o Leto XI - Štev. 2 (242) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 GEDAD, 31 januarja 1984 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale • Čedad Na prvi prireditvi kulturnega društva Rozajanski dum Rezija jasno potrdila da hoče živeti in delati «Iz teh korenin naj požene mogočno deblo s košato krošnjo». S tem voščilom je podpredsednik SAZU Bratko Kreft v celoti zajel vzdušje in občutke vseh, kisosevnedeljo 15. januarja popoldnevlepem številu zbrali v Rozajanski kulturski hiši na Ravenci, da bi sledili prvi prireditvi Rozajanskega duma, prvega rezijanskega kulturnega društva, ki je nastalo konec novembra na pobudo skupine prizadevnih rezijanskih kulturnih delavcev. Za Rezijo in z njo za vso slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je bila prireditev posebnega pomena in ne samo zaradi dejstva, da je zagledal luč in zadihal nov kulturni krožek. Rezija si je dala nov glas, močan glas, ki bo zastopal njena hotenja in interese, ki bo spodbujal mlačneše in bo bodril tiste, ki že več let trdo delajo, da bi to prelepo dolino in njene ljudi obudili k narodnostnemu in družbenemu življenju, da bi kultura, ki je zrasla v «Ta rožyni dolvni» pod Kaninom zopet cvetela kot nekoč. In to je cilj, ki si ga zadaja novo društvo, cilj, ki ga je simbolično strnilo v grb (Gora Kanin se dviga nad dolino, v kateri gori plamen ljubezni) in v geslo, pod katerim je potekala prireditev: «Rozajanski dum, moj sami koran» (Rezijanska domovina, moja edina korenina). Manifestacija, katere so se poleg Rezijanov samih, ki so se zbrali v nenavadnem številu, udeležili tudi predstavniki dežele, občinskih uprav gorske skupnosti, slovenskih Zamejskih organizacij in .S',4-ZU, je bila predvsem prikaz rezijanske kulture in tradicije, obenem pa tudi dokaz, da Rezija hoče živeti, delati in se razvijati in da ne namerava več zaspati jesensko spanje, ko v dolini ugasne z odhodom emigrantov glas lokalne radijske postaje. Rozajanski dum je v tem pogledu «nuova rožica», ena od tistih, ki je vzcvetela v zadnjih letih, in ki se lahko ob Pravilni negi in pomoči razvije v čvrsto deblo. Nedeljska prireditev je pokazala, da z.a tak razvoj obstajajo Pogoji in da je to živa želja in zahteva vseh Rezijanov. Kot je v uvodnem govoru naglasil predsednik društva vRozajanski dum» Aldo Madotto so se s posebno rezijansko kulturo in običaji že °d nekdaj ukvarjali razni znanstveniki, navzlic velike-niu opravljenemu delu, za katerega gre zasluga zlasti direktorju SAZU dr. Milku Marčetovemu, Rezija s svojim bogastvom ostaja neizčrpen zaklad za raziskovalce. Ob tem pa je bila dolina v zadnjih letih tudi priča novemu prebujanju in kulturnemu vrenju, nastali so eseji, poezije o Reziji, pojavili so se kantavtorji, ki so na tradicionalno glasbo in poezijo cepili modernejše prijeme, začelo se je resno iskanje in soočanje Rezijanov z njihovo kulturno in narodnostno identiteto, začelo se je iskanje njihovih slovanskih in še zlasti slovenskih korenin, o katerih pričajo najbolj verodostojne znanstvene raziska- ve. Vse to vrenje namerava novo društvo spodbujati in razvijati, saj si je zadalo nalogo, kot piše v statutu, da ohrani rezijansko etnično in kulturno bogastvo, ter ovrednoti jezik v vseh njegovih narečjih, da širi poznavanje o kulturnih in drugih problemih doline, da podpre raziskave, ki zadevajo Rezijo in da širi med prebivalci sodobno kulturo. Ob tem pa, da se bori tudi proti nekaterim negativnim pojavom kot so asimilacija in brezbrižnost za domačo govorico, ki je opazna v nekaterih družinah. Rozajanski dum, izraz in odraz kulturnih potreb in želja, ne samo njegovih ustanoviteljev pač pa dobrega dela Rezijanov, je skupaj z nekaterimi drugimi pobudami le temelj, odsev nekega novega vzdušja in novih hotenj, na katerih graditi pogoje za preporod Rezije za neko novo skladnost med prebivalci in teritorijem, za iskanje novih poti. In prav nedeljska prireditev je s številnostjo obiskovalcev pokazala kolikšna so hotenja v tem smislu. Kulturni del prireditve sta odprli ženski skupini iz Bile, Solbice in z Osojan, ki so zapele nekaj tradicionalnih rezijanskih pesmi. Sledil je nastop malih recitatorjev in citiraucev, nastop moškega zbora Kanin in kantavtorjev Rina in Giovannija Chineseja ter Giovannija Di Lenarda. Za konec je po nastopih pesnikov Silvane Paletti, Renata Quaglie in Gilberta Barbarina, zaplesala rezijanska folklorna skupina. S svojim nastopom je skupina dala nedeljskemu slavju res praznični pečat in prireditev je končala tako kot se za vsak rezijanski praznik spodobi: s plesom. VOJMIR TAVČAR * * * Queste radici diano vita ad un tronco forte e rigoglioso. Con questo augurio è iniziata domenica 15 gennaio a Prato di Resia l’attività del Iz skupščine gorske skupnosti Matajur smučarski turistični center? V večjih smučarskih centrih naše dežele je, po božičnih in novoletnih praznikih, že začela nizka sezona. Turistični operaterji so znižali cene storitev in z bolj ugodnimi tarifami skušajo privabiti čim-več smučarjev; predvsem pa so usmerili svoja prizadevanja na šole, za katere prirejajo smučarske tečaje in bele tedne. Z dokajšnjo zamudo zaradi neugodnih snežnih razmer, so soboto 14. januarja začele delovati smučarske naparave tudi na Matajurju, kjer se je torej le v drugi polovici januarja začela zimska turistična sezona. Zaenkrat žičnica dela le štiri dni na teden in sicer ob sobotah, nedeljah, ponedeljkih in sredah, v fe-brauarju pa bodo smučarske naprave delovale s polno paro. Tudi letos bodo namreč priredili smučarske tečaje za otroke iz Nadiških dolin, Čedada in okolice ter bele tedne za šole. Že zagotovili so na primer svojo prisotnost otroci iz Nabrežine, ki so že lani preživeli nekaj dni na snegu v Benečiji. Smučarski klub Matajur je priredi v nedeljo 22. tekmo, za odrasle in otroke. V februarju bosta tekmovala, v okviru obmejnega sodelovanja na športnem področju, klub Matajur in klub Matajur iz Kobarida. Vendar, kljub naporom nekaterih domačih turističnih delavcev in tudi gorske skupnosti Nadiških dolin, ni Matajur prerasel v dobro obiskovano in razvito zimsko središče. Kje so vzroki? O vprašanju razvoja turizma, še zlasti zimskega, ki je vzbudilo toliko polemik tudi med samini prebivalci vasi Matajur, je bil govor tudi na zadnji skupščini Gorske skupnosti Nadiških dolin, ki se je sestala tik pred koncem leta ZAKON O GLOBALNI ZAŠČITI Razpravo v senatu odložili do vložitve osnutka vlade primo circolo culturale della valle, il «Rozajanski dum», fondato alla fine di novembre. Il circolo, che ha la propria sede nel centro culturale «Rozajanska kulturska hiša», ha voluto dare inizio al proprio lavoro con uno spettacolo di tradizionale cultura e di folklore resiano, presentando i gruppi più vivi ed attivi che operano nella valle. Dopo il discorso introduttivo del presidente del circolo Aldo Madotto ed i saluti augurali del sindaco Di Lenardo, del parroco di Prato Alfonso Barazzutti, del presidente del comitato territoriale dell’U-nione culturale economica slovena Cerno, si sono esibiti i gruppi canori femminili di San Giorgio e di Oseacco, il coro Monte Kanin, i cantautori Rino e Giovanni Chinese e Giovanni Di Lenardo, mentre i poeti Renato Quaglia, Silvana Paletti e Gilberto Barbarino hanno letto alcune proprie composizioni. Ha chiuso la manifestazione, come richiede ogni festa resiana, il gruppo folklorìstico Val Resia con una applauditissima esibizione. Presenti i rappresentanti delle autorità regionali e locali, delle organizzazioni slovene del Friuli-Venezia Giulia e dell’Accademia slovena del-(Continua a pag. 3) Za v sredo 18. januarja napovedan začetek razprave v senatni komisiji za ustavna vprašanja o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, je bil ponovno odložen za nedoločen čas in sicer do vložitve vladnega zakonskega osnutka o tem vprašanju. Zgleda, da se pripravljanje vladnega zakonskega osnutka pospešeno nadaljuje na osnovi predloga, ki ga je dal minister za dežele Romita, ni pa še znano kdaj bo vladni osnutek dokončno pripravljen, niti v kateri veji parlamenta ga bo vlada predstavila. Od tega je tudi odvisno, ali bo razprava potekala v senatu ali v poslanski zbornici, to pa je tudi stvar dogovora med predsednikoma obeh parlamentarnih vej. Vladni zakonski osnutek je osnova za razpravo, ostali osnutki pa so v tem primeru le dopolnilni, imajo pa vsekakor svojo težo zlasti še spričo dejstva, da ni prav nič znano, kakšna bo vsebina vladne- ga osnutka, čeprav je minister Romita dejal, da bo vlada pri njegovi dokončni formulaciji upoštevala mnenja tako italijanskega kot slovenskega dela znane Cassan-drove komisije, ki pa so si bila precej navzkriž. V zvezi s sestankom senatne komisije za ustavna vprašanja velja omeniti, da je njen poročevalec o globalnem zaščitnem zakonu socialistični senantor Garibaldi svoje poročilo že pripravil in da v njem se zavzema za sprejem globalnega zaščitnega zakona za Slovence. Tudi socialisti so vložili svoj zakonski osnutek v senatu, ki je enak kot je bil vložen v poslanski zbornici. Zdaj manjka samo še vladni zakonski osnutek. Upajmo, da bo vlada svoj zakonski osnutek čimprej izdelala in predložila in da bo tak, da bo lahko sprejemljiv za slovensko manjšino. Plodni pogovori med sosedi Obisk delegacije naše dežele z Comellijem na čelu na Hrvaškem in v Sloveniji in je med drugim izglasovala triletni razvojni načrt (proti so glasovali svetovalci KPI, vzdržali so se neodvisni), ki predvideva posege za preko 41 milijard. Triletni razvojni načrt Nadiških dolin ima pa kot eno izmed prioritarnih nalog razvoj Matajurja. S tem v zvezi je vodstvo gorske skupnosti poudarilo pozitivne premike kot dokazujejo, je med drugim dejal predsednik Chiuch, obveze deželnega odbornika za turizem Branca-tija, ki je nedavno bil na obisku v Nadiških dolinah in na Matajurju in se je kasneje tudi sestal v Vidmu z vodstvom gorske skupnosti. Precej pomislekov o možnosti razvoja Matajurja kot zimsko smučarsko središče pa so izrazili na skupščini nekateri svetovalci in med njimi tudi Fabio Bonini, župan iz Grmeka. (Nadaljevanje na 2. strani) Krepitev medsebojnih odnosov, delovanje v skupnosti Alpe-Jadran in položaj ter odprta vprašanja manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, so bile glavne teme pogovorov med uradnim obiskom delegacije naše dežele - vodil jo je predsednik deželnega odbora Comelli -na Hrvaškem. O zadnjem v-prašanju je predsednik Comelli izrazil upanje, da bo vlada čimprej uradno predložila parlamentu in objavila svoj zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodne skupnosti z željo, da bosta že v tem letu senat in poslan- ska zbornica dokončno izglasovala ta normativ na osnovi ustave. Predsednik hrvaškega izvršnega sveta Markovič je z zadovoljstvom pozdravil nedavne pozitivne premike v zvezi s tem zakonom in izrazil željo, da bi zakon o zaščiti zadeval vse Slovence v I tali ji in da bi manjšina neposredno sodelovala kot subjekt v postopku za izglasovanje tega zakona. Na zagrebškem srečanju je Z obeh strani prišlo do poudarka prijateljskih odnosov in dobrega gospodarskega sodelovanje. V letu 1983 je bla- (Nadaljevanje na 2 strani) L’ARCIVESCOVO Dl UDINE PER GLI SLOVENI I circoli e le associazioni slovene della provincia di Udine hanno inviato al ministro Romita, a cui il governo ha affidato il compito di preparare un disegno di legge di tutela della minoranza slovena, e ai vari partiti telegrammi in cui chiedono una giusta tutela per tutti gli sloveni che vivono nella nostra regione. Un telegramma è stato inviato anche dall’arcive-scovo di Udine Alfredo Battisti e sottoscritto da 16 sacerdoti che recita testualmente: «Unendosi alle legittime richieste di istituzioni, organizzazioni, privati, cittadini della comunità slovena della provincia di Udine, arcivescovo di Udine e sottoscritti sacerdoti nativi e operanti nella zona slovena provincia di Udine, chiedono che ad essa vengano riconosciuti propri diritti costituzionali senza discriminazioni con gli altri sloveni della regione». Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 500 lir Naročnina: Letna za Italijo 10.000 ur Za inozemstvo 15.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr. 70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI : mm/st + IVA 18% legalni, finančni, upravni L. 500 mali oglasi 300 L. beseda, osmrtnice in zahvale a moduli Iniziati i lavori di ripristino della canonica L’edificio di particolare valore storico ed ambientale potrà essere così restituito alla sua originaria bellezza I lavori di riatto della canonica di S. Pietro a! Nat. che ha un particolaro valore storico ambientale ed etnico. Oltre due miliardi e mezzo alla Comunità montana per la viabilità forestale Politično življenje-Vita politica I lavori di riatto della Canonica di S. Pietro al Nati-sone, catalogata ai sensi della L.R. 30/77 art. 8, sono finalmente iniziati. L’Amministrazione Comunale, infatti, superando notevoli difficoltà tecnico-burocratiche, dopo a-ver approvato il 30.05.83, in sede di Consiglio comunale, il progetto di riparazione strutturale ed adeguamento funzionale del fabbricato di particolare valore storico, ambientale ed etnico, incaricava la Giunta Municipale ad appaltarne i lavori mediante trattativa privata. Nel frattempo, però, l’avvento della L.R. 63/83, assegnando la competenza per tale tipo di lavori alla Segreteria Generale Straordinaria, bloccava temporaneamente I' espletamento della gara d'appalto. Questa potè essere esperita dopo che apposito quesito indirizzato all’ Ufficio Legale della Regione acclarava che la competenza per tali lavori rimaneva aH’Amministrazione Comunale, avendo questa approvato il progetto prima dell'entrata in vigore della predetta legge. Ditta aggiudica-trice risultò l’impresa Ciocchiatti Giorgio di Udine con un ribasso sull'importo a base d’ asta, indicizzato del 154,81%, pari al 20,28%, per un totale, salvo consuntivo finale, di L. 252.496.855. In data 18.10.83 si procedeva, alla presenza del titolare della ditta e del D.L. Ing. Nicola Somma, alla consegna dei lavori da ultimarsi entro il 13. La discussione e l’approvazione del progetto esecutivo generale riguardante il ripristino della strada della zona residenziale di Scrutto per un importo pari a 248 milioni è stato il punto all'ordine del giorno discusso dall' ultimo consiglio comunale di S. Leonardo. Sono seguite le ratifiche di delibere della giunta che riguardavano l'indennità di occupazione temporanea per l'installazione dei prefabbricati definitivi delle scuole di S. Leonardo e la liquidazione della spesa per la bitumatura della strada Altana-Seuza. E’ stata inoltre autorizzata la stipulazione del contratto definitivo con l’Enel di Udine per la costruzione della cabina di S. Leonardo, dove attualmente c'è carenza di e-nergia elettrica. Si è certificato l'esecuzione dei lavori di sistemazione della zona vicina agli spogliatoi del campo sportivo comunale per un importo di 3 milioni e mezzo di lire. E’ stata quindi ratificata la delibera riguardante il contributo di 10 milioni erogato dalla Banca Popolare di Civi-dale per interventi a favore della scuola integrata di S. Leonardo; approvate infine le ratifiche di delibera riguardanti una il servizio di pulizia della scuola elementare del capoluogo, l’altra la sostituzione dell'arch. Valter Tosolini con l'ing. Giordano Dega-nutti nella direzione dei lavori del 1. lotto per il ripristino della sede municipale. 06.84. Attualmente la ristrutturazione è a buon punto e l’edificio potrà ritornare a svolgere le sue originarie funzioni entro breve tempo. La nuova distribuzione della volumetria interna (4 appartamenti, più stanze da utilizzarsi a scopo ricreativo e culturale) ne permetterà, inoltre, uno sfruttamento più razionale senza, peraltro, compromettere le caratteristiche architettonico-ambientali per le quali è stato catalogato ai sensi dell 'art. 8 della L. R. 30/77. Nella summenzionata seduta consiliare, e dopo il superamento di analoghi problemi, venivano appaltati, sempre in base ai disposti della L. R. 30/77 art. 8, gli ambiti costituenti i lotti di Ponteacco e Sorzento, rispettivamente alle ditte: a) Specogna Angelo di S. Pietro al Natisone, con un ribasso del 16,50% per l’importo netto di L. 202.856.960; b) C.E.I.S.F.A. di leroncig e Predan di S. Leonardo che si è aggiudicata l'appalto con un ribasso sulla cifra a base d’asta pari al 16,60%, con l'importo risultante di lire 137.716.515. Anche per questi due appalti i lavori sono in fase di avanzata ristrutturazione e, presumibilmente, entro la metà del 1984, gli edifici, riparati e di gran lunga migliorati sotto il profilo tecnico - distributivo, verranno consegnati ai rispettivi proprietari. Successivamente è stata approvata aH’unanimità la variante 8 al programma di fabbricazione riguardante l’innesto della strada provinciale Val d’Erbezzo (strada che porta al comune di Stregna) con la strada provinciale Val Al-berone (Grimacco e Dren-chia). Questo in seguito alla prossima costruzione di un nuovo ponte sull’ Alberone per creare uno svincolo adeguato e rendere così più scorrevole il traffico. Il presidente dell’ assemblea ha anche comunicato che il sig. Mario Chiuch non intende più proseguire nella raccolta ed il trasporto delle immondizie del comune e che si è reso quindi necessario indire un nuovo appalto del servizio. I lavori si sono conclusi con la risposta del sindaco Si-maz a 3 interpellanze. PROROGATI INCARICHI A TEMPO PIENO Al PRESIDENTI DELLE CM La giunta regionale ha approvato un disegno di legge relativo alla proroga degli incarichi a tempo pieno ai presidenti delle Comunità montane comprendenti comuni classificati disastrati o gravemente danneggiati dal terremoto. L'obiettivo del provvedimento, ha dichiarato l’assessore regionale agli enti locali e alle foreste Vespasiano, e la continuità nell'attività di ricostruzione. Uno stanziamento di 19 miliardi di lire a favore della viabilità forestale del Friuli - Venezia Giulia è stato assegnato nei giorni scorsi dal ministero del bilancio. Si tratta di un finanziamento predisposto dal Fondo investimenti occupazione (FIO) che annualmente eroga stanziamenti destinati a incentivare l’occupazione appunto attraverso investimenti in numerosi settori. Il progetto pilota alle sistemazioni idraulico - forestali che era stato definito dall’amministrazione regionale nei primi mesi dell’83, prevede la costituzione di piste forestali per un totale V okviru pobud za pospešitev postopka za odobritev globalnega zaščitnega zakona se je enotna slovenska delegacija včeraj dopoldne srečala s prefektom Mariom Mar-rosujem. Enotna delegacija je vladnega komisarja opozorila na nujnost pospešitve parlamentarnega postopka in na zahtevo manjšine, da se sooča z vlado glede napovedanega vladnega zakonskega predloga. Vladni komisar Marrosu je bil nazadnje seznanjen z željo, da bi bila enotna delegacija čimprej sprejeta pri ministru za deželna vprašanja Romiti in predsedniku ministrskega sveta Craxiju, katerima je enotna delegacija že posredovala dokument s svojimi pogledi na vsebino globalnega zaščitnega zakona. V razgovoru je enotna delegacija nadalje opozorila prefekta na vprašanje ozemeljske razsežnosti zaščite in še zlasti na vprašanje videmske pokrajine. V enotni delegaciji, ki se je sestala z vladnim komisarjem, so bili Ferruccio Clavo-ra za Kulturna društva Slovencev videmske pokrajine, Stojan Spetič za KPI, Bogo Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Ljubljana 2./14. julija 1984 informacije: Zavod za slovensko izobraževanje Čedad, ul. IX Agosto 8 Tel. (0432) 731386 di 279 chilometri. Tali realizzazioni consentiranno l’utilizzo con tecniche meccanizzate di 13 mila 950 ettari di bosco ceduo e ad alto fusto: esse dovrebbero consentire di incentivare pure l’occupazione nella zona montana. Il progetto è diviso in sei sub-progetti: nella zona del Canal del Ferro e della Val Canale saranno costruiti 33 chilometri di piste per un ammontare complessivo di 2 miliardi e mezzo di lire; nelle Valli del Natisone 54 km. per circa 2 miliardi e 648 milioni; nelle Valli del Torre 52 km per 3 miliardi e 782 milioni. Samsa za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Branko Pahor za PSI, Rafko Dolhar za Slovensko skupnost in Sergij Pahor za Svet slovenskih organizacij. Plodni pogovori . . (Nadaljevanje s 1. strani) govna izmenjava med obema državama presegla 500 milijard in zabeležila torej povišek za 90 odstotkov. V središču pogovorov obeh delegacij so bila zelo konkretna vprašanja medsebojnega sodelovanja, v marsičem so zaobjeli tudi širša obzorja italijansko-jugoslo'n vanskih ekonomskih odnosov, saj ne smemo pozabiti, da je Italija po Sovjetski zvezi in Zvezni republiki Nemčiji po količini blagovne izmenjave tretji jugoslovanski gospodarski partner. Med glavnimi temami o katerih je tekla razprava, na prvo mesto gre postaviti potrebo po celovitem uresničevanju vseh klavzul osimskega sporazuma, od krepitve prevoznih zvez do sodelovanja na na severnem Jadranu, zlasti mr zadeva zaščito okolja in konvencije o ribolovu. Veliko poudarka je bilo tudi na vprašanju možnih oblik sodelovanja na turističnem področju. 21. in 28. januarja se je nato predsednik deželnega odbora Antonio Comelli s sodelavci, podpredsednikom Zanfagninijem in odborniki Brancatijem, Rinaldijem in Vespasianom, mudil na uradnem obisku v Sloveniji. Po- Comunicato stampa Alleanza DC, PSDI e PSI: preoccupazione per il PCI L'ingresso dei socialisti e dei socialdemocratici nel consiglio direttivo della Comunità Montana delle Valli del Natisone è causa di preoccupazioni per il PCI. Di quale natura siano queste preoccupazioni lo hanno detto i comunisti stessi in una riunione di qualche giorno fa. Molti dei delegati socialisti e socialdemocratici alla Comunità Montana sono stati eletti in diversi comuni nelle liste civiche assieme ai comunisti ed agli indipendenti. Fin dalla costituzione alla Comunità Montana della maggioranza di centro sinistra (DC, PSDI e PSI) il PCI si è trovato all'opposizione, senza peraltro drammatizzare la situazione e svolgendo quindi una politica delle cose e di critica al direttivo monocolore democristiano. La nuova situazione, secondo il PCI, è un po' più complessa perchè PSI e PSDI avranno responsabilità dirette nel consiglio direttivo. La mossa della DC di tenersi stretti i suoi stessi «avversari», (socialisti e socialdemocratici in tutti i comuni) appare sospetta ai comunisti. Questi subodorano l’intenzione della DC di disorientare l’elettorato delle «civiche» e di rompere il rapporto unitario che ha fatto vincenti le civiche stesse e che ha fatto perdere alla DC ben quattro amministrazioni comunali: Grimacco, S. Pietro, Drenchia e Torreano. E potrebbe costarle ancora di più, compresa la Comunità Montana alle prossime consultazioni. Di qui la prudente attesa dei comunisti. TRIESTE Il PCI e la convivenza Dopo gli isterismi, le provocazioni e gli insulti seguiti all'annuncio del governo di voler presentare un disegno di legge per la tutela degli sloveni in Italia, si è fatta strada a Trieste e nella regione I' idea che è necessario ragionare. Se si vuole convivere è bene che govor med Comellijem in Zemljaričem je zadeval gospodarske, znanstvene, kulturne odnose in vprašanje cestnih povezav. Na področju gospodarstva jo bilo v središču pozonosti vprašanje poslovanja po avtonomnih računih. Matajur . . . (Nadaljevanje s 1. strani) «V vseh smučarskih centrih dežele danes smučajo, na Matajurju pa ne, je dejal, in to pogojuje naše posege, po-gojujeo nas tudi pogledi in stališča deželne uprave glede tega centra». Nato je Bonini predstavil sklep deželne u-prave o sektorialnem načrtu za turistični razvoj gorskih predelov Furlanije - Juljiske krajine, ki se naslanja na natančno in razčlenejeno analizo o zimskem turizmu v naši deželi. Matajur, kljub temu, da je pred leti bil vključen med večjimi, vsaj potencialno, smučarskimi središči, danes je v sektorialnem načrtu dežele omenjen le kot manjše sredi-še. Pa ne samo. «Zaradi geografske lege — pravi omenjena študija — Matajur je odločno ne ustrezen za smučanje: bije sonce od jutra do večera, pihajo morski, vlažni vetrovi, možnosti, da se razvije v vi- tutti capiscano il reale contenuto delle richieste della minoranza slovena. Perciò, si sono organizzate conferenze, tavole rotonde, assemblee nelle scuole con uomini politici e di cultura, docenti, scrittori, artisti, ecc. Si è avviata quella che è stata definita la «cultura della convivenza»: il rispetto reciproco, cioè, delle due realtà etniche e culturali, i-taliana e slovena. Il PCI ha voluto contribuire a questa prospettiva, organizzando domenica 15 gennaio a Trieste una tavola rotonda cui hanno dato la loro significativa adesione il segretario regionale del PSI, on. De Carli, il dott. Botteri, già direttore della RAI di Trieste, il dott. Ceschia, fino a pochi giorni fa direttore del Piccolo, il prof. Bratina, direttore dello Slori. Per il PCI hanno parlato il segretario regionale Rossetti ed il presidente dei senatori comunisti, Chia-romonte. Elevati i toni degli interventi, con una sottolineatura della necessità e dell'urgenza di una normativa di tutela degli sloveni. A quel punto agli sloveni saranno assicurate quelle garanzie di legge che faranno giustizia delle speculazioni scioviniste. A questo deve contribuire — è stato detto — soprattutto la maggioranza che deve mantenere nella Costituzione un suo punto di riferimento. De Carli ha affermato il valore di un disegno di legge del governo, mentre il sen. Chiaromonte ha e-sposto le ragioni per le quali il PCI considera questione di libertà e di democrazia l'attuazione, in questa legislatura delle normative di tutela. Lo stesso Chiaromonte ha precisato i passi imminenti del PCI in senato e verso il governo. Il giorno precedente il sen. Chiaromonte, con una delegazione del comitato regionale del PCI composta da Rossetti, Tonel, Redivo e Petricig, aveva fatto visita a Rijeka all’Unione degli Italiani dell’lstria e di Fiume, discutendo argomenti di grande e reciproco interesse. Il gruppo nazionale italiano, garantito da buone leggi federali repubblicane e da tutti gli statuti comunali in cui sono insediati gli italiani, ha ugualmente molti problemi per contrastare l'assimilazione strisciante. Di qui l'utilità di sviluppare circoli, biblioteche, teatri, radio TV, scuole, ecc. per rafforzare le decine e decine di Comunità degli I-taliani sparse sull’intera fascia costiera istriana da Fiume a Capodistria. Chiaromonte ha assicurato l’Unione degli Italiani che farà quanto possibile per il rafforzamento delle relazioni del gruppo nazionale italiano con l'Italia. šino ni, kajti Matajur je visok le 1641 metrov». Omenjena študija, ki je bila osnova za deželni sekto-rialni načrt, nadaljuje z naštevanjem vseh pomanjkljivosti storitev kot so ma primer omejene sposobnosti gostinskega sektorja in tudi težko prevozne ceste po zimi. Da ni Matajur ustrezno področje za razvoj smučarskega turizma, dokazujejo tudi iskušnje iz zadnjih 15 let. Na osnovi vsega tega, torej ni pričakovati, da bo deželna uprava finacirala razvoj Matajurja, če ne v zelo skromni meri. Predlog Boninija, da bi gorska skupnost naročila strokovnjakom, ki se ukvarjajo z vprašanji zimskega turizma, posebno študijo o stvarnih možnostih Matajurja in o sek-torijh, ki jih treba okrepiti za razvoj turizma v teku vsega letu in na področju Matajurja najprej, toda tudi drugih kra-jh Nadiških dolin, je padel v prazno. Kakšne bodo sedaj izbire vodstva gorske skupnosti ni znano, znano pa je, da se noče sprijazniti z dejstvi kot dokazuje odgovor predse-nika gorske skupnosti grmi-šemu županu Boniniju. Predsednik Chiuch je namreč dejal, da se ni treba naslanjati na zgoraj omenjeno študijo, saj so jo napravili strokovnjaki nekje iz Lombardije, ki so na splošno zelo slabo ocenili zimske turistične centre vse dežele. (jn) SCRUTTO 248 MILIONI PER LA STRADA DELLA ZONA RESIDENZIALE Enotna slovenska delegacija pri prefektu Marrosuju Obnova vodstva in popestritev delovanja društva Rečan NOVA GORICA Morto il pittore Komel Obnova vodstva, osvežitev in okrepitev delovanja, program za leto 1984, to so bde glavne teme o katerih so na več sejah razpravljali v zadnjih časih člani kulturnega društva Rečan z Lies. Društvo, ki je gotovo med našimi najstarejšimi drutvi, ustanovili so ga namreč proti koncu šestdesetih let, je bilo v zadnjih časih v hudi krizi, kar se je odražalo tudi v krčenju lastne dejavnosti. In prav na potrebi, da bi ugotovili vzroke za tako stanje in istočasno, da bi pripravili načrt letošnjega delovanja, je bil pou darek zadnjih sej društva. Značilnost kulturnega društva Rečan je vedno bila, da je v svojem delovanju vključevalo široko število ljudi, od mladih do starejših, od in- Le istituzioni della minoranza slovena possono avere un notevole ruolo per la diffusione, nelle scuole della fascia confinaria, di esperienze pedagogiche e didattiche rinnovate, tali cioè da comprendere e valorizzare la cultura del territorio. Esperienze interessanti, curate sia da singoli insegnanti che da scuole e organi collegiali, vanno avanti un po' dovunque, con una significativa espansione nelle Valli del Natisone. Particolarmente interessati a questi sviluppi sono i circoli culturali, la cui presenza nei vari comuni è sempre più incisiva e propositiva. C'è infine l’Istituto per l’Istruzione Slovena che può dare, come ha in parte fatto, quella collaborazione tecnica, operativa e scientifica che l'amministrazione scolastica statale non è tuttora in grado di fornire. L'Istituto, che ha tenuto mercoledì 18 a Cividale una seduta del proprio consiglio, ha attuato — per le scuole — pubblicazioni per l'educazione musicale, per la ricerca d'ambiente, di narrativa per telektualcev do delavcev. Ko so ga ustanovili, je seveda odgovarjalo najprej potrebi po uveljavljanju in odkrivanju lastnih kulturnih in narodnih značilnost, po spoznavanju lastne zgodovine, širše vzeto pa je bila prva pobuda v občini Grmek, ki je dajala možnost domačinom, da se aktivno in ustvarjalno udeležijo kulturnega in političnega življenja, da se združijo tudi v drugačnih oblikah kot so cerkev in gostilna. Lahko bi rekli, da je odgovarjal potrebi po udeležbi in sodelovanju. Ni slučajno, da je prav v novem vzdušju, ki ga je ustvarilo društvo Rečan, nastala v Grmeku napredna občinska lista, ki upravlja občino že skoraj 10 let. Pod njegovim krilem so na- l'infanzia in sloveno, schede, audiovisivi, ecc. Si tratta di diffondere questo materiale per portarlo ai settori più sensibili degli insegnanti delle scuole materne elementari e medie della zona e di farlo conoscere alle scuole ed agli organi collegiali. Il consiglio deU’istituto ha preso in esame anche problemi più diretti e di propria competenza: la gestione dei corsi di sloveno in diverse località e quest’anno anche in Val Canale; l'organizzazione, il trasporto e l’assistenza agli alunni residenti nella provincia di Udine frequentanti le scuole slovene di Go rizia, l'apertura di una nuova sede per la scuola di musica e per le attività culturali (doposcuola e corsi di sloveno) nel comune di S. Pietro •»./ Natisone. Si sono esaminate proposte provenienti da diversi genitori per una più efficace iniziativa pedagogica la parte delle organizzazioni della minoranza slovena. In serata si sono invece trovati a Faedis i genitori degli alunni iscritti alle scuole slovene di Gorizia per discutere problemi e programmi. stale številne pobude in interesne skupine med katerimi velja omeniti fotografski krožek, ki je pripravil vrsto kvalitetnih razstav. Kot že rečeno, je bil prvi cilj, ki so ga ustanovitelji društva prav gotovo dosegli, združiti ljudi in jim nuditi možnost sodelovanja, velik pomen je v tem pogledu imelo Beneško gledališče. Precejšen uspeh je imel tudi Se-njam beneške piesmi, ki je spodbujal ustvarjalnost domačih avtorjev. Lani Senja-ma niso priredili. Nekaj časa že ne prirejajo niti natečaja Kar rože cvete, vasi se vesele, niso priredili več iziti natečaja za najbolj urejeno in čisto vas. Po obravnavi vzrokov, ki so privedli do takega upadanja delovanja so vsi člani novega vodstva, kiga sestavljajo Eddi Bergnach, Aldo Clodig, Jole Namor, Giorgio Qualizza, don Azeglio Roman in, Renzo Rucli, Donatella Ruttar, Sandro Vo-grig in Lidia Zabrieszflch potrdili voljo, da obnovijo delovanje društva, da spet priredijo pobude, ki imajo kulturno težo pa tudi take ki so širše zanimive. V programu za leto 1984 je v prvi vrsti Sen jam beneške piesmi, ki bo v začetku pomladi. V načrtu imajo tudi izdajo knjige o lanski razstavi o emigraciji, izdajo brošure in kasete z najboljšimi pesmi sen jama. Pri vsem tem pa bo treba poiskati vse možne poti za pridobitev potrebna finančna sredstva. Okrepiti po treba tudi delovanje vseh skupin od fotografske do tiste, ki prireja pohode po Nadiških dolinah, do tiste, ki skrbi za organiziranje in upravljanje praznika Sv. Jakoba ter spodbujati nastanek novih. Nadaljevati pa bo treba tudi z delom na področju obveznošolskih otrok, ki je od samega nastanka imelo velik prostor v okviru delovanja društva in ki je letos privedlo do zani- I mive pobude v telovadnici , na Liesah, kjer so otroci iz vrtca, osnovne in nižje srednje šole imeli božično praznik s pesmimi in nastopi ta- \ j ko v italijanščini kot v slovenščini. Njega teža pa je bila na kulturnih in zgodovinskih značilnosti okolja v katerem otroči živijo predvsem pa v sodelovanju med domačim društvom, občino in šolskimi ustanovami. Alla fine di dicembre è morto a Nova Gorica il pittore Silvester Komel. Notevole il contributo dell’artista alla pittura moderna slovena, con numerose mostre, con opere esposte in diversi musei d'arte contemporanea ed in collezioni private. L'ultima mostra di Komel è stata quella di fine giugno a S. Pietro al Natisone in occasione della premiazione del X concorso «Moja vas» e della sagra locale, assieme a Sergio Altieri. Komel ci ave- va portato le sue grandi tele in cui si frantumavano geometrie di colore e prospettive di luce. Piacque, anche a S. Pietro, soprattutto ai giovani visitatori, per la concezione dinamica di un astratto paradossalmente quasi materializzato nell'evento apocalittico. Perciò ci piace ricordare qui l’uomo di cultura e l'artista, estroverso nell’espressione plastica, gentile ed umano nel rapporto con gli altri Rezija jasno . . . . (Nadaljevanje s 1. strani) le arti e delle scienze, la manifestazione inaugurale del circolo è stata aperta con un discorso del suo presidente Aldo Madotto che ha messo in rilievo gli obiettivi che il circolo si prefigge: salva- guardare la tradizionale cultura resiana che si esprime nelle favole, nei canti, nelle danze, nella lingua; difondere la conoscenza di questa cultura, sorta e sviluppatasi all’ombra del Kanin; stimolare le ricerche sulla valle e contribuire alla crescita sociale e culturale della popolazione. Otroški kotiček Rdeča kokoš je brskala po vrtu in je našla koruzno zrno. «Kdo vseje to zrno?» je poprašala. «Jaz ne» je rekel puran. «Tudi jaz ne», je rekla gos. «Potem ga vsejem pa jaz», je rekla kokoš. m «Potem jo ponesem jaz», je rekla kokoš. Ko je bila koruza zmleta, je kokoš rekla: «Kdo zamesi kruh?» «Jaz ne», je rekel puran. «Tudi jaz ne», je rekla gos. Ko je bila koruza zrela, je kokoš rekla: «Kdo ponese koruzo v malin?» «Jaz ne», je rekel puran. «Tudi jaz ne», je rekla gos. «Potem ga zamesim jaz», je rekla kokoš. In je iz tiste moke napravila lep bel hlebec. Ko je bil kruh pečen, je kokoš rekla: «Kdo sne ta kruh?» «Jaz», je rekel puran. «Tudi jaz», je rekla gos. «Ne, vidva ne», je rekla kokoš, jaz ga bom in moje cibe ga bodo jedle! Klo klo cibice moje, poskusite, kako je dober! ». Iz «Rdeča kokoš» V slovenski knjižni jezik prestavljeno besedilo, ki ga je k natečaju «Moja vas» leta 1977 prispeval Albino Stulin iz Gorenjega Tarbija. Ilustracije Alessio Petricig. Izdaja Beneški Študijski center Nediža. Špeter, december 1983. Scuola e cultura del territorio Un ruolo notevole in questo rapporto possono avere le organizzazioni della minoranza slovena IZIDOR PREDAN PREPOVED V. Drama Beneških Slovencev v treh dejanjih Kramaro: Povjem vam, ka-kuo je šlo par škofu, o pogovoru s prefektom ne por-čem nič, ker so padale ta-kuo debele besjede, da še sada, kadar pomislim nanje, ratam ardeč. Trinko: Povej, kako je šlo pri škofu. Kramaro: Monsignor Noga-ra nas je hitro sparjeu. A, ja, muoram povjedat, cla vas ni bilo, ker ste biu šu u Rim. Trinko: Bom potle povjedu zakaj. Kramaro: Ja, škof nas je hitro sparjeu. Želeli smo od njega nasvet, kakuo naj se obnašamo. On nam je po-vjedu, da je že vjedeu za tiste "ordine», za prepoved, da je ta ukaz pošju iz Rima sam Duce. Ordine je dobiu u roke prefekt Temistocle Testa. Nu, povej pa ti Kufolo naprej, kaj nam je še jau, da ne bom samuo jest govoriu... Kufolo: Škof je jau, da je prefekt Testa vprašu njega, naj aplika ordine iz Rima, nakar mu je škof odgovoriu, da njema darlaunost zatuo, da muora vprašat u Vatikan navodila (istrucione) in dokjer ti «istrucioni» ne pridejo, nam je svetovau, naj sprejmemo ukaz in da naj pridga-mo po italijansko, zak čene bojo pošjani vsi duhovniki «al confino». Garantiru nam je, da bo poskarbeu, da se genja preganjanje duhovni- kov s strani domačih elementov. Tuole se je zgodilo 24. avgusta Ijetos. Trinko: Vsi se umivajo an perejo roke, tudi tajšni, ki ne bi smeli. Kufolo: Kar nas je narbuj boljelo, je fakt, da ko smo šli za par dni potlé h prefektu, je do besjede vse vjedeu, kar smo se pogovarjali s škofom. Kramaro: Prav takuo je vje-del tenente Batteatti, če mi je lahko jau u Čedadu, da sta škof in prefekt dakordo. Trinko: (se prime za glavo): Oh, žalostno, obupno žalostno. Preanton: Jaz vjem, kaj bi bluo treba storiti, če bi imel le dvajst Ijet manj. Poklicat bi bluo treba ljudi, jim povjedat odkrito, odkod parha-ja hudobija in zlo, jim povjedat odkrito, da lahko spet pridobijo svoje pravice sa- muo s cepmi, vilami, s skjero, palco in hlodi, kot puntarji. Prešandrin: Buog te pota-laž! Cesare: (je ves čas molčal in poslušal): Tuo bi bla ribe-Ijon, jaz se ne bom tuku proti oblastem... Trinko: Gospodi moji, ne smemo zgubiti glave. Obnašati se moramo bolj modro in prebrisano, kot naši sovražniki. Prepier: Ma tuo je največja brutalnost, narod ne bo več prenesel, ljudje ne bojo vič tarpeli in kar je narbuj žalostno, je fakt, da če ne bojo za-stopili božje besjede, bojo šli stran od cerkve, se bojo oddaljili, zgubjala se bo vjera u Boga an un njega postave. Trinko: Tuole vjem, kot vi, a proti sili se ne moremo u-preti z močjo, s silo. Nucat muormo pamet. Duhovnikom so roke ustvarjene za pože-gnuvat, ne za se tepst z nji- mi. Morebit pa da fašisti čje-jo prav kaj tajšnega, da bi potle lahko krvavo obračunal z nami in našimi ljudmi. Biu sem u Rimu. Do papeža nisem mogu prit, pošju sem mu pa pismo. Dol sem se po-govarju s visokimi prelati, tajšni, ki nas podpirajo in s tajšnimi, ki nas ne podpirajo. Gospod Kramaro, pot je odprta, da bota šla dol drug mjesac ti in gospod Zufferli. S katerimi cerkvenimi dostojanstveniki se bota srečala, ti potle povjem. Potle bo treba pisat po svetu, da svet zvje za naše nasreče, da intervenira. Prejožef: Iz te moke, Monsignor, ne bo kruha. Svjet vje, da so ječe, paražoni pun velikih, učenih, modrih an poštenih italijanskih moži, ki spadajo h vsjem sort idejam, pa svjet ni ganu parsta zanje. Gorenscak: Tudi, če ga je, so bli tle gl juhi ! Trinko: Če bi pisal po svetu, recimo znanim časopisom, giornalam, bi ne bluo obedne škode. Preanton: Ma zakaj so se takuo zadarli na nas, na naš buogi, majhan, od vekov trpinčen narod. Zakaj so se takuo garduo vrgli na nas duhovnike? Trinko: Na duhovnike, seveda, ker duhovnik je glava naših ljudi. U preganjanju niso niti originalni ne, ker vse tiranije, že od starih časov sem, kadar so hotele spraviti na kolena nek narod, al pa ga vničit, so se najprej spravili nad modro glavo naroda, nad inteligenco, nad intelektualci in narod brez intelektualcev, je kakor ovce brez pastirja. In kdo je slovenski inktele-tualec, s slovensko dušo, čene glih duhovnik? Drugih ni, zatuo je treba duhovnike udu-šiti, ali vsaj jim zatakniti usta. (Nadaljevanje prihodnjič) II Calcio d I RISULTATI (al 15/1/84) V CATEGORIA Valnatisone - Maniago 0-0 Beneco : uno sponsor delle Olimpiadi di Sarajevo E’ il fornitore unico di bastoncini da sci Julia - Valnatisone 1-2 2° CATEGORIA Audace - Corno 2-1 Olimpia - Savognese 0-0 Savognese - Torreanese 2-2 Stella Azzurra - Audace 1-1 3a CATEGORIA - Girone C Tricesimo - Alta Val Torre 1-1 Girone E Nimis - Pulfero 2-2 UNDER 19 Valnatis. - Stella Azzurra 1-0 I MARCATORI 11 RETI: Barbiani Cristiano 8 RETI: Caucig Roby, Jussig Ezio, Fiorentini Flavio 6 RETI: Balus Valentino, Chiacig Walter, Clavora Mauro. 5 RETI: Birtig Roberto, Cer-noia Claudio, Del Negro. 4 RETI: Dugaro Stefano, Ipnotico Antonio, Miano Massimo. 3 RETI: Chiacig Flavio, Fiorentini Massimo, Busolini Vanni, Dorbolò Michele, Bordon Daniele, Szklarz Federico, Zorzini Flavio, Rot Žarko, Sedi Roberto. 2 RETI: Cernoia Paolo, Ter-licher Federico, Dorbolò Emiliano, Trusgnach Gabriele, Trusgnach Gianni, Stulin A-driano, Stulin Claudio, Speco-gna Daniele, Sturam Nicola, Flaìbani Giorgio, Simonelig Marino, Paoloni, Cher. 1 RETE: Gariup Marino, Ble-dig Franco, Tomasetig Pio, Tomasetig Sergio, Urli Luca, Relativo Mariano, Bordon Paolo, Zuiz Andrea, Scuderie Andrea, Juretig Antonio, Domeniš Andrea, Busolini Mauro, Canci, Pironio, Lendaro, Pico-gna, Birtig Cristian. LE CLASSIFICHE 1a CATEGORIA Juniors 21; Valnatisone, Maniago 20; Cussignacco, Maianese, Codroipo 17; Julia 16; Visinale, Pro Tol-mezzo, Cividalese, Spilim-bergo 14; Chions, Flumi-gnano, Union 12; Collore-do 11; Sangiovannese 9. 2a CATEGORIA Tavagnàfelet 24; Olimpia 22; Dolegnano 20; Ga-glianese 18; Natisone, Reai Udine 17; Savognese, Torreanese 16; Stella Azzurra 15; Audace 14; Corno 13; Faedese 12; Chiavris 11; Nuova Udine 10; But-trio 8; Reanese 7. 3a CATEGORIA - Girone C Arteniese 23; Pro Osop-po 20; Colloredo Monte Albano, Tricesimo, San-giorgina 19; Forti & Liberi 17; Rangers 14; Alta Val Torre 13; Ciseriis 10; Donatello 9; Asso 8; Atletica Buiese 6; Ancona 4; Co-lugna 1. Girone E Fulgor, Aurora, Azzurra 17; Pulfero, Manzano, Linea Zeta 16; S. Gottardo, Lau-zacco 14; Togliano, Savor-gnano 12; Bearzi 10; Pavie-se, Serenissima 8; Nimis 5. UNDER 19 Trivignano 21; Manzane-se, Cussignacco 19; San-giorgina, Tarcentina 14; Percoto, Cividalese 13; Valnatisone 12; Stella Azzurra 8; Lauzacco 5; Me-deuzza 4; Risanese 2. Claudio Scaravetto - Valnatisone «Under 19» La Beneco è una delle a-ziende sorte nelle Valli del Natisone in questi ultimi anni. Con il marchio Kronos produce una vasta gamma di articoli sportivi che comprende: bastoncini da sci, scarponi da sci, scarpe doposcì, scarpe da tennis, calcio, basket, pallavolo, jogging, ritmica ecc. che vengono distribuiti attraverso i negozi di articoli sportivi su tutto il territorio nazionale. Circa metà della produzione viene esportata nei paesi europei ed anche negli U.S.A., Canada, Australia e Giappone. Attualmente la Beneco ha in corso diversi rapporti di collaborazione con atleti e squadre di livello internazionale. Infatti per quanto riguarda il calcio usano le scarpe della Kronos gli atleti: Benedetti del Genoa, Bergreen del Pisa, Luvanor, Pedrino, Ranieri e Mosti del Catania e molte squadre dei campionati minori. Nel Basket usano le scarpe Kronos la BIC di Trieste, la INDESIT di Caserta, la PERONI di Livorno, la BARTOLINI di Brindisi e la OECE di Pordenone. Nell’atletica leggera la Beneco, insieme alla Edilvalli di Cemur, ha sponsorizzato per l’anno 1984 la COOP-SPORT F.V.G. di Udine che è la maggior squadra amatoriale della Regione. Il primo risultato di questo rapporto, si avrà il 5 febbraio a Cemur di S. Leonardo dove si disputerà il campionato regionale di corsa campestre. Molto significativo è poi il fatto che la Beneco figuri fra gli sponsor ufficiali delle prossime Olimpiadi di Sarajevo in qualità di fornitore unico di bastoncini da sci. C. D. AUTOMOBILISMO UN PROTAGONISTA DEI RALLY IL SANPIETRINO CORREDIG PIETRO Molti sacrifici per tante soddisfazioni Siamo all'inizio di un nuovo anno e come per ogni attività anche in quella sportiva si tirano le somme per vedere cosa s’é fatto nella stagione appena conclusa e si riflette pensando a cosa si potrà fare per il futuro. Se prendiamo in considerazione lo sport delle quattroruote, ovvero I' automobilismo, nel tirare le somme della stagione appena conclusa constateremo che per quanto l'attività da noi sia poco praticata, oltre ai «Rally del Carso» e delle «Valli del Torre» che mobilitano gli appassionati ci sono stati vari momenti di interesse nel seguire in varie competizioni equipaggi locali quali: Corredig-Zamparutti, Venturini - Bevilacqua, Venturini-Cont, Corredig-Sittaro che seppure con grandi difficoltà tengono vivo l’automobilismo di casa nostra. Di questi Corredig Pietro, per gli amici «Pizul», nato a S. Pietro 29 anni fa è senz'altro tra i più rappresentativi. «Fin da bambino ho avuto la passione per l'automobilismo, passione che ho «ereditato» da mio zio Sergio, racconta Corredig Pietro. Già a 8-10 anni ho incominciato ad andare a vedere le prime gare come la Cividale - Ca-stelmonte o la Tolmezzo - Ver-zegnis. Da qui una passione fortissima mi ha indotto a 18 anni a seguire i vari rally più vicini e lontani in Italia, finché nel 1976 ho avuto per la prima volta l'occasione di partecipare ad una gara con Massimo Albano di Tarvisio che mi aveva chiesto di fargli da copilota per sostituire E-velino Mattelig di Ponteacco impossibilitato a partecipare. Così ho fatto la mia prima esperienza con immensa gioia anche perchè era andata molto bene, avevamo vinto la nostra categoria ed eravamo arrivati molto bene anche in classifica assoluta. L'anno dopo nel 1977, dopo aver fatto alcune esperienze come navigatore a fianco di vari piloti, ho deciso di correre anch’io ed ho acquistato la mia prima A 112 con la quale ho partecipato ad alcune gare del campionato autobianchi. Allora ero molto inesperto, la passione non mi mancava e neppure la grinta che mi avevano portato a fare già qualche piazzamento non di grosso rilievo (fra questi un 10 assoluto su una cinquantina di concorrenti alla mia seconda gara) ma per un debuttante con pochi mezzi come ero io era già qualcosa. Quello è stato per me uno sprone per continuare. Con la A 112 ho corso più o meno ogni anno forse non tanto attivamente perchè i soldi e-rano molto pochi e le spese erano tante. Ero molto condizionato da questi fattori oltre che dal mio lavoro che mi portava via tanto tempo. Da due anni corro abbastanza attivamente; sono riuscito a fare tante gare e a far venir fuori buoni risultati. Nel 1982 ho partecipato a otto gare del Trofeo Autobianchi dove ho ottenuto un secondo e un terzo posto, che mi hanno permesso di arrivare settimo assoluto nel campionato su circa un centinaio di concorrenti. Nella scorsa stagione ho partecipato a otto gare sperando di far qualcosa di più invece la macchina mi ha tradito più volte lasciandomi a piedi. Nonostante ciò alla fine del campionato mi sono classificato sesto assoluto con i piazzamenti che ho ot- tenuto a Biella, Pavia, San Marino, S. Remo e in Valle d'Aosta. Il migliore forse di questi piazzamenti e risultato quello di S. Remo dove con un terzo posto al termine di una gara molto combattuta ho gareggiato con i migliori piloti nazionali del Trofeo. A S. Marino un'altro terzo posto un po' sofferto in quanto la gara era lunghissima e forse un po' la macchina e un po’ il fisico aveva no ceduto. NeH’ultima gara in Val d'Aosta arrivai settimo; qui speravo in qualcosa di più, aspettavo la neve ma di neve ne era arrivata poca ed inoltre avevo preparato la gara troppo alla svelta e mi mancava un qualcosa per arrivare ad un risultato da primi posti. Qui ho perso qualcosa comunque in classifica generale per il Trofeo A 112-1983 sono arrivato a un buon sesto posto. Nel corso delle passate stagioni ho avuto al mio fianco come navigatori tre affia-tatissimi amici di Manzano, Zugliano Fabrizio, Zamparutti Mauro e Del Pup Pietro che si alternavano fra di loro dividendo con me tutte le gioie, le soddisfazioni, i risultati e le arrabbiature mentre l’assistenza mi era garantita da due bravissimi amici di S. Pietro, Sergio Zacai e Sergio Coren che si facevano in quattro per aiutarmi a raggiungere un buon risultato soffrendo forse più di me. Devo aggiungere anche che fino ad oggi ho potuto svolgere la mia attività grazie all'aiuto finanziario della ditta di mio padre mentre quest’anno ho avuto per la prima volta un aiuto esterno, uno sponsor, nella persona di Mattelig Evelino titolare della Friulexport, ditta di rappresentanze con l’estero, che mi ha dato un aiuto non indifferente. Per la stagione 1984 rifarò senz'altro il Trofeo più attivamente che mai, visto che ci sono le basi per farlo bene potendo contare come sponsor sulla Friulexport e forse su qualcun'altro, sugli amici Zacai e Coren per l’assistenza e soprattutto su una macchina nuova che non potrà lasciarmi a piedi o farmi scherzi come nella scorsa stagione. Mi auguro quindi di ottenere dei buoni risultati, spero di potervi raccontare più avanti ancora qualcosa, speriamo qualcosa di buono che faccia contento me, quelli che mi aiutano e tutti gli amici delle Valli che mi seguono con passione». Nel ringraziare «Pizul» per la cordiale disponibilità gli facciamo i migliori auguri per l'attività futura sperando, come dice lui, di risentirlo quanto prima perchè ci parli delle sue migliori prestazioni che, in seguito agli ottimi risultati finora conseguiti, non dovrebbero tardare La «coppia delle Valli» Pierino & Paolo nella Nazionale Olimpica E’ la prima volta da quando è nato il gioco del calcio, che due «ragazzi» delle nostre Valli, vengono contemporaneamente convocati per la Nazionale italiana, anche se la formazione è quella «Olimpica» cioè quella che dovrebbe (se ci riuscirà) prendere parte alle prossime olimpiadi di Los Angeles. Pierino Fanna, nativo di Clo-dig e Paolo Miano di S. Pietro sono stati convocati per l’incontro che vedrà la Nazionale italiana opposta alla nazionale Olandese a Pisa. la Valnatisone che nel maggio 1979 pareggiò a Cavallcco con la lulla 1-1, con rete di Tiziano Manzini Marco Marinig - Valnatisone «Pulcini» - i " -, ! » WORUD MUSSI Patrocìnio 1983 RALLYE DI SAN MARINO ~ —....TROFEO Moja XI Concorso dialettale sloveno Natečaj za spise v slovenskem narečju Al fine di rafforzare nei ragazzi l'interesse e l'amore per i valori della cultura popolare slovena e valorizzare l’uso del dialetto sloveno, ii Centro Studi Nediža indice l'XI Concorso «Moja vas» (Il mio paese) , per un tema in dialetto sloveno. Possono partecipare i bambini ed i ragazzi delle tre province dove vivono gli Sloveni in Italia, nonché i figli di emigranti. Il tema è libero. A titolo indicativo si suggeriscono i seguenti argomenti: il paese, la famiglia, il lavoro, gli animali, il gioco, le feste tradizionali, e poi filastrocche, fiabe e racconti della tradizione popolare. Si raccomanda l'illustrazione dei testi, anche con un disegno o pittura a parte. I bambini più piccoli possono presentare il solo disegno con una semplice scritta dialettale. E’ raccomandata l'assoluta spontaneità dei testi e l'uso del dialetto parlato locale, senza preoccupazioni di grafia. I lavori, cui sarà apposto il nome, età e indirizzo dell'autore, dovranno pervenire entro il 15 maggio al seguente indirizzo: «Moja vas» - 33049 S. Pietro al Natisone (Udine). La premiazione avrà luogo domenica 24 giugno 1984 a San Pietro al Natisone. Z namenom, da se pri otrocih okrepi zanimanje za vrednote slovenske ljudske kulture in da se ovrednoti raba narečja, razpisuje Študijski center «Nediža» iz Špetra 11. natečaj za spise v slovenskem narečju «Moja vas». Natečaja se lahko udeležijo vsi otroci iz vseh treh pokrajin, kjer živijo Slovenci v Italiji, in otroci izseljencev. Vsebinn spisa je prosta. Teme, ki jih navajamo, naj služijo le kot opora za izbiro: vas, družina, delo, živali, igre, vaški in drugi prazniki, izštevalnice, pravljice in zgodbe iz ljudskega slovstva. Priporočamo, da avtorji svoje spise tudi ilustrirajo, lahko tudi s posebno risbo ali sliko. Najmlajši se lahko udeležijo natečaja tudi s samo risbo in kratkim napisom v narečju. Priporočamo, naj bodo spisi čim bolj spontani in zapisani v govoru domačega kraja; predvsem naj si otroci ne delajo skrbi zaradi zapisa narečja, ki je lahko le približen. Spisi, ki morajo biti opremljeni z imenom, točnim naslovom in starostjo avtorja, morajo prispeti do 15. maja na naslov: «Moja vas» -33049 San Pitro al Natisone (Udine) . Nagrajevanje bo v nedeljo, 24. junija 1984, v Špetru. Pred tem bo prireditelj pripravil praznična srečanja v raznih krajih na slovenskem jezikovnem področju. Pismo uredništvu Dragi Predan pišen se Fausto Gosgnach iz Gorenjega Marsina, pa živin u Belgij 33 let. Rad bi ti zapisal po maternin jeziku pa ne znan, kadar sem hodiu u šolo so fašisti ko-mandierali an če smo rekli edno besedo slovensko uči-tel, ki je bil sekretar politični, nas je zakljuil po šoli. Scusa del mio sloveno im po’ particolare. Sono lettore del Novi Matajur il quale ci informa ciò che si passa nella nostra cara terra forzatamente abbandonata, ma non dimenticata e quando è possibile visitata. Vedo che pubblichi articoli e foto inviati dai lettori. Questa volta te ne mando una io presa da mia figlia, penso che vale la pena di pubblicarla. Come puoi constatare l’estate passata ebbi dei pomodori fuori del comune, senza aggiungere un grammo il più grosso pesava 960 grammi. Aggiungo che le semenze provengono dall’Italia, precisamente da Carpegna Marche, le ha portate tuo paesano Mario Vo-grig e consorte. Chiudo salutando prima te poi tutti i redattori e col-laboratori del vostro gior- nale, e a tutti auguro un prospero 1984. Fausto Gosgnach Dragi Fausto, vesel, zelo vesel sem tvojega pisma in še bolj bi bil, če bi ga bil napisal vse po slovensko. Želim te pohvaliti pred vsemi bralci «Novega Matajurja» za tvojo dobro in lepo slovenščino, čeprav nisi imel nikdar šol v materinem jeziku. Kako si lepo začel pismo in kako bi ga bil lahko do konca tako končal. Lep vzgled za tiste, ki so doma in pravijo, da ne znajo govoriti po našim, da ne zastopijo zapisane slovenske besede! Triintrideset let od doma, pa nisi pozabil svojega materinega jezika in si za vzgled drugim! To nam je posebno všeč, ker vsi poznamo zgodbo o naši dikli, ki je šla za nekaj mesecev služit v Italijo in ko se je vrnila, ni vedela.kakosepo slovensko imenujejo grabje. Piši nam še, bomo veseli mi in vsi naši bralci. Hvala za novoletna voščila. Tudi mi želimo tebi in družini vse dobro v novem letu in v letih, ki mu bojo sledile. Izidor Predan-Dorič KOSON V sriedo 4. ženarja je na naglim umarla v čedajskem špitale Alda Garbaz uduova Cosson iz naše vasi. Imiela je samuo 54 liet. Perina, ta-kuo so jo vsi klicali, je bla zlo poznana, ker je kupe s sinam imiela znano osterijo v naši vasi.* V žalosti je pustila sina, hčere, bratre, sestro an vso žlahto. Nje pogreb je biu v Prapotnem v petak 6. ženarja. DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO od 4. do 17. februarja od 4. do 10. februarja Čedad (Fornasaro) tel. 731264 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Premariacco tel. 729012 od 11. do 17. februarja Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Špeter tel. 727023 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». PISE PETAR MATAJUR AG V Dan emigranta v Cedadu Samuo zavojo mene en par slovenskih besed II Naš Černo ni stau u koži od veselja, kadar je deželni -regionalni ašešor Romano Specogna sparjeu vabilo slovenskih organizacionu, da bo govoriu na Dnevu emigranta v teatre «A. Ristori» v Čedadu. Zdjelo se mi je celuo, da je naš profesor od radosti zrasu za več centimetrov. Pa obedna čude zanj. Kar me je ganilo, je bla alučinacion, da se je tudi prof. Petričič utegnil še za nekaj centimetrov. Vsa naša slovenska bratov-šina se je opitala za no malo kilu, kadar je bluo garantirano, da bo spet ( ker je že enkrat) govoriu Specogna na letošnjem Dnevu emigranta. Jest sem biu proti temu, da se ga gliče guorit. Po resnici povjedano, njesam biu sam, bla nas je večina proti, pa njesmo šli na vote, in mi skrajeneži - ekstremisti, se saldu potuhnemo in zvijemo rep med noge. Za mjer popustimo, čeprav gremo spat z jezo v duši. «Černo, ne kliči vraga!» sem ga prosu, kadar mi je paršla na miseu igra, ki jo je uprizorilo pred več leti na našem dnevu emigranta Slovensko stalno gledališče iz. Trsta. «Petar, bodi bruman, bar-dak. Boš videu, da bo šlo vse dobro. Obečju nam je, da bo pozdravu tudi po slovensko! "mi je odgovorili Černo in od radosti od velikega pričakovanja so mu žarele oči. «Glejte — sem se obrnu proti vsem — če pozdravi tudi po slovensko, bo ena lepa gesta (gesto) za vse nas, a vse ostane le kot lepa gesta. Tudi predsednik Senata Cos-siga, ki je iz. Šardenje, parvi kužin od Berlinguerja, je pred kratkim pozdravu u Gorici Slovence, po slovensko in če se je šardenjol potrudili, da pozdravi po slovensko, kajšan čudež, kajšna velika rječ, če Specogna, ki se je roditi Slovenj, kot mi, nas pozdravi v našem, u njega maternim jeziku? Poslušajte, parjatelji naše slovenske bratuščine, poslušajte sveto resnico: tudi govoriti po slovensko, se lahko nič ne pove!». Tako sem prova prepričat moje parjate-Ije, da bi Specogna paršu na President od ” Jacopo Steliini” gost (ospite) na Komisarjatu policije! Njesam vjervu, kadar so nii pravli, pa je le rjes! Hu-duo se mi zdi, za kar se je Zgodilo in če bi ga biu videu s takuo nadužnim obrazom, kot ga vsi poznamo, bi se biu zarjes razjoka, kadar ga je Policija pejala na komisariat. Zgodilo se je u Čedadu, u nedjejo 8. ženarja, na dan emigranta. Mario Ruttar -President od društva «Jaco-P° Stellini» iz. Hlodcja, je paršu u naše stare mjesto, kot puno drugih naših ljudi, emigrantu in ne vič emigrante Samuo, de je on paršu u čedad z. drugim namjenam. Naši ljudje so šli u teatro Ristori, kjer je guoriu njega Par jat eu, demokristianski ašešor od dežele, Romano Specogna. Mario Ruttar -Nlohorin ni šu u teatro šu je f°tografavat avtomobile po Čedadu, tiste, ki so imele evidenčno tablico-targo iz Trsta, Gorice al pa iz. Slovenije, da bi potem dokaz.ii s fotografijami, na njega giornalu «Voce del Friuli orientale», da niso naši ljudje napunli teatra Ristori, pač pa tisti, ki so paršli od zunaj. Na svjetu in u vsaki deželi so reči, ki se smejo in se ne smejo delat. Vsaka nacion ima nje zakone, soje leče, ki jih je potreba spoštovat, čene te pe-jejo na komisarjat! Zdi se, da se je naš nadužni Mario Mohorin na tuole pozabit al pa na komisarjatu ne poznajo lepuo leču naše Republike. Resnica je, da so ga tišafal na tapu, z rokami u žakju ( tle ne mislimo na tatvino, pač pa na naš star pregovor). Človek-lastnik ne v je, z aki mu fotografavaš targo njega avtomobila. Ima vse ražone, da se prestraši, saj živimo u težkih časih: Mafja, Camorra, Brigate rosse, brigate nere in ti boš fotografava numerje od avtomobilskih targ? Sigurno, da te policija peje na komisarjat. Ona napravi samuo svojo dužnuost. Pa če je kajšan «triestin» paršu s svojo ljubico u Čedad, ki ni vjedeu za Dan emigranta, ki ga ne briga naš praznik, ki mu je celuo naspruotan, an ti si fotografu njega targo, kam an kuo boš, Mario, publiku numer njega targhe? Poprovi! če bi ti Mario, šu na grob od našega Jakoba, bi on zarju: «Mario, u mojim imenu na stuojmi runat taj-šnih gardih figur! Muoraš uzet moje bukva u ruoke, študijat, puno študijat, de za-stopeš, kje sam se rodiu an kaj sam biu u življenju. Lah- ko imaš man kulture kot jest, a brez kulture ne moreš častiti mojega imena». Policija u Čedadu ni vje-dela, da je Mario Ruttar -Mohorin president od čirkul-na «jacopo Stellini». Videla je samuo čudnega, skrivnega, sošpetožnega človjeka, ki je fotografavu targhe avtomobilu, ki so bli parkirani na njih pravem mestu. Če ga je zatuo policija pejala na komisarjat, je napra-vla samuo svojo dužnuost in jest sem dužan jo pohvaliti v imenu vseh mojih bralcev. Tisti, ki so bli do sada nedotakljivi (intoccabili) so ratali sada dotakljivi in «toccabili!». U Rimu je Prešident Per-tini, ki želi, da ne bojo več komandirali «bušini». Vas pozdravlja Vaš Petar Matajurac dan emigranta u Čedad nas poslušat, ne pa mi njega. Pa ni šlo takuo in poslušali smo ga! Ni kaj reč. Naredu je li-sičiji govor. Treba ga je pohvalit, in jaz ga pohvalim, ker me ni razočaral (non mi ha deluso). Govoriu je takuo kot sem mislu, takuo kot sem pričakoval. V vsem svojem govoru (diškoršu) ni še enkrat ime-navu besede «Sloveni». Izo-gibu se je tele besede, ku le-sica skopca. Njega diškorš je biu an votel strahu, rjes ne napunjen z našimi življenjskimi problemi! Po njegovem govoru so se dobili nekateri parjatelji naše slovenske bratuščine. Z debelimi očmi so se gledali in z njimi bulili kot teleta v nova vrata: «Škoda, nič ni jau!» je biu njih parvi ko-ment. «Kaj ste se čakali, da vam bo govoriu o globalni zaščiti (della tutela globale degli sloveni)? Če ste to čakali in ste sada jezni, jaz ga muoram branit. On je koe-rent sam s sabo, vi niste. On ni zrasel na naši njivi in mi nu njesmo gnojili, da zrase. On ne more reč, kar vi želite in vam ne more reč, da vam bo pomagu u tistih rečeh, kjer potrebujete pomoči. Tega ne bo napravu, ker je prefinjen politik. Če bi tuo napravu, bi začeu pode-rjat, kar je zazidu in zapustili bi ga tudi tisti, ki so mu pomagali zidat!» sem jau našim parjateljam, da bi jih po-talažu u njih novem obupu. «Pa vsedno se mi zdi čudno, da je paršu guorit med nas, ki vje, kduo smo» je žalostno uzdihnu adan od naših bratru. U tistem momentu se nam je parbližu an star emigrant, ki ga vidim na vsjeh naših manifešstacionah. Delo po svetu mu je spregnilo har-bat. «Nič ni čudno, nič ni čudno, da je paršu guorit. Življenje doma in po svetu me je navadlo, da je vse: politika, kultura in delo, vse ena velika in ista matematika: dat-vzet, dat-parjet. Bodite prepričani, naši modri sloven ski možje,da c e bi biu muoru Specogna vič dat ku parjet, bi ne biu paršu guorit na Dan emigranta. Povjem vam še vič: vi ste mu dali vse, on vam ni nič dati. Vi ste mu zbrali pošlusalce, pun teatro ljudi, ki on jih ne bo maj vič tarkaj kupe zbran!» se je ra-zjezu naš star emigrant. «Pa je le pozdravu po slovensko!» se je branu adan od naših modrijanov. «Ja, nazadnjo je preguoriu nekaj slovenskih besed, pa ne zavojo tega, ker se je rodiu Slovenec, ker smo Slovenci vsi okuole njega. Ne! In ni spregovoriti tistih par slovenskih besed zavojo vas, slovenskih organizacionu, ki ste ga šli prosit, da bo govoriu na dan emigranta. Ne! Ni govoriu zavojo tega, ker obstaja nerešen slovenski problem Benečije. Ne! Spomnil se je Petra Matajurka, ker ga je pred nekaj leti oštel, skregal, da med našimi emigranti po svetu, kjer mu var-že ratinga, govori tudi po slovensko, na naših slovenskih manifestacijah doma pa ne. Tuo je donas tudi jasno in odkrito povjedu u tistih kratkih slovenskih besedah. Zavojo Petra Matajurca, ne zavojo vas, ki ste ga šli prosit, da prinese njega žegan na dan našega velikega praznika!» je zarju star emigrant, potem prijazno pozdravu in odšel v svojo lepo dolino. če bi ne bla tragikomedija, bi biu srečan, ponosan, da živim, delam, mislim s svojo glavo, pišem in včasih parsilem tudi deželne, regionalne ašešorje, da spregovore na velikih manifeštacio-nah nekaj besed po slovensko! Pa je tragikomedija in zato nisem nič srečen, nič ponosen, nič veseu. Pomislite! Slovenj, ki je paršu na svjet po tajšni jami, ku jest, se hvali, se čuje heroj, da nam je Šenku nekaj slovenskih besed. KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Dreka, kam greš Se vie, de človieku, ker ponoc na more spat an du-go cajta gleda u luht, mu pride vse tu glavo, študiera na njega težave in probleme pa tudi o liepih momentou njega življenja, zmišlja se, kako je bluo njega življenje. «Pravijo, da če na moreš zaspat, ti lahko pomaga če štiješ uce an takuo sem pra-vou an ist», nam je jau Mario Namor - Sivsciev iz Brie-ga, ki je bil dugo cajta dre-ški župana. Samuo, de on ni šteu uci pač pa, ki dost ljudi živi v Dreki, ki dost jih je ne klase, ki dost te druge an takuo napriej. Persie so uon take reči an taki numeri, de so nas ustrašli, mislimo pa, de je prou, de jih napišemo tudi na naš giornal. V Dreki zdej živi 350 ljudi, družin pa je 144. Že samuo ta dva numerja ti lahko marsikaj povedo o tem, kuo umiera naš kamun, nam je jau Mario. Ma pojmo napriej: imamo 62 družin, kjer je samuo aden ta per hiš, 13 vdovcuov an 73 vduov. 13 ljudi je iz prejšnjega stoletja, 27 ima čez 80 liet, 89 pa cež 70 liet. «More bit, de niso pravi numeri, nam je poviedal, ma za tele sem siguren an more bit, de sem še kakega pa pozabu». V dreškem kamunu niso nikdar nič naredli, de bi ust-avli ljudi doma, država ni nikdar investila soude za odpriet kako fabriko al pa za narest kej drugega. Nam niso pomagal, pa vseglih niso paršparal. Vsako lieto nam država pošlje v Dre-ko, vic ko pu milijarde, sa je v dreškem kamunu 196 penzionanih! GRMEK U srjedo 4. januarja je globoko odjeknila po naših dolinah posebno pa po vaseh garmiškega kamuna žalostna novica, da je nehalo biti veliko srce Irme Ruttar - poročena Zuodar, ki je bla rojena u Anini hiši na Gorenjem Bardu 1923. leta. Težko je pisati o smrti ožjega prijatelja ali prijateljce, kakršna je bila Irma. Irma je bila naša prijateljca popolna, globoko iskrena. Do globočine je popolnoma častila besedo prijateljstvo. Bila je napredna, progresistična žena in zatuo se nismo nič čudli, ko je držala mimoze v rokah, ko smo ji šli dajat naš zadnji pozdrav. Bila je lepa, kot vedno, kot saldu in zdelo se nam je, da nam pravi, da nas svari iz okrašene krste, truge: «Prijatelji, nejokajte za mano! Bodita veseli in živite pošteno, kakor jaz, tako bote najlepše počastili moj spomin». In je res veselo živela, kljub težavam, v katere nas je stiskal naš čas. V času zadnje uejske je poročila moža-partizana, Marja Zuo-dra iz Pacuha (Dreka). Še prej ko so odnehali zadnji streli vojne, se jim je rodila čičica Alida. Po uejski ga ni bilo pri nas dela za nobenga, pomislite pa če bi ga bili dali partizanu ! Mario je šu z družino u Belgijo in gor se jim je rodiu še sin Adriano, ki je sedaj dohtor in kot sin partizana je napravu desertacijo (tesi di laurea) o Rezistenci pri nas. Po petih letih dela u rudnikih se je Mario z družino varnu domov. Potem so imeli več časa Primoži-čevo oštarijo u Klodiču, nato butigo u Vidmu in spet oštarijo v Oleis. Potem pa delo po fabrikah, dokjer nista šla Mario in Irma u penzion. Živela sta v Vidmu. Potreba po delu in skrb za družino sta odtrgala od naše zemje Irmo in Marja, pa sta bla z dušo in telesom vedno vezane na rojstne kraje. Prihajala sta na vse naše prireditve, na vse naše manifeštacio-ne, pa ne samo to: propagirala sta, da so prišli še drugi in imela sta velik krog prijateljev. Kjer je bla Irma, je bilo petje in veselje. Poznala je vse naše narodne in partizanske pesmi. Nje glas je biu lep, srebrno močen, ki je vabiu u družbo tudi tajšne, ki niso poznali Zuo-drove skupine. In zdaj nam je odšla, kar tako, na hitro, preveč na hitro. Zdi se nam, da nam jo je nekdo ukradu. Pred leti je imela infart, potem še enga. Infart ji je pustiu težke posledice (conseguenze). Ona se ni mogla privadit invalidnosti, hotela je živeti, veselo živeti med prijatelj, kot prej, zato je rada spa-rjela novico, da lahko napravi ope-racion in ji bo spet varnjeno zdravje. Šla je pod operacion z velikim troštam, a je pod njim ostala. Nje dobro in veliko srce ni vzdržalo. Nje velik pogreb je biu na Lesah v petek 6. januarja popudne in tudi z željo, da bi bla podkopana v domači, rojstni zemlji, je še enkrat dokazala, kakuo jo je ljubila. Ne bom ponavljal starih in narejenih fraz o tolažbi in sožaljah družini, ker se poznamo in družina ve, da je njih trpljenje, tudi naše trpljenje. Trpljenje vseh bralcev Novega Matajurja, vseh vpisanih v ANPI Benečije in Videmske province, vseh prijateljev, a prej, ko se poslovim od tebe, draga Irma, ti povem, da nam boš vsem manjkala, puno manjkala. Še se bomo srečavali med prijatelji, še bomo peli, a prej ko bomo prvo začeli, se bomo vsi v oči gledali, molče gledali in vsi bomo za-stopili, zakaj se gledamo. Potem bomo gledali proti vratom in te čakali, da prideš s tvojim veselim in nasmejanim obrazom, da «urežeš» eno našo, pa te ne bo. Nikdar več te ne bo. Živela pa boš v naših srcih, v našem spominu, tako vesela, tako živa, da te nobena smrt ne preomaga. Doric Irmi v spomin Naše vasi in že uboge njih grive so sedaj na žalost še tebe zgubile tebi ki rada po njih si hodila in samo dobroto in veselje trosila Koliko pesmi smo skupaj prepeli in te narlepše v naši besedi Takoj si ljubila tvoj rojstni kraj da si prišla počivat na anj vekomaj Kakor luč ljubezni si nam ti svetela zato v naših srcah ti boč zmierai živela Renzo Gariup H LOČJE V sriedo 4. ženarja se je v čedajskem špitale rodiu Marco Bresciani. Srečna mama je Jole Marinig, tata pa Pietro. Liepemu puob-čju, ki bo živeu z družino par Hloc (Ville di Mezzo) želmo puno liepih reči v ži-vlienju, ki ga ima pred sabo. Teli naši sudatje so delali film «Zbogom orožje - Addio alle armi» Fotografija je bla posneta u Dobiacu, blizu Misurine 1956. leta. So naši puo-bje in možje, večina iz grmi-škega komuna. Oblekli so jih u sudaško uniformo, zato, ker so «delal» film po romanu Ernesta Hemingve-ja «Zbogom orožje - Addio alle armi». Že puno od teh, ki nam jih kaže slika, ni več med živimi. Fotografijo nam je posodu naš naročnik Ernesto Primosig-Glavi-nu iz Hostnega, ki ga vidimo zadnjega na desni. SREDNJE V saboto 14. ženarja je v čedajskem špitale, po dugi boliezni, zaparla nje trudne oči Antonia Chiabai - Tonina Bazjakuova iz naše vasi. Imiela je 88 liet. Tonina se je rodila v Toncinovi družini v Gorenjim Tarbju, ma že puno liet je živiela ta par sestri v Sriednjem, v Bazja-kuovi družini. V žalosti je pustila sina, sestro, bratra, navuode an puno parjatelju. Nje pogreb je biu go par Sv. Pavle (černecje) v ne-diejo 15. ženarja. GORENJ TARBI Pru lepuo je finilo lieto 1983 za Franca Balus-Mački-novega iz naše vasi an Claro Tomasetig-Žefacovo iz Gni-duce: 16. dičemberja se jim je rodiu pru liep puobič, kateremu so dali ime Manuel. Manuel je dobiu na sviete tudi bratraca, ki se kliče Diego an ima šest liet. Obadviema želmo vse nar-buojše v življenju, ki ga imata pred sabo. SV. LENART Areštal so kamorista Zadnje dni vošta lanskega lieta je paršu na prisilno bivališče ( soggiorno obbligato) v naš kamun Iorio Fioravante, 37 liet, (presunto) kamorist an tle bi biu muoru ostat dvie liet. Zgodilo pa se je, de so ga kara-binieri ušafal v dreškim ka-mune, kamar je šu brez njih dovoljenja. Pari, de je vič krat pohaju tle tode, pru takuo po srjednjskem ka-mune. Subit so ga areštal an pejal v via Spalato v Videm. Pari, de ostane nomalo caj- ta v paražone an de se po-tle varne spet v šentlenar-ski kamun do konca njega «soggiorno obbligato». Judje se troštajo, de ne on ne Antonio Dragone, 40 liet, iz Cosenze, ki bi imeu tele dni prit le na prisilno bivališče v Podbuniesec, ne obedan takih sort ljudi ne lože vič noge v naše doline. PREHOD Umarla je stara Prehuojanova mati Prehuojanova mati - Antonia Podrecca, udova Lau-retig nas je za venčno zapustila. Učakala pa je lepo, častitljivo starost, 90 let! Umar la je u čedajskem špitalu, podkopali pa so jo u Kosci u pandiejak 16. januarja. Naši novici v Belgiji Voščiti srečo in dobro no-vičam ni nikdar prepozno in čeprav sta se naša dva emigranta poročila že na 19. vošta lanskega leta, jim naše prepozne voščila ne bojo škodovale. Stric Eligio je nosu previč cajta njih fotografijo u gajufi zatuo nam je paršla pod ruoke šele pred par tjednu od tega. Noviča, ki nam jih kaže fotografija sta: Gianni Flo-reancig in Nadia Franceschi- ni. Gianni je sin Mafalde Pauletig - Baldove iz Sevca, njega tata pa je biu Carlo Primosig-Poličan iz Čedada, tisti, ki je biu odparu parvo mesnico u Klodiču. Carlo je mlad umaru u Belgiji in mi smo napisali to žalostno novico. Pa sada ne bomo vič pisali žalostnih reči, pač pa vesele, kot mora bit veselo življenje mladih novičev. Nadia je hči italijanskih emigrantov, ki se je rodila u Belgiji. Nji in mlademu možu, želimo rjes veselo in srečno skupno življenje, strica-barba Eligia pa prosimo, da ne bo nosu za sabo dugo v gajufi fotografije, kadar se jim bo rodiu parvi sin! Podbonesec ČRNI VRH Dva moža manj V nedeljo 8. januarja nam je na hitro zmanjku Cencig Angelo-Angelin Krucju po domače. Imeu je 73 ljet. Podkopali smo ga u naši vasi, u torak 10. januarja. Drugo nedeljo potlé, 15. januarja, je umaru pa Cencig Aldo-Bazinkiču, ki je do-punu samuo 65 ljet. Oba moža sta bla puno štjeta, šti-mana an spoštovana od vsjeh vasnjanu, zatuo ne bota manjkala samuo družinam in žlahti, pač pa vsem parjateljam in celemu Cer-nemuvrhu. Žalostna iz Loga U čedajskem špitalu je umaru Giuseppe Crucil-Ba-lhu po domače. Imeu je samuo 69 ljet. Rajnik Bepo je biu pošten mož, človek dobrega kara-terja in prav takuo dobrega sarca, saj je vsakemu rad dau no roko, ko je bluo potrebno. Biu je tudi puno poznan, saj je imeu znano oštarijo na Logu. Njega pogreb je biu u Briščah, u pandejak 16. januarja. Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. SOVODNJE V petak 13. ženarja se je v čedajskem špitale rodiu an liep puobič, kateremu so dal ime Gabriele, an takuo Claudia Cromaz - Gomatova iz naše vasi an Marino Jus-sig iz Klen j a sta ratala mama in tata. Vsi so veseli za tole rojstvo, posebno noni. Malemu puobčju, ki bo živeu z družino v Sauodnji, želmo veselo an srečno ži-vlienje. ČEPLEŠIŠČE V četartak 5. ženarja je na naglim umarla na svojem domu Erminia Cocea-nig - poročena Gariup, To-nacova iz naše vasi. Imiela je 73 liet. V veliki žalosti je pustila moža, sina, bratre, sestre an puno žlahte. Nje pogreb je biu v saboto 7. ženarja. MATAJUR-BECIS V saboto 7. ženarja sta se poročila v liepi cierkvici v Lipi Gabriella Becia iz Be-cis (špietar) an Marino Go-sgnach - Mulonu iz Matajurja. Mladim novičam želmo puno liepih reči v njih skupnem živlienju. ŠPETER U dvainsedemdesetem letu starosti nas je za venčno zapustu Gino Succaglia. Rajnik Gino je biu puno poznan po vseh naših dolinah, saj je biu med parvimi taksisti Benečije. Umaru je u čedajskem špitalu, njega pogreb pa je biu u petak 20. januarja u špetru. MALI OGLASI PICCOLI ANNUNCI E' stata trovata, domenica 8 gen-naio-Dan emigranta, all'Hotel Roma di Cividale una spilla. Chi l'avesse smarrita, può telefonare al (0432) 727294. Iščem zidarje za gradnjo enosta-novanjske hiše na zahodnem Krasu. tel. 040 - 52277 (zvečer). Iščem stanovanje v najem v Čedadu. Cerco appartamento in affitto a Cividale. Tel. 731190. Iščem avtomobil R5 GTL v dobrem stanju. Tel. 731190. Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBANCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer S edilvalli di DORGNACH RINO & C. a.a.s. ČEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala A utotrasporti A vtoprevoz _—