označil pomen take sadjarske zadruge, ki ne bo samo vnovčevala sadni pribitek in produkte, pač pa bo pomagala sadjarjem s potrebnim orodjem. Z združenimi močni bomo zgradili nove moderne sušilnice, katerih si posamezni zaradi prevelikih stroškov ne morejo omisliti in ki bodo zadostile potrebam cele okolice. Obenem pa bo zadruga skrbela za strokovno izobrazbo sadjarjev.
Prečitana so bila zadružna pravi-'ife, s katerimi so se vsi strinjali, ugo-
varjali so le temu, da premajhen zadružni delež nikakor ne more biti v korist zadrugi, ker bo ravno sedaj potrebna večja vsota denarja za nabavo raznega sadjarskega orodja. Vendar delež ne sme biti prevelik, da ne bi manjšim posestnikom onemogočil vstopa v zadrugo.
Sedež zadruge bo v Tolminu, kjer so na razpolago razni strokovnjaki, ki bodo nudili svojo strokovno pomoč.
Izvolili so tudi upravni in nadzorni odbor.
Zopet je storjen korak naprej za proč vit sadjarstva, za dvig celotnega našega gospodarskega življenja.
Tiskovni sklad do sedaj 37.518 lir, 592 din Tiskovni sklad 23. marca 1946. Nameščenci PPNGO Ajdovščina 1048 . lir.
že letos sililo 15.000 cepljenih trt, k»; tere bodo posadili v trtnico in j esc®1 razprodali vinogradnikom.
Tako bo šola poleg tega. da 6® vzgajala dobre gospodarje-kmetoval' ce, ki bodo s svojim strokovnim zlia' njem mnogo pripomogli k dvigu n»' šega gospodarstva in procvitu naše dežele, zalagala'kmetovalce z dobri®31 sadnimi sadikami in plemenito trto.
V šoli je urejeno vse potreba®» tako da se bodo gojenci lahko tud1 praktično priučili vsem panoga®1 kmetijstva. Tako ima šola vzorno ur®' jen kokošnjak, v katerem bodo goji® dve različni kokošji pasmi. V modernem hlevu stoji 5 glav goveje živine švicarske pasme, upajo pa, da bodo v najkrajšem času to rogato družin® pomnožili na 10 glav.
Poleg tega pa imajo za vprego š® dva konja.
Sedaj gradijo še racionalni svinjak in pa moderno in higiensko urejen® gnojišče, kar bo v najkrajšem čas® končano.
Tako bo imela šola vse pogoje i® pripomočke, da bo lahko nudila g®" jencem prav vse, kar jim je potreba® pri pouku in vzgojila na ta način dobre gospodarje, strokovnjake v vseh strokah kmetijstva, ki bodo ogronin® pripomogli k zboljšanju našega km®' tijstva in celotnega gospodarstva.
Naša ljudska oblast je z ustanovi' tvijo te šole pokazala svojo veliko p®* zornost in skrb za napredek našeg® kmetijstva in s tem za napredek i® blagostanje ljudstva naše dežele.
Zato obveščamo tem potom vse ti' ste, ki so dovršili z dobrim uspehom 4 razrede ljudske šole in ki se mislij® resno baviti s kmetijstvom, da takoj vložijo prošnjo za sprejem v to šol® na upravo Vinarske in sadjarske šol® v Škocjanu pri Kopru. Prošnji pril®" zite; 1. rojstni list; 2. zadnje šolsk® spričevalo; 3. potrdilo krajevnega odbora o zadržanju med okupacijo!
4.	potrdilo o premoženjskem stanja staršev ali oskrbnikov.
Gojenci bodo stanovali skupno v internatu.
Pogoje, pod katerimi ho gojen®® sprejet, bomo vsakemu pravočasno sporočili.
iffctetorafaa bothM Izhaja tedensko s Ajdovžckd. » Ocejaje Albreht Bonna,