Leto XLIV, št. 464, 5. november 201 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 26. novembra. Gradivo bomo sprejemali do 13. novembra. Lokalne volitve 2018 18. novembra bomo izbirali nove župane, člane občinskih in krajevnih svetov. Pred nami so pomembni dnevi, ko se bomo od- lahko razberete programe, podporo županskim namreč tako rekoč mikrookolje, ki se dotika vseh ločali o prihodnosti naših lokalnih skupnosti. V kandidatom in kandidatkam. Ker imamo svobo- nas, zato bi bilo neprimerno prepustiti izbor vod- Našem časopisu so preko razglasa predstavljeni dno volilno pravico, je smiselno, da jo tudi upo- je občine drugim. vsi županski in svetniški kandidati, nekateri od rabite. Zato se odpravite na volitve in obkrožite njih so se odločili še za dodatne oglase. Iz njih svojega favorita ali favoritko. Lokalna skupnost je Vrhnika Milijoni za nov tematski park? Predvolilne obljube Bera obljub kandidatov za župana na Vrhniki je bogata. Viktor Sladič obljublja gradnjo tematskega parka, investitorja zanj (gre za večmilijonsko investicijo) in idejo pa njegova ekipa predstavlja v posebnem intervjuju v tokratni številki Našega časopisa. Daniel Cukjati obljublja urejen center Vrhnike z novim športnim parkom in bazenom, Peter Gabrovšek pa pravi, da se bo zavzel za zaprtje kompostarne. Njihove predstavitve najdete na volilnih straneh. Dobrova - Polhov Gradec Gradili bodo nov center Novo središče na Dobrovi V šolski avli na Dobrovi je bil 17. oktobra zbor občanov, namenjen predstavitvi idejnega projekta Centra Emila Adamiča - medge-neracijskega kulturnega središča na Dobrovi. Gre za objekt z okoli 2.400 m2 površine, ocenjen na 4,6 milijona evrov. Poleg objekta naj bi zrasla tudi nova trgovina. Več o projektu si lahko preberete na dobrovsko--polhograjskih straneh. Ur Log - Dragomer Ministrstvo potrdilo milijone Velik izziv za občino Služba Vlade RS za razvoj in evropsko ko-hezijsko politiko je 25. oktobra letos izdala odločitev o finančni podpori za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice. Za naložbo v višini 17,63 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval 7,65 milijona evrov, državni proračun bo zago tovil 1,35 milijona, preostanek pa Občina Log - Dragomer. E Vabljeni na soočenje županskih kandidatov V nedeljo, 11. 11. 2018, ob 16. uri bo v mali dvorani Cankarjevega doma potekal pogovor s kandidati za župana Občine Vrhnika: Petrom Gabrovškom, Danielom Cukjatijem in mag. Viktorjem Sladičem. Vabljeni! ZOBOZDRAVSTVO DENTPLUS Avgusta 2016 je v objektu za vrhniškim Sparom odprla svoja vrata nova zobozdravstvena samoplačniška ordinacija Zobozdravstvo Dentplus. Storitve izvajajo z uporabo sodobne tehnologije ter sodobnih materialov. Čakalne dobe so minimalne, dostop do storitev pa je uporabnikom približana zaradi različnih možnosti plačila. Več na strani 12 Asfalt med koruznimi polji Uradna predvolilna kampanja se je začela sredi oktobra, dejanski predvolilni nagovori pa trajajo že od pomladi, ko se začele obnove, novi metri asfalta, kopanje... Dejstvo je, da se lokalne volitve razlikujejo od državnozborskih. Na lokalni ravni si ljudje želijo, da so stvari uresničene in da se po tem tudi ocenjuje kandidate. Obstajal naj bi rek, da meter asfaltne ceste, četudi med koruznimi polji, kupuje volitve. To se je pokazalo pred štirimi leti, ko je bilo kar 84 % županov, ki so se odločili za vnovično kandidaturo, tudi izvoljenih. Pri lokalnih volitvah je pomembno tudi, da strankarska pripadnost župana ni bistvena za izvolitev, pač pa gre večinoma za osebnost. Volivci nagrajujejo osebno zaupanje, osebno poznanstvo. Na lokalnem nivoju ideološke teme nimajo nobene teže, saj volivce zanimajo predvsem nova cesta, novi vrtec, nova šola ter podpora lokalnim kulturnim in športnim društvom. Tako je bilo leta 2014 izvoljenih več kot pol nestrankarskih županov. To tlakuje pot zanimivim, za državnozborske volitve skoraj nerazumljivim situacijam, ko na primer desni volivci volijo župana, kije nazorsko levi, in obratno. Skratka: udeležite se volitev in sodelujte v prihodnosti vaše lokalne skupnosti. Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Besede Cankarja Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, da, celo brez nosu bi se dalo živeti ... A kadar človek nima prepričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjiga brez vsebine ... .1 . V^ u ' S Ivan Cankar, 0 človeku, ki je izgubil prepričanje NOS Občina Vrhnika 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sušni kova 3a, za Idïv^q rnLekarno Vrhnika - nekdanja trgovina IJV :nfki ch i epLuGSM; 05": 368-/ ' Ü Firence d.o.o. Tržaška cesta 3a (Bivsi DG) 1360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si FIRENCE KERAMIKA Trgovina SUGA Jesen je čas za prenovo stanovanja IMATE VSE POTREBNO? • J SUGA - Pod Hruševco 48c Vrhnika 068 625 824 trgovina@suga.si Orodje Vijaki Barve Čistila Pomožni material m «i ¿d www.suga.si Blagovne znamke priznanih proizvajalcev. Za dom, hobi in prave mojstre. Jbi^BiOM IMLUffEfieSI • KAMM l»L L^ am zstz žima BUILDING TRUST T ^ A v Svjetlost Rigips sistemi Montažne konstrukcije, izravnalne in gladilne mase, ročni ometi Varčni pri denarju in času Toplotnoizolativni Zvočnoizolativni Sposobni za prenašanje obtežb NOS Občina Vrhnika 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KupMš dnjoJje, pJača/š ewe i ob nakupu dvojih očal* z isto dioptrijo vam DRUGA STEKLA ENAKE KVALITETE PODARIMO M 'AGM DEBEVEC' 7 t Za vas izvaja: -razne izkope, rušenje objektov -urejanje itrorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, ¿¡stilne naprave) -fciper in kombi prevoze 1041/760-912,041/737^545 iitfb@agrm-debefvec.6oni "4? novcr iJI nsi s » skupina novogradnje nepremičninsko posredovanje Slavko Švigelj s.p., dipl. prav. (UN) Režiika 26,1370 Logatec P.E. Cankarjev trg 6,1360 Vrhnika ,_ (Hotel Mantova) g 9sm: +384 51 88 72 72 slavko@skupinanovogradnje.si www.skupinanovogradnje.si ► izdelava prodajnih in najemnih pogodb ► svetovanje pri prodaji in nakupu nepremičnin ► posredovanje in zastopanje v prometu z nepremičninami Prve novice Čistijo strugo Borovniščice Od neurja leta 2014 na Igu vodstvo borovniške občine zelo pritiska na koncesionarja za urejanje vodotokov, podjetje Hidrotehnik, d. d., da bi očistil in poglobil strugo Borovniščice, ki je bila nazadnje delno očiščena leta 2012. Koncesionar se je zdaj končno lotil del in že očistil rastlinje ter poglobil strugo med mostovoma na Ljubljanski cesti in Cesti v Jele, v naslednji fazi pa bo to storil še do Fenolita. Ö Butalci prevzeli in zavzeli Polhov Gradec V grajskem parku v Polhovem Gradcu so v sredo, 10. oktobra 2018, premiero predvajali kratek izviren televizijski muzikal Butalci, ki so ga v celoti posneli v Polhovem Gradcu. Muzikal je magistrsko delo Aljaža Bastiča, ki ga je pod mentorstvom Marka Naberšnika režiral, in to v koprodukciji AGRFT in RTV SLO ter v sodelovanju z LMMFE. Številna igralska zasedba z znanimi in manj znanimi imeni ter celotna produkcijska ekipa je bila ob koncu predvajanega filma deležna krepkega aplavza občinstva. Več o samem dogodku v naslednji številki Našega časopisa. Vrzdenec bo končno dobil mrliško vežico Dolgoletna želja krajanov Vrzdenca, da bi ob cerkvi sv. Kancijana postavili novo poslovilno vežico, se bo končno uresničila. Sredi oktobra je Občina Horjul namreč prejela gradbeno dovoljenje, tako da bi lahko začeli z deli. Poslovilna vežica bo narejena po vseh sodobnih standardih za tovrstne objekte in bo merila 13,6 x 11 metrov. Projekt bo izpeljan tudi v soglasju z Zavodom za kulturno dediščino republike Slovenije, saj je cerkev ena od najpomembnejših cerkva v Sloveniji iz obdobja svojega nastanka. tí Želite prodati svojo hišo,stanovanje, vikend, morda parcelo, pa ne veste, kako se lotiti postopka celotne prodaje? Ali pa želite najti primerno nepremičnino zase? Za vas smo tu strokovnjaki, ki vam pomagamo pri celotnem postopku, zagotovo vas ne bomo razočarali. Za vsa vprašanja in nasvete sem vam na voljo nepremičninski posrednik Boštjan Coren. ftffNAk RE/MAX NEPREMIČNINE BOŠTJAN COREN M:+386(0)41777282 E: bostjan.coren@re-max.si www.re-max.si proizvodnja in prodaja peletov lespak, d.o.o. (čista smreka) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja inprevzem: Verd' 107, ' Vrhnika (nekdanji LIKO) Začela se bodo dela v notranjosti stare šole Na Logu občina izvaja projekt Revitalizacija objekta stara šola. Čeprav na zunaj morda ni videti, da dela napredujejo, pa je v notranjosti precej živahnejše. V začetku novembra je predvidena vgradnja strešnih oken, hkrati bodo ob tem nadaljevali z mavčno oblogo stropa na podstrešju in nadaljevali z delom na zunanji ureditvi objekta, kjer bodo naredili armiranobetonski temelj za dvigalo ob objektu. Nato bosta sledila zunanji razvod kanalizacije in vodovoda ter utrditev površin v okolici z asfaltiranim dovozom. Po izvedbi estrihov bodo položili finalni tlak ter keramiko v sanitarijah, montirali spuščene stropove, vgradili notranja vrata, prebelili stene in stropove. -> H Mali plac NOS Občina Vrhnika 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Spoštovane Vrhničanke, cenjeni Vrhničani! Čez dober mesec se bo od vas poslovil po mnenju Nadzornega odbora Občine Vrhnika, ki ga vodi moj predhodnik in kjer je glavni poročevalec vodilni član ene izmed Vrhniških list, najslabši župan, ki je bil do sedaj izvoljen na to funkcijo. To namreč izhaja iz praktično vseh poročil, ki jih je ta organ izdal. Nadzorni odbor je, kot izhaja iz njegovih dokumentov, v celoti sledil izvajanjem županskega kandidata g. Sladica, da so praktično vse investicije, ki smo jih vodili, ali jih še vodimo, ne transparentno, stihijsko, skratka slabo vodene, predrage, pa čeprav je kar nekaj institucij s strani državnih služb pri svojih pregledih in nadzorih ugotavljalo drugače. Vendar je potrebno teren pred volitvami pripraviti tako, da se pokaže kdo naj bi bil bodoči odrešenik. Pri tem ni bil problem prilagajanja podatkov in pisanje neresnic, kar je bilo tudi javno dokazano, ko je moral omenjeni županski kandidat, svoje trditve zapisane v Našem časopisu preklicati. Občani pa boste glasovali o svojih predstavnikih v občinskem svetu in županu, ki bo naslednja štiri leta občino vodil. Določeni svetniki ki ponovno kandidirajo in se deklarirajo kot opozicija (kar je zanimivo, saj koalicije v Občinskem svetu sploh ni bilo), so v štiriletnem mandatu vlekli zavoro na vlaku, ki ga imenujemo Vrhnika in s ponosom proslavili vsak uspeh, ko so kakršenkoli projekt zaustavili. A na srečo tega ni bilo veliko. Veliko več je projektov, ki so Vrhniča-nom polepšali življenje, in to jih najbolj skrbi. V prihodnje namreč ne bo enostavno izpeljati toliko projektov, kot je bilo izpeljanih v zadnji osmih letih. Upam si trditi, da je bilo v tem času izpeljanih več projektov, kot v vseh letih po osamosvojitvi skupaj. In ker ni dobro, da bi karkoli raziskovali v času pred mojim nastopom županjevanja, je potrebno poskrbeti tudi za to. Saj konec koncev koga pa zanima politična odgovornost za izgubljenih 160.000 evrov, ki si jih je prisvojil bivši direktor Zdravstvenega doma, ali pa pravilnost obračuna komunalnega prispevka za objekt v POC. Pa še kaj bi se našlo, vendar je moj slogan še vedno Povezujemo Vrhniko in ne razdvajajmo Vrhniko in mečimo polena pod noge, kar pač počnejo ti junaki. Verjamem, da ste Vrhničani modri ljudje in pametni volivci in de znate ločiti zrnje od plev in da boste na volitvah pravilno precenili kdo je vreden vašega glasu in ne boste nasedli raznim kandidatom s polnimi usti praznih obljub. Ob tem vam predlagam, da si v roke vzamete predvolilne programe strank in list, tudi tiste izpred štirih let in preverite, kaj je bilo dejansko narejeno in kaj je odnesel veter. Pa pri tem nikakor ni opravičilo, da se projekt ni mogel izpeljati zaradi nekooperativnosti vodstva občine, oziroma župana, saj je obstajala pripravljenost vključitve vseh realnih in izvedljivih projektov v proračun. A žal takšnih predlogov ni bilo. In ponovno se je pokazala pravilnost trditve, da je najlepše držati se v ozadju in kritizirati vse, kar je narejeno; pa čeprav revizorji in drugi pooblaščeni pregledo-valci ugotavljajo primernost operacije. Ampak takšna je žal Vrhniška realnost. Na koncu bi se rad zahvalil še tistim junakom, ki s svojimi umotvori zabavajo bralce po raznih medijih in za katere vemo, da do danes za Vrhniko niso naredili prav ničesar, saj se od preteklosti in puhlic ne da živeti. Res, lepo je biti pameten, in se šopiriti tudi na takšen način za bodočnost kraja pa jim je vseeno. In kot sem zapisal v enem izmed prejšnjih člankov so ti pripravljeni storiti prav vse za pet minut slave. Še mnogo stvari je, o katerih bi lahko pisal, pa mi žal prostor in moj karakter tega ne dopuščata. Zato bi rad na tem mestu še enkrat poudaril dejstvo, da je naloga tako župana, kot občinskih svetnikov skrbeti za blaginjo prebivalcev ter kraja in ne za lastni prestiž in slavo. In upam, da bo bodoča struktura, ki bo v naslednjih štirih letih Vrhniko vodila, to upoštevala. Stojan Jakin, župan Obvestilo volivcem o načinu glasovanja V nedeljo, 18. 10. 2018, bodo redne lokalne volitve za župana, člane Občinskega sveta in člane Svetov krajevnih skupnosti. Vse občane Občine Vrhnika vabimo, da se volitev udeležite in volite. Župan: glasujete za enega kandidata tako, da obkrožite številko pred njegovim imenom in priimkom. Člane občinskega sveta: glasujete za eno listo tako, da obkrožite številko liste kandidatov, za katere glasujete. Če želite dati posameznemu kandidatu z liste, za katero ste glasovali, prednost, vpišite v prostor pri listi zaporedno številko kandidata s tiste liste, ki mu dajete glas. Člane Sveta krajevne skupnosti: pri krajevnih skupnostih, razen za KS Padež - Pokojišče - Zavrh, kjer glasujete za pet kandidatov, glasujete za največ sedem kandidatov. Za kandidate glasujete tako, da obkrožite zaporedno številko(e) pred njegovim (njihovim) imenom. Občinska volilna komisija Lokalne volitve 2018 -obvestilo Predčasno glasovanje: Potekalo bo na volišču s šifro 901 s sedežem v gasilskem domu Vrhnika, Jelovškova ulica 3, Vrhnika, v TOREK, 13. 11. 2018, SREDO, 14. 11. 2018, in ČETRTEK, 15. 11. 2018, od 9. do 19. ure. Volivce, ki se bodo udeležiti predčasnega glasovanja, prosimo, naj imajo s seboj osebni dokument, ki izkazuje njihovo identiteto, ter obvestilo o volišču, na katerem bi imeli pravico glasovati v nedeljo, 18. 11. 2018. Glasovanje po pošti: Volivci, ki glasujejo po pošti, morajo do srede, 7. 11. 2018, obvestiti Občinsko volilno komisijo, da želijo glasovati po pošti. V zahtevku mora volivec navesti svoje osebne podatke ter naslov, na katerega naj mu volilna komisija pošlje volilno gradivo. Obrazec za glasovanje po pošti je dosegljiv na spletni strani Občine Vrhnika pod rubriko Lokalne volitve. Po določbi 81. člena Zakona o volitvah v državni zbor lahko osebe, ki so oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, glasujejo po pošti. Po pošti lahko glasujejo tudi osebe, ki so na dan glasovanja v zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij. Za lokalne volitve ne veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, ki se na- našajo na glasovanje po pošti v tujini in glasovanje pri diplomatsko-konzular-nih predstavništvih Republike Slovenije (80. člen Zakona o lokalnih volitvah). Glasovanje na domu: Skladno z 81. členom Zakona o lokalnih volitvah lahko volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja. Obrazec za glasovanje na domu je dosegljiv na spletni strani Občine Vrhnika pod rubriko Lokalne volitve. Volivci morajo najpozneje 3 (tri) dni pred dnem glasovanja, to je do srede, 14. 11. 2018, poslati občinski volilni komisiji zahtevek, da želijo glasovati na svojem domu. V zahtevku volivec navede svoje osebne podatke. Če volivec tega ne more storiti sam, lahko v njegovem imenu vloži zahtevek tudi družinski član, sosed ali druga oseba, vredna zaupanja (navesti mora svoje osebne podatke in tudi identifikacijsko številko osebnega dokumenta). Glasovanje s pomočjo druge osebe: Če volivec zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati brez pomoči druge osebe, lahko pripelje s seboj na volišče osebo, ki mu bo pomagala izpolniti oziroma oddati glasovnico. Vrhnika, 18. 10. 2018 Občinska volilna komisija, Občine Vrhnika Na Gradišču naleteli na rimsko utrdbo Gradbena dela, ki letošnjo jesen potekajo na cesti skozi vrhniško Gradišče, so upočasnila bolj ali manj pričakovana arheološka odkritja. Že več kot stoletje je namreč znano, da je na mestu sedanjega naselja na Hribu nekje v tretjem stoletju stala mogočna rimska utrdba. V nemirnem času vpadov tujih ljudstev in nenehnih državljanskih vojn naj bi skupaj z utrdbama v Ajdovščini in na Reki branila glavne dostope v osrednjo ital-sko provinco. Del vogalnega stolpa utrdbe, katere zidovi so segali v višino do štirih metrov in v širino dva metra, obdajali pa naselbino na prostoru od sedanjega pokopališča mimo Farovške doline do Hribske-ga potoka in južno do mosta proti Tržaški cesti, je na ogled pri mrliški vežici, domnevni ostanki templja, najdeni pri izkopavanjih naselbine pred desetletji, pa v Doživljajskem razstavišču Moja Ljubljanica. Na rimske ostaline so delavci sicer najprej naleteli pri hiši Gradišče 8. Za zidove stavbe, ki je po dotedanjih raziskavah stala zunaj obzidja rimske utrdbe, se je izkazalo, da so tod zrasli že davno pred izgradnjo obzidja, v drugi polovici prvega stoletja. Sicer že po velikem uporu rimskih legij, a je tod vendarle nekoč gorelo, o čemer priča debela plast pepela. Med zaščitnim arheološkim izkopom podjetja Arhe so našli rimsko fibulo, prstan in kovanec. Nadaljnjih deset metrov gradbeni izkop ni razkril nič šokantnega. Morebiti zgolj to, da je Hribski potok nekoč tekel bližje rimskemu zidu, praktično pod sedanjo cesto. Potem pa so gradbeni stroji naleteli na prej omenjeno obzidje, saj v gornjem delu proti križišču z Voljčevo sedanja cesta praktično temelji na njegovih ostankih. Izkazalo se je, da so ga nekoč skoraj vzdolžno presekali pri gradnji vodovoda, a je v bližini križišča vendarle obstal v vsej svoji dvometrski širini. Damjan Debevec, Foto: DD NOS Občina Vrhnika 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Povprašali smo za vas Kako je z optiko na Stari cesti? Na nas se je obrnila ena od bralk na Vrhniki, ki jo zanima, kakšna bo dinamika polaganja optike na Vrhniki, konkretno na Stari cesti. Kot je zapisala, je trenutno položena optika do trgovine s čevlji, naprej pa ne. Zanima jo, kdaj lahko pričakuje, da bi bila položena tudi naprej po ulici, torej do konca Stare ceste. Najprej smo se obrnili na občino, a so nas naslovili na Telekom, od koder smo prejeli odgovor, da so na območju Stare ceste na Vrhniki z načrtovanimi deli trenutno končali. »Zaenkrat dodatne aktivnosti za posodobitev telekomunikacijskega omrežja na tem območju niso predvidene. Prebivalce o možnostih uporabe in naročila storitev seznanjamo sproti, in sicer skladno z dinamiko nadgradnje omrežja na posameznem območju, na voljo pa smo jim tudi na brezplačni številki 080 8000 ali e-naslovu info@ telekom.si. Vsi zainteresirani pa lahko gradnjo optičnega omrežja Telekoma Slovenije po vsej Sloveniji spremljajo na naši spletni strani http:// ts.si/gradnja-optike.« Gašper Tominc Nadaljevali bodo dela na prizidku zdravstvenega doma Z leve: Dušan Iglic (Cerk), Mirko Kurent (GradingKurent), župan Stojan Jakin in Medin Nasufoski (Mediogradnje inženiring), za njimi pa direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Roman Strgar, podžupan Janko Skodlar in Leon Marjan Možina Vrhnika, 16. oktober - V sejni sobi občine je potekal podpis pogodb z izvajalci del na prizidku Zdravstvenega doma Vrhnika. V roku od 45 do 75 dni naj bi na prizidku opravili tista potrebna gradbena in obrtniška dela, da se bo objekt »zaprl«, v spodnje prostore pa se bo vselila nujna medicinska pomoč. Občina je podpisala pogodbo s podjetjem Cerk iz Ljubljane, ki bo poskrbelo za elektroinštalacije, s podjetjem Grading Kurent iz Trebnjega, ki mu je zaupana streha, stavbno pohištvo, fasada ter odvo-dnjavanje, podjetje Mediogradnje inženiring iz Ljubljane pa bo poskrbelo za nujna gradbe-no-obrtniška dela in zunanjo Vabilo ureditev. Še v tem tednu bo sledil podpis pogodbe s firmo Lazar iz Laškega za področje strojnih inštalacij. Skupna vrednost pogodb je 718 tisoč evrov brez DDV. Kar zadeva dela na zunanjosti objekta, morajo biti končana v roku 45 dni, strojne inštalacije pa v 75 dneh. Župan Stojan Jakin je ob podpisu izrazil zadovoljstvo, da se bo klavrno začeta zgodba z AS Primusom vendarle uspešno končala. Naj spomnimo: AS Primus je kmalu po začetku del zašel v globoke finančne težave, gradnja prizidka se je zato usta- VABLJENI NA SEMINAR O ODDAJANJU NEPREMIČNIN Zavod Ivana Cankarja Vrhnika organizira 8.11.2018 ob 18h v Cankarjevem domu Vrhnika SEMINAR Z DELAVNICO: »Nepremičnina, oddajanje za turizem je moja prihodnost«, vodi Miha Skale Dolinšek, poslovni in davčni svetovalec, strokovnjak za EU projekte in podjetnik. Seminar z delavnico je brezplačno izobraževanje, namenjeno lastnikom nepremičnin, kateri želijo z oddajanjem slednjih pridobiti dodatne prihodke. Spoznali boste: •Koliko moramo investirati v nepremičnino, da bo primerna za oddajanje (kaj vse potrebujete), v kolikor je nepremičnina v slabem stanju. •Vsi plusi in minusi oddajanja za turizem •Oddajanje skozi leto; kaj lahko pričakujete •3 praktični primeri oddaje (soba, hiša,stanovanje) •Kako opredeliti poslovanje, da bo večina denarja ostala vam. •Vaša dodana vrednost za udeležbo: Pridobite lastni načrt oddajanja za vašo nepremičnino! Izpolnili ga boste skupaj s predavateljem. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Vabilo Civilna iniciativa Eko Vrh vljudno vabi občane Vrhnike na POGOVOR S KANDIDATI ZA ŽUPANA VRHNIKE V nedeljo, 11. 11. 2018, ob 16. uri bo v mali dvorani Cankarjevega doma pogovor s kandidati za župana Občine Vrhnika: Petrom Gabrovškom, Danielom Cukjatijem in mag. Viktorjem Sladičem. Civilna iniciativa Eko Vrh si aktivno prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja v Občini Vrhnika, zato organizira pogovor s kandidati za župane. Kandidatom bomo postavili vprašanja, ki se nanašajo na okoljsko problematiko v občini. Požar v Kemisu, širjenje smradu iz kompostarn in prejšnja bremena industrijskega onesnaženja Vrhnike terjajo razumno politiko, akcijski načrt dolgoročne sanacije okolja ter aktivno civilno družbo. Zavedamo se, da okoljska vprašanja niso edina pereča tematika v občini, zato želimo razpravo odpreti širši javnosti. Vabimo občane in civilno družbo, da postavijo vprašanja oziroma izrazijo stališča glede tematik, kot so: družbene dejavnosti in gospodarstvo, izobraževanje, zdravstvo in skrb za starejše, stanovanjska politika, promet in infrastruktura itn. Občani imate priložnost spoznati kadidate, ki želijo prevzeti odgovornost za prihodnji razvoj Občine Vrhnike. Pogovor bo vodil Andrej Markovič. Vljudno vabljeni! Območna obrtna zbornica Vrhnika vabi Dan za delodajalce - 8. november 2018 Zavod RS za zaposlovanje skupaj z OZS organizira poslovna srečanja za delodajalce na območju Območne službe Ljubljana. Srečanja bodo organizirana v okviru EU tedna za delodajalce, ki bo potekal med 5. in 9. Novembrom 2018. V dogodek se je vključila tudi Območna obrtno-podjetni-ška zbornica Vrhnika, ki za zainteresirane delodajalce organizira srečanje. KJE? V veliki sejni dvorani Doma obrtnikov, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika KDAJ? V četrtek, 8. novembra 2018, z začetkom ob 12. uri. Zavod RS za zaposlovanje želi z aktivnostmi za delodajalce povečati prepoznavnost Zavoda, ki je eden vodilnih akterjev na področju trga dela ter pospešiti in omogočiti tesnejše sodelovanje z delodajalci. Želeli bi poudariti pomembnost vseh delodajalcev kot potencialnih zaposlovalcev ter graditi zaupanje in krepiti sodelovanje z delodajalskimi organizacijami. Vsebina srečanja: - trenutno stanje trga dela - delo Pisarne za delodajalce - aktualni programi Aktivne politike zaposlovanja Na srečanje vabljeni delodajalci, ki že sodelujete z Zavodom in bi želeli sodelovanje okrepiti in delodajalci ki bi želeli sodelovanje vzpostaviti. Dobrodošli bodo tudi predlogi za izboljšanje sodelovanja in izboljšanje storitev Zavoda, da bodo storitve po vaši meri in vaših potrebah. Vabljeni torej 8. novembra 2018 ob 12. uri v prostore OOZ Vrhnika. Ročne spretnosti - delavnice za delo z glino se začnejo v novembru 2018 V torek, 13. novembra 2018 se bo začela 1. Letošnja delavnica - delo in oblikovanje gline. Delavnice so se odvijale že v lanskem letu, zato vabljeni tako lanski obiskovalci in dobrodošli vsi novi, ki vas zanima glina. Glina je naravni material, ki kar vabi k gnetenju, oblikovanju... Suzana Buček Rožmanc (Trgovina Levček) bo delavnice za oblikovanje gline vodila v prostorih OOZ Vrhnika. Prva delavnica se začne v torek, 13. novembra ob 17. uri, za nadaljnje termine delavnic se boste udeleženci dogovorili z mentorico glede na vaš čas in razpoložljivost prostorov na Zbornici. Na delavnici boste spoznali material in z gnetenjem, valjanjem, rezanjem, lepljenjem, odtiskovanjem, izdelali kakšen uporaben ali okrasni predmet. Zaželeno, da na delavnico prinesete valjar in kakšne modelčke za odtiskovanje na glino. Participacija udeleženca je 15 €/srečanje + DDV za člane in lanske obiskovalce oz. 20 €/ srečanje + DDV za zunanje udeležence. Dobrodošli v svetu ustvarjalnosti. Prijave sprejemamo na zbornici: 755 77 40, 051 619 215 ali adela.cankar@ozs.si OOZ Vrhnika vila. Kot je še dejal župan, odhaja z županskega mesta, zato je prav, da svojemu nasledniku ne zapušča večjih težav. Direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Roman Strgar pa je zbrane predstavnike izvajalcev pozval, naj upoštevajo roke oziroma jih po možnosti celo prehitijo v dobro tako zaposlenih v zdravstvenem domu kot pacientov. Po trenutnem načrtu naj bi bil objekt do decembra na zunaj dokončan, nato bo sledila še vgradnja notranjih inštalacij. Pritličje bo urejeno, zato se bo vanj lahko vrnila nujna medicinska pomoč, prostori prvega nadstropja pa bodo morali na notranjo ureditev še počakati. Gašper Tominc N OS Občina Vrhnika 5. november 2018^» g elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občinska vaja Železniška nesreča Verd 2018 Na vaji sodelovalo več kot 350 operativcev Vrhnika, 13. oktober - Občina Vrhnika je v sodelovanju s Slovenskimi železnicami na železniški postaji na Verdu izvedla občinsko vajo sistema zaščite, reševanja in pomoči. Scenarij je predvideval trk tovornega in potniškega vlaka, hkrati pa je nastala še avtobusna nesreča. Številne poškodovane so morali oskrbeti zdravstveni delavci, nekaj okoliških prebi- valcev je bilo treba evakuirati. Gasilci so imeli opravka tudi z nevarno snovjo. Zahtevno vajo je pripravil vrhniški štab Civilne zaščite v sodelovanju s Slovenskimi železnicami. »Na vaji je sodelova- lo več kot 350 operativcev, kar potrjuje vašo pripravljenost in pomembnost takšne vaje. Vaja je bila obsežna, zahtevna, saj smo želeli preveriti različna področja sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini Vrhnika: železniška nesreča, nesreča z nevarnimi snovmi, množična nesreča, evakuacija in oskrbo prebivalstva ter oskrba z vodo. Tovrstne vaje so izrednega pomena, saj le tako preverimo delovanje sistema ZRP in ga po potrebi dopolnimo in nadgradimo,« so nam sporočili iz štaba Civilne zaščite Vrhnika. Vaja je potekala v soboto med 12. in 15. uro, zaradi česar je bilo območje nesreče zaprto za promet. Nekaj deset gledalcev si je vajo tudi ogledalo, reportažo o njej je pripravila tudi nacionalna televizija. Dogodek, s katerega so sodelujoči odšli z novimi izkušnjami in večjim znanjem, so sklenili s popoldanskim po- strojem v športnem parku v središču Vrhnike. Tam zbrane so nagovorili poveljnik Civilne zaščite Vrhnika Peter Rodič, župan Stojan Jakin, predstavnik slovenskih železnic Branko Čepek in vodja nujne medicinske pomoči Vesna Homar. V sončnem popoldnevu sta dala prireditvi piko na i še predsednik Gasilske zveze Vrhnika Vinko Keršmanc in župan Jakin, ki sta prerezala trak na novem gasilskem vozilu za Gasilsko zvezo Vrhnika. Gašper Tominc, foto: Leon Novak Odprli nov prizidek šole Vrhnika, 6. oktober Od prvega septembra učenci in zaposleni na Osnovni šoli Antona Martina Slomška že uporabljajo nov prizidek, s katerim so bogatejši za dodatne učilnice. To je velika pridobitev za vrhniško šolstvo, ki ga tare prostorska stiska, saj so pridobili kar osem novih učilnic. Z gradnjo so začeli lani in jo v večini končali do prvega septembra, ko je v šolo vstopilo 530 učencev in učenk. Zadnja leta je bila prostorska stiska zelo velika, zaradi česar so se spreminjali celo šolski okoliši. Ravnateljica Darja Guzelj je na odprtju izrazila zadovoljstvo nad novo pridobitvijo, a šola le ni rešena vseh prostorskih stisk. Nujno bi potrebovala tudi večnamenski prostor, »... ki ga pa mogoče dobimo ob 20. obletnici šole.« Zupan Stojan Jakin je pritrdil njenim besedam, da se obe vrhniški šoli - poleg Slomškove še Cankarjeva - otepata prostorske stiske in da se bo s tem moral vsekakor spoprijeti njegov naslednik. Vrhniška občina ima nižjo povprečno starost kot država, torej potrebuje zadostne vrtčevske in osnovnošolske zmogljivosti. A, kot je dejal župan, eno je zgradba, drugo pa sta duša in znanje, ki ju šoli dajejo učitelji in učenci. Tu pa ima Vrhnika po njegovem mnenju kaj pokazati, saj to nenazadnje zgovorno dokazujejo državna in celo mednarodna priznanja učencev in učenk. Kulturni program, ki je potekal v športni dvorani, so oblikovali učenci, ki so pokazali, kako številne talente ima šola: glasbene, ustvarjalne in športne. Po koncu prireditve so starše in otroke povabili na slavnostno rezanje traku prizidka, za tem pa še na ogled prostorov. Osnovno šolo Antona Martina Slomška so zgradili leta 2000. Dvoizmenski pouk Cankarjeve šole, ki je bil uveden zaradi prostorske stiske (1241 učencev leta 1999) je namreč postal preveč utrudljiv za učitelje in učence, zato se je občinski svet leta 1995 odločil za gradnjo nove šole. Možnih je bilo dnvanajst lokacij, v ožji izbor pa so prišle: Vrtnarija, Kočevar, ob Robovi, pri Domu upokojencev in Zadnja dolina. Odločili so se za lokacijo ob Robovi, blizu podjetniško-obrtne cone. Projekt za novi objekt je pripravilo podjetje Primis Vrhnika, prva dela na gradbišču pa so stekla marca 1997. Konec istega leta je bil v občini še referendum o uvedbi samoprispevka v višini 1% plače za investicije v šolstvo za obdobje štirih let (do leta 2000): za gradnjo nove šole z večnamensko dvorano na Vrhniki in gradnjo športnih površin pri OŠ Log - Dragomer. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo dobrih 53 %, proti pa 44,14 % glasujočih. Gradbinci Gradbenega podjetja Grosuplje so v osmih mesecih zgradili šolo od temeljev do strehe. Jeseni leta 1999 je bil v Našem časopisu poziv za izbiro imena šole, ki se je bila nato po tajnem glasovanju na občinskem svetu poimenovana po pisatelju, narodnem buditelju in škofu Antonu Martinu Slomšku. Izbirali so med imenovanji po Karlu Grabeljšku, Gabrijelu Jelovšku, Francetu Habetu in Antonu Martinu Slomšku, poleg njih pa še med poimenovanji OŠ Barje, OŠ Breg in OŠ Vrhnika 2000. Šolska vrata so se prvič odprla 4. septembra 2000 ob 9. uri zjutraj, ko je vanjo zakorakalo 377 učencev. Slovesno so jo predali svojemu namenu 21. oktobra, njenemu odprtju pa je prisostvovalo okoli 1500 ljudi. Po osemnajstih letih je bila deležna prizidka z osmimi novimi učilnicami. Ker je gradbinec šel v stečaj, je projekt spremljalo kar nekaj težav, pri čemer pa je veliko vlogo, da se je na koncu vendarle uspešno končal, igral gradbeni odbor pod vodstvom Leona M. Možine. Gašper Tominc, foto: GT N OS Občina Vrhnika 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obvestilo Starše otrok, rojenih v letu 2016, stanujočih v KS Podlipa - Smrečje, vabimo, da nam do 10. novembra 2018 sporočijo podatke (ime, priimek otroka in naslov) za letošnje Miklavževo obdarovanje. Sporočite nam podatke tudi za otroke, rojene v letih od 2012 do 2015, ki morebiti še niso uvrščeni na seznam za obdarovanje. Podatke sporočite na GSM: 031 852 659 ali e-naslov: barbara_kuzmic@yahoo.com Svet KS Podlipa - Smrečje Obvestilo Spoštovani krajani, obveščamo vas, da LRVP - Lista za razvoj Vrhnike in podeželja vabi na pogovor z njihovim kandidatom za župana, mag. Viktorjem Sladičem, in s predlaganimi kandidati za občinski svet. Srečanje bo v ponedeljek, 12. 11. 2018, ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Namen srečanja je, da se vam kandidati predstavijo, z vami izmenjajo mnenja, prisluhnejo vašim predlogom in odgovorijo na vaša vprašanja. 18.00-18.20 predstavitev programa Liste za razvoj Vrhnike in podeželja 18.20-18.45 razprava s predlogi in vprašanji krajanov 18.40-20.30 druženje s krajani ob domačih specialitetah Več o programu LRVP - Liste za razvoj Vrhnike in podeželja si lahko preberete na povezavi: www.lrvp.si Vljudno vabljeni! KS Vrhnika-Breg KS Vrhnika-Center KS Vrhnika-Vas Turistični priznanji za Vrhniko Ekipa iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, ki se je veselila priznanj: Tatjana Oblak Milanski (vodja področja kulture), Boštjan Koprivec (direktor ZIC) in Daniel Cukjati (vodjapodročja športa) Priznanji je prejela tudi Vrh- Organizator Turistične iz- dogodivščin in raziskovanja. nika, ki ju je v njenem imenu vidnice, kakor je poimenoval Izvidniki so jih obiskali ne- prevzel direktor Zavoda Ivana turistično merjenje moči, je najavljeni in naskrivaj, vse- Cankarja Vrhnika Boštjan Ko- v izbrane slovenske obči- kakor pa z namenom oceniti privec. ne poslal tuje turiste, željne turistično in kulinarično po- Bled, 30. september - Na Bledu je potekala podelitev priznanj turistom najprijaznejših občin v Sloveniji po izboru časnika Svet24 in njihovih bralcev. nudbo, urejenost občine, nastanitvene zmogljivosti, prijaznost turističnih delavcev ... Vrhnika je prejela tretje mesto, in sicer v kategoriji, kjer so o stopničkah odločali bralci, hkrati pa je prejela tudi priznanje za slikovite muzejske zgodbe - izvidnica je obiskala TMS in Cankarjevo spominsko hišo. Na slikovitem Bledu je priznanje iz organizatorjevih rok sprejel Boštjan Koprivec, direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika: »Prejeto priznanje je potrditev, da imata Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in občina pravo smer razvoja. To je priznanje za celotno ekipo zavoda in zahvala za ves trud, ki ga v zadnjih letih vlagamo v področje turizma, kulture in športa. To je tudi priznanje vsem turističnim in gostinskim delavcem na Vrhniki, da smo vsi skupaj na pravi poti razvoja turizma v Občini Vrhnika.« Gašper Tominc, foto: arhiv ZIC Spoštovane krajanke in krajani KS Verd! Kmalu bodo nove lokalne volitve, zato lahko do neke mere že potegnemo črto pod dogajanjem v tem mandatu tudi na področju Krajevne Skupnosti Verd. Morda na zunaj ni prav dosti tega čutiti, slišati ali celo videti, ker vsakega našega dejanja pa res nimamo navade obešati na veliki zvon, toda pozorno krajanovo oko lahko vidi marsikaj novega v KS Verd. Tako smo v sodelovanju s krajani in Občino Vrhnika uspeli asfaltirati kar osem odsekov makadamskih cest v skupni dolžini 720 m. Končno je asfaltiran tudi najbolj strm klanec v KS Verd (tudi v Občini Vrhnika). Javna razsvetljava na novo osvetljuje cesto na dveh odsekih v skupni dolžini 420 m. Vsako leto sodelujemo v javnem razpisu za vzdrževanje poljskih poti in tako redno nasujemo vsaj en kilmeter poljskih poti na leto ter aktivno čistimo predvsem glavne odvodne jarke na Barju, kar zelo pripomore k uspešnejši in lažji pridelavi odlične lokalne hrane. Za kraj našega zadnjega počitka oz. pokopališče poteka projekt za razširitev in obnovo, ker je na obstoječem že kar »gneča«. V ta namen smo od Župnije Vrhnika in od zasebnika odkupili 750 m2 površin poleg poko- pališča, ki ga že krasijo nove kamnite stopnice z restavrirano originalno kovano ograjo. Cerkev pa po naši zaslugi varuje in krasi nova opečna kritina. Trenutno poteka gradbena obnova večje opuščene grobnice, ki je bila pred časom deležna nepravilnega gradbenega posega. Cerkev in poslovilno vežico smo opremili z novim profesionalnim ozvočenjem. Redno in vzorno skrbimo za vzorno urejenost Lenarčičevega parka v Verdu (za kar smo prejeli tudi občinsko priznanje blagajana) in celotnega Retovja z Matjaževko, v kateri smo uredili košarkarsko igrišče na en koš z asfaltno podlago. Na prireditvenem prostoru stare žage nad Verdom smo k obstoječemu objektu pristavili nov objekt in ga prekrili z novo kritino. Pod streho novega dela je 220 m2 pokritega prostora. Skupaj s starim objektom je pod streho sedaj kar 370 m2, kar je dolgoročno dovolj tudi za večje prireditve, kot je npr. vsakoletno prvomajsko kre-sovanje in gasilske vaje. Seveda smo vseh 370 m2 pokritih tal tudi utrdili in asfaltirali. Na doslej neuporabljenih in zelo zaraščenih površinah na stari žagi pa poteka urejanje poligona za trial. To je posebna motoristična disciplina, v kateri se ne meri čas, temveč sta odločilna ravnotežje in mentalna disciplina tekmovalca med premagovanjem raznoraznih ovir z motorjem. Posebni motorji (so brez sedeža) niso prav nič hrupni, saj imajo izpuh namensko prilagojen prav v smer zmanjšanja hrupa. Vseeno jih že uspešno izpodrivajo izvedbe na električni pogon. Uporabo slednjih bomo tudi spodbujali. Vsako leto aktivno sodelujemo pri vseh večjih prireditvah na območju KS Verd, kot so tradicionalno mi-klavževanje, dedek Mraz, prvomajsko kresovanje in velika mednarodna motoristična enduro dirka v kamnolomu Verd. Še posebno pa sodelujemo s Prostovoljnim gasilskim društvom Verd, kateremu vsako leto namenimo kakšno uporabno pridobitev. Tako smo sodelovali pri nakupu vseh novih sekcijskih garažnih vrat v gasilskem domu in pripadajoči lopi, sodelovali pri zamenjavi vseh oken z novimi energetsko varčnimi, finančno smo poravnali izvedbo priklopa objekta na kanalizacijo, finačno smo poravnali tudi nakup nove peči za centralno ogrevanje. Letos smo za nakup prepo-trebne nove opreme za nov sodoben gasilski tovornjak cisterno namenili 10.000 evrov. Na pobudo predsednika KS Verd smo naročili izdelati kamnito obeležje najstarejšemu kolesu na svetu, ki je staro 5200 let. Iz šesttonske skale iz verdskega kamnoloma jo je v obliki globokega reliefa filigransko izdelala znana akademska kiparka Alenka Vi-drgar. Kamnito obeležje je umeščeno v Lenarčičev park v Verdu. Zakaj taka odločitev? Ker smo Verjani ponosni na to najdbo svetovnega pomena in slovesa, ker si KS Verd to tudi zasluži, saj so najstarejše kolo na svetu našli prav na Verdu in tudi v spomin na naše bistroumne prednike, ki so izdelali tehnično zahtevno in čudovito leseno kolo. O drugih, popolnoma prostovoljnih aktivnostih članov Sveta KS Verd (predvsem predsednika), ki so pre- mnogokrat podobne boju z administrativnimi mlini na veter ter so merljive zgolj z nekoristno porabljenim časom, pa ne bom pisal, ker jih je preveč oz. bom opisal zgolj eno od glavnih. To je dokaj uspešen boj dveh svetnikov KS Verd za pravičnejši komunalni prispevek za kanalizacijo. S strokovno pomočjo našega sokrajana Viktorja Sladiča, tudi zelo aktivnega člana Sveta Občine Vrhnika, nam je uspelo kar občutno zmanjšati oderuško visoke zneske na odločbah. Da smo imeli prav, pokaže naslednji podatek: krajanom Verda Občina Vrhnika že vrača preveč plačan komunalni prispevek za kanalizacijo. Uspeh bi bil še večji, če ne bi v občinskem svetu večina oz. vseh osem predstavnikov županove liste Povezujemo Vrhniko, člana stranke SD in člana stranke DESUS (nek član opozicije pa si je večkrat oz. ob pravi priložnosti pilatovsko umil roke z neglasovanjem) kategorično in vztrajno glasovali proti argumentiranim predlogom dela opozicije za zmanjšanje komunalnega prispevka na razumljivo in zakonito raven. Na koncu se v imenu Sveta KS Verd zahvaljujem vsem ljudem dobre volje in plemenitih namenov, Kamnolomu Verd in Metalki Commerce, ki so nesebično in kakorkoli zastonj pomagali soustvarjati dogajanje v KS Verd. Lep pozdrav! Tomaž Gorišek, predsednik Sveta KS Ver N OS Občina Vrhnika 5. november 2018^» g elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kemis v pogovorih Ribiška družina Vodstvo Kemisa se je odločilo, da uresniči svoje napovedi o vzpostavljanju dialoga z lokalnimi skupnostmi, ki bi prispeval k večjemu obojestranskemu razumevanju delovanja Kemisa v lokalnem okolju na eni strani in na drugi k odpiranju razprave o pogojih sprejemljivosti nadaljnjega obstoja Kemisa na Vrhniki. s krajani Vrhnika gostila nevsakdanje tekmovanje Pogovore s krajani je Kemis začel prek svetov krajevnih skupnosti že konec avgusta. Od trinajstih se jih je do 19. oktobra odzvalo osem, trije sveti krajevne skupnosti so pogovor zavrnili zaradi bližajočih se lokalnih volitev, z dvema krajevnima skupnostnima pa še potekajo dogovori glede srečanja. Vodstvo Kemisa je v pogovorih s člani svetov krajevnih skupnosti predstavilo postopke sanacije, predviden način delovanja po sanaciji in odkrito odgovarjalo na vsa vprašanja. Pogovori so bili strpni in večina udeležencev je izrazila pozitivno mnenje glede samega postopka sanacije in dejstva, da so informacije o delovanju Kemisu pridobili neposredno brez posrednikov ali medijev. Med predstavniki krajevnih skupnosti je prevladovalo mnenje, da je treba poskrbeti za ravnanje z nevarnimi odpadki in če bo Kemis dejavnost zbiranja in obdelave nevarnih odpadkov izvajal v skladu s predstavljenimi dodatnimi varnostnimi in protipo- žarnimi ukrepi ter ostal odprt za komuniciranje z lokalnimi skupnostmi, lahko ostane na obstoječi lokaciji. Večina svetov krajevnih skupnosti je izpostavila, da bi bilo treba ustanoviti posvetovalno telo za delovanje Kemisa, ki bi ga sestavljali predstavniki občinskega sveta, civilnih iniciativ, krajevnih skupnosti in prostovoljnih gasilskih društev oziroma gasilske zveze. S predlogom so tako podprli pobudo, ki jo je Kemis že večkrat ponudil lokalnim skupnostim, a ni bila uresničena zaradi izrazitega nasprotovanja civilnih iniciativ, prav tako ideja ni našla posluha med obstoječimi občinskimi svetniki. Svetniki krajevnih skupnosti so prav tako predlagali, da bi morala biti tudi tista prostovoljna gasilska društva, ki niso del centralne enote, seznanjena z osnovnimi podatki glede varnega ukrepanja v primeru požara. Kemis bo Gasilski zvezi Vrhnika predlagal, da se tudi ta društva vključijo v preventivne vaje in oglede objekta Kemis. Svetniki so podprli tudi prizadevanja Kemisa, da se vzpostavijo oblike čim bolj neposrednega komuniciranja s krajani. Predlagali so redne dneve odprtih vrat in seznanjanje krajanov z delovanjem Kemisa. Prav tako so predlagali, da bi z vajami pogosteje preverjali učinkovitost Načrta zaščite in reševanja. V Kemisu se zavedamo, da sveti krajevnih skupnosti nimajo neposrednega vpliva glede delovanja Kemisa, toda prek njih lahko najlažje dosto-pamo do skupnosti krajanov. Zato je tako zelo pomembno, da svetniki krajevnih skupnosti vedo, kaj in kako delamo v Kemisu, kako poteka sanacija, katere izboljšave na področju protipožarne varnosti smo vključili v procese sanacije in na kakšen način želimo delovati v prihodnje. Vse prebivalke in prebivalce Vrhnike pa ponovno vabimo na naš drugi dan odprtih vrat, ki ga bomo organizirali takoj po končani drugi fazi sanacije. O točnem datumu bomo krajane obvestili prek naše spletne strani in drugih sredstev obveščanja. Vsem članom svetov krajevnih skupnosti, ki so se udeležili razgovorov, se zahvaljujemo za sodelovanje, vprašanja, pripravljenost za argumentirano razpravo ter večinoma pozitivno razmišljanje. Kemis, d. o. o. V petek, 28. septembra, je Ribiška družina Vrhnika v sodelovanju z Območnim združenjem slovenskih častnikov organizirala nevsakdanje ribiško tekmovanje. Na Ribičevem bajerju v Bistri sta se pomerili moštvi obrambnih atašejev Ruske federacije in Ljudske republike Kitajske. V uvodu je obe ekipi ter druge sodelujoče pozdravil predsednik RD Vrhnika gospod Vladimir Mikec, ki je predstavil delo in kratko zgodovino RD ter prisotne seznanil z veljavnimi predpisi, ki veljajo za področje ribištva v Republiki Sloveniji. Seveda brez kulinarične podpore tudi ni šlo, za kar so poskrbeli člani OZSČ Vrhnika - Borovnica. Gostje so bili navdušeni nad urejeno okolico bajerja, dodatno je k temu prispevalo še lepo sončno vreme. Za posebne presenečenje je poskrbel ribič in član OZSČ Mile Ilič, ko je gostom in vsem prisotnim postregel dimljene-ga krapa. Rezultat tekmovanja je bil en krap proti nič ( 1 : 0) za Rusko federacijo. V imenu organizatorjev Janez Čerin, OZSČ Vrhnika - Borovnica Je bila Cankarjeva smrt političen umor? Dimitrij Kebe To se že leta in leta sprašuje Dimitrij Kebe, publicist in samostojni raziskovalec zgodovine in, kot pravi, je vedno bolj prepričan, da ni umrl naravne smrti, pač pa je bil žrtev politične zarote. Njegovo domnevo naj bi potrjevala tudi nedavno odkrita fotografija Cankarja na mrtvaškem odru, ki naj bi bila retuširana z namenom, da bi prikrili poškodbe fizičnega obračuna na pisateljevem obrazu. Ivan Cankar je umrl 11. decembra 1918, o čemer ni dvoma. Več pomislekov pa je že dolga leta deležen njegov način smrti. Literarni zgodovinarji večinoma pišejo, da je nesrečno padel po stopnicah, si pretresel možgane, nato pa čez nekaj dni še usodno zbolel za pljučnico. »Je torej umrl zaradi padca ali zaradi dolgotrajne bolezni? Je umrl v deželni bolnišnici ali v Cukrar-ni - kjer je bil takrat začasni lazaret oziroma ambulanta za vojake? Zakaj je v zvezi z njegovo smrtjo navedenih toliko različnih vzrokov in krajev? Poraja se upravičen sum, da je nekaj v zvezi s pisateljevo smrtjo hudo narobe,« pripoveduje Kebe, ki se je pred leti preselil na Vrhniko v neposredno bližino Cankarjevega kipa. »Leta 2011 mi je znanec povedal, da pozna nekoga, ki trdi, da je bil Cankar pretepen do smrti. Tako sem prišel v stik s tedaj 82-letnim Borisom Malešičem, ki je danes žal pokojni. Povedal mi je, da je večkrat osebno govoril s Francem Gorjupom, ki je Ivana Cankarja odpeljal na vozu v Cukrarno. Pisatelj je bil ves pretepen in imel hudo razbito glavo. Gorjup mu je povedal, da so Cankarja leta 1918 pretepli trije srbsko govoreči neznanci. Dva sta ga držala, tretji pa ga je s kovinskim predmetom tolkel po glavi. Pisatelj je imel na glavi pet razcepljenih ran, razbito arkado in zlomljeno ličnico.« Kot mu je še povedal sogovornik, naj bi do napada prišlo v veži stavbe na Kongresnem trgu 4 (zdaj številka 6) v središču Ljubljane. Nestrinjanje zveze s Srbi Napad na Cankarja je treba postaviti v zgodovinski kontekst. Avstro- -Ogrska je začela razpadati, v ospredje je začelo prihajati narodnostno vprašanje Slovencev. Ivan Cankar je bil družbeno zelo angažiran človek, politični aktivist in odličen govorec. Imel je jasna stališča do prihodnosti slovenskega naroda, ki zagovornikom združitve s Srbi in Hrvati niso bile najbolj všeč. Najbolje to odraža njegovo predavanje Slovenci in Jugoslovani, v katerem je dejal: »... Imenuj se danes v Ljubljani Slovenec, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov.« Za pojasnilo: ilirizem ali ilirsko gibanje se je zavzemalo za opustitev slovenskega jezika in prevzem skupnega južnoslovanskega jezika. V Napredni misli leta 1912 pa je Cankar med drugim zapisal: ». Prepričani smo, da zdrav slovenski razum zmaga, da se Slovenci končno oprimejo zopet z vso dušo svojega narodnega ideala in upamo, da je današnje ilirsko gibanje na Slovenskem sicer prežalostna ali vendarle prehodna epizoda v slovenskem javnem življenju.« Kebe meni, da je Cankar proti koncu prve svetovne vojne še dodatno radikaliziral svoja stališča. »Ni mu bilo všeč 'ujedinjenje', po katerem bi se Slovenci združili s kraljevino Srbijo na neenakopravnih temeljih. Prav ta njegova neomajna stališča so kot kaže pripeljala do njegove prezgodnje in tragične smrti. Cankarjeva tragična smrt je bila namreč političen umor!« Novi viri pritrjujejo o nasilni smrti Po srečanju z Malešičem se je Kebe srečal še z Andrejem Lenarčičem iz Ljubljane, ki je pojasnil, da je bila njegova stara mama Marija Pavčič v ožjem krogu strankarske družbe Ivana Cankarja. Njena hči in njegova mama Zora pa je kot desetletna deklica skupaj s svojima starejšima sestrama Ivanu Cankarju redno prinašala hrano in druge potrebščine na Rožnik. Lenarčič je povedal, da mu je mama Zora povedala, da so Cankarja pretepli na Kongresnem trgu in da je obležal pod stopnicami ter da si o tem po drugi svetovni vojni ni nihče upal govoriti. Še bolj kot Lenarčičevo pričevanje pa je Kebeta presunila po njegovem mnenju očitna prirejenost dokumentov v Arhivu Slovenije, ki se nanašajo na dejavnost socialdemokratske stranke, katere privrženec je bil Cankar. »V oči me je zbodlo, da so zapisniki oštevilčeni naknadno, nekateri zapisniški listi so celo iztrgani iz pol. Najbolj je zanimiva seja 11. decembra 1918, na dan Cankarjeve smrti, kjer ni » N OS Občina Vrhnika 5. november 2018^» g elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Desna stran Cankarjevega obraza je bila na mrtvaškem odru zakrita s krizantemami. Naključje? niti z besedico omenjen Cankar. Časopis Slovenec pa je tisti dan že zjutraj na naslovnici z velikimi črkami zapisal, da je pisatelj umrl. Sprašujem se, kaj se je dejansko zgodilo na tej 14. seji oziroma kaj se je na njej govorilo? Kje se nahaja izginuli zapisnik seje, saj strgane strani v zapisni knjigi kažejo na to, da je bil zapisnik iztrgan in naknadno napisan nov.« Razlike v diagnozi Kebe opozarja tudi na poročilo dr. Alojza Kraigherja, pisateljevega osebnega zdravnika in prijatelja, iz leta 1939, ki je izšlo v Koledarju Cankarjeve družbe. Kraigher navaja, da je 29. oktobra 1918 sam peljal z reševalnim vozom Cankarja v Deželno bolnico na Zaloški cesti v Ljubljani. Cankar je namreč pred tem dobil udarec v tilnik (naj bi padel), tri dni kasneje pa je nenadoma izgubil zavest. »... Rana se mu je zacelila, telesno se je okrepil in sredi novembra se je zopet vrnil iz bolnišnice k Rohrmanovim.« »Dr. Kraigher je opisal dogodek, ko je bil Cankar prvič poškodovan in je dobil udarec v tilnik. V nekaterih knjigah pisci ta dogodek označujejo kot vzrok Cankarjeve smrti, kar pa zagotovo ne drži in dr. Kraigher je to jasno dokazal. Cankar je umrl šele čez mesec in pol, ko je dobil nove usodne poškodbe, ki so mi jih po pričevanjih zadali trije srbsko govoreči moški,« je dejal Kebe, ki tako ne verjame uradni diagnozi, da je bila za pisatelja pogubna tuberkuloza, jetika in gnitje pljuč. »Dr. Kraigher v članku tudi jasno pove, da je obžaloval, da na Cankarju niso nikdar naredili obdukcije. Če bi bila obdukcija narejena, ne bi danes imeli nasprotujočih si vzrokov smrti. Ne pozabimo, da so na Cankarjevi maski še danes vidne sledi poškodb na desni strani obraza.« Fotografija, nov dokaz Eno zadnjih spoznanj, ki jih Kebe jemlje kot potrdilo svoji teoriji o političnem umoru Cankarja, pa je nje- gova fotografija na mrtvaškem odru. »Vse znane fotografije Cankarja na mrtvaškem odru ga prikazujejo tako, da cvetje deloma zakriva njegov desni del obraza. Cankarjeve desne polovice obraza se tako na nobeni fotografiji ne vidi.« Naključje? Kebe meni, da ne in da gre za namensko prikrivanje Cankarjevih poškodb na njegovem obrazu. »Izvedel sem, da ga je fotografiral Fran Vesel in da obstaja še ena njegovih fotografij na mrtvaškem odru, kjer se vidi Cankarjev desni profil. Potem ko sem prečesal arhive, sem nanjo naletel v NUK-u, a obraz pisatelja je bil na njej nedotaknjen. Ker me je glodal črv dvoma, če je fotografija originalna, sem se obrnil na fotografa Boštjana Gunčarja. V rokopisnem oddelku Nuka je fotograf, ne da bi mu povedal, kaj lahko posumi na njej, sam od sebe takoj po ogledu ugotovil, da je fotografija retu-širana na desni strani glave, in sicer arkada, oko ter desno lice. Torej točno tam, kjer naj bi bil po Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. besedah Borisa Malešiča tudi poškodovan Ivan Cankar.« Še neodkrita novost Svojo teorijo Cankarjeve smrti, političnega umora, je Kebe predstavil v dokumentarnem filmu v režiji Dušana Moravca Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja - Ivan Cankar, ki je bil pre-mierno predstavljen avgusta v Mariboru in nato še v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ne glede na zapisano pa Kebe meni, da je v času pisanja tega prispevka odkril nov dokaz, ki potrjuje njegovo prepričanje. Za kaj natančno gre, ni želel izdati, pač pa je dejal, da ga bo predstavil na predavanju 13. novembra ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Torej če vas zanima ta tematika, potem si omenjeni datum in uro le zapišite v koledar. Gašper Tominc Mini olimpijada Ne zmaga, sodelovanje! Vrhnika, 26. september - V športnem parku je potekala tradicionalna Mini olimpijada, na katero Športna zveza Vrhnika povabi učence drugega in tretjega razreda Cankarjeve in Slomškove osnovne šole ter podružnic Bevke in Drenov Grič. Otroci se pomudijo na 14 delovnih postajah, od katerih so vse, razen tista s čarodejem, športno obarvane. Za zdrav duh so poskrbela lokalna športna društva (Boksarski klub Barje, Smučarsko društvo Vrhnika, Športno društvo Vučko, Plezalni center Verd, Floorball, Gimnastično društvo Vrhnika, Športno društvo Rokometna šola Vrhnika, Košarkarski sklub Vrhnika, Nogometni klub Dren - Vrhnika in Športno društvo Vrhnika - atletska sekcija), ki so pripravila mini poligone. Otroci so bili navdušeni, po slabih dveh urah tekanja in gibanja pa prijetno utrujeni. Kot se za olimpijado spodobi, je bila na prizorišču olimpijska zastava, zbrane pa sta nagovorila predsednik športne zveze Gvido Mravljak in župan Stojan Jakin. Poudarila sta, da sta najpomembnejša gibanje in poštena igra (fair play), zmaga pride šele na drugem mestu. Gašper Tominc, foto: GT V NOVEMBRU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo VSAKODNEVNO UČNO POMOČ. BRALNI KOTIČEK in UPORABA RAČUNALNIKA sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše storitve so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Vrhnika PON - PET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. Ponedeljek, 5., 12., 19., 26., 11. ob 9.00 do 12.00 - ustvarjalno druženje ob kavi (kvačkanje, šivanje ...) Ponedeljek,12., 19., 26. 11. NOVO! Program RASTEMO SKUPAJ - ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njihove starše (obvezne prijave). Ponedeljek, 19. 11. ob 9. uri: priprava zdravih zajtrkov - Z zdravjem pričnemo na krožniku, v sklopu modrega MOVEMBRA. Zaželene prijave. Torek, 6., 13., 20., 27. 11. ob 17.00 - NOVO! Projekt »Kolegica. Vsaka posameznica bo imela možnost spoznati in se povezati z uspešno žensko iz svojega bodočega poklica. Le-ta bo postala njena mentorica - »kolegica«. (Več na fb strain VGC Skupna točka Vrhnika.) Prijave so obvezne. Torek, 13. 11. ob 18.00 - predavanje z Andrejem Pešcem -Premagaj jezo in zamere (zaželene prijave). Sreda, 4., 14., 21., 28. 11. od 10.00 do 11.00 - NOVO! Vodeno sproščanje s Suzano (zaželene prijave). Sreda, 21.11., od 17.00 do 18.00 - brezplačen tečaj učenja kitare Sreda, 21. 11., ob 18.00 - Šola za starše z dr. Andrejo Jereb (vzgoja za odgovornost). Četrtek, 8., 15., 22., 29.11. ob 9.30 - delavnica za iskalce zaposlitve (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4). Četrtek, 8., 15., 22., 29.11. od 12.00 do 13.00 - brezplačna fitnes vadba za iskalce zaposlitve (v prostorih BJ Fit Vrhnika, prijave obvezne). Četrtek, 4. 10. ob 17.00 do 19.00 - NOVO! Dobro sem -trening dobrega počutja (obvezne prijave). Petek, 9, 16., 23., 30.11 ob 10.00 - Mamice na kavici: podporna skupina (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (prijave so zaželene). Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika. N OS Občina Vrhnika 5. november 2018^» g elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Siliko Spoznajte podjetje, ki je po BMW in VW postalo še razvojni dobavitelj družbi Mercedes Janez Koprivec, Siliko: »S pridobitvijo novega projekta sklenemo posel za najmanj sedem let. Zato je nujno stabilno in gospodarstvu prijazno poslovno okolje.« V podjetju Siliko so v zadnjih sedmih letih zelo napredovali. Prihodke iz 28,5 milijona evrov, kolikor so jih imeli leta 2012, povečujejo na letošnjih 64 milijonov evrov. Postali so razvojni dobavitelj prestižnih nemških znamk BMW, Mercedes in Audi oziroma celotne skupine WV. Povečujejo dodano vrednost na zaposlenega. Ta je bila leta 2012 41.798 evrov, letos bo 59.987 evrov. Obeta se jim tudi lepa prihodnost, saj zaradi novo pridobljenih poslov prihodnje leto pričakujejo že 72 milijonov evrov prihodkov. Siliko je družinsko podjetje, ki ga je Janez Koprivec ustanovil leta 1993, danes pa ima že preko 390 redno zaposlenih. Povprečna starost zaposlenih je 36 let, zaposlujejo pa predvsem strokovnjake s področja strojništva. Velik pomen pripisujejo načrtnemu razvoju in zavzetosti svojih kadrov, veliko pa vlagajo tudi v razvoj mlajših generacij, ki jim omogočajo pridobivanje praktičnih znanj skozi sistem vajeništva, opravljanja strokovnih praks, občasnega študentskega dela. Študentom omogočajo delo na projektih, pomoč pri pisanju diplomskih del, najbolj perspektivne študente tudi štipendirajo. Dosedanja zabeležena rast zaposlovanja v letu 2018 je 22 odstotna. Podjetje posluje na dveh lokacijah: sedež, razvojni center, orodjarno in del proizvodnje imajo na Vrhniki, glavnina proizvodnje je v Sevnici. V Siliku razvijajo, izdelujejo in prodajajo gumitehnične, silikonske, plastične in večkomponentne izdelke ter orodja za njihovo izdelavo. Vsega skupaj imajo okoli 2.400 različnih končnih izdelkov, njihovi glavni kupci pa prihajajo iz avtomobilske industrije. Poleg že omenjenih BMW, Audi, Škoda, Volkswagen, Mercedes so to še Mahle, Magna, Mubea in drugi. Z dobavami avtomobilski industriji ustvarijo 80 odstotkov prihodkov, 70 odstotkov izdelkov izvozijo v trge EU, drugi njihovi večji kupci so BSH, Gorenje, Candy, Fissler, Danfoss, Iskra- emeco, ... Letno prodajo 180 milijonov različnih kosov izdelkov. Njihovi glavni surovini so elastomerji, ki jih letno potrebujejo tri tisoč ton ter ter-moplasti. Letno jih uporabijo 1.200 ton. Ohišje polnilnega dela električnega avta Siliko za BMW, skupino VW in Mercedes izdeluje različne kompleksne sklope. To pomeni, da so izdelki sestavljeni iz različnih materialov, torej iz gume, Foto: Jure Makovec Darko Gorjup, izvršni direktor silikona, plastike in kovine, dostavljajo pa jih neposredno na proizvodne trakove omenjenih avtomobilskih tovarn. Gre denimo za ohišje polnilnega dela električnega avtomobila, dele volanskega sklopa, del pogonskega sklopa, ki ščiti elektroniko menjalnika, del za dovod zraka za motor ... Ključ do uspeha zelo močan razvoj Kako Siliku uspeva dosegati tako rast? »To nam omogoča velika razvojna sposobnost, ki jo imamo v tem podjetju. Nje- Foto: Siliko V družbi Siliko vsako leto prodajo 180 milijonov kosov izdelkov. Njihovi glavni kupci so avtomobilske tovarne, kot so BMW, VW in od lani tudi Mercedes. naložbam. Da bi si izboljšali konkurenčnost in bili bolj fleksibilni, v družbi dokončujejo štiri milijonsko naložbo v izdelavo osnovnega materiala. »Iz kavčuka, polnil, saj, olj in pospeševal bomo sami naredili gumo. Ko je ta enkrat narejena imamo zgolj mesec dni časa, da je primerna za vulka-nizacijo, kar je kemijski proces s katerim gumi zagotoviš obstojnost. Z lastno proizvodnjo gume bomo zato bolj fleksibilni, kupcem pa bomo lahko tudi naredili zmes, ki bo za potrebe njegovega izdelka najbolj primerna. To so seveda naše lastne recepture, ki jih je v popolnosti izjemno težko posnemati, zato bo to naša dodatna prednost pred konkurenco,« pojasni Darko Gorjup. Najsodobnejše opreme pa nimajo samo v omenjenem novem centru za elastomere oz. mešalnici zmesi, pač pa tudi v orodjarni, razvojni tehnologiji in proizvodnji. V serijski proizvodnji imajo sicer že več kot 125 strojev. V orodjarni pa letno naredijo preko 250 orodij. Lasten laboratorij »Za razvijanje novih izdelkov in za doseganje zahtevana kakovosti je tudi zelo pomembno, da imamo lasten laboratorij, kjer preizkušamo kemične, fizikalne in funkcionalne lastnosti naših izdelkov. Uspešni smo pri celoten procesu, od faze analize funkcionalnosti končnega izdelka, razvoja izdelkov in procesov do zagotavljanja najoptimalnejše serijske proizvodnje,« pove Darko Gorjup. Čistijo portfelj izdelkov in kupcev Siliko izdeluje 2.400 različnih izdelkov. Darko Gorjup, izvršni direktor Silika pojasni: »Dobili smo veliko novih projektov, tako, da bomo v letu 2019 ustvarili letno 72 milijonov evrov prihodkov. Osre-dotočamo se na zahtevnejše izdelke in sklope, kjer unovču-jemo več znanja in ki prinašajo večjo dodano vrednost. Tudi pri kupcih se osredotočamo na osnova so odlični in izredno motivirani kadri. Vse se začne z močnim razvojnim oddelkom, kjer imamo zaposlenih preko 50 inženirjev strojništva in štiri doktorje znanosti. Z njihovim znanjem in seveda v sodelovanju z vsemi drugimi oddelki podjetja smo sposobni izdelovati zahtevne izdelke z visoko dodano vrednostjo. K temu ključno pripomore še naša dobra opremljenost, ki nam omogoča, da serijska proizvodnja v Vrhniki in Sevnici ves čas poteka nemoteno. Saj imamo na Vrhniki toliko razvojnih zmogljivosti, da na tej opremi in teh strojih razvijamo nove izdelke in nove procese,« pojasni Darko Gorjup, izvršni direktor družbe Siliko. Za naložbe 39,4 milijona evrov Za naložbe v razvoj in nove zmogljivosti so sicer v Siliku od leta 2012 do vključno letos namenili vsega skupaj 39,4 milijona evrov. Iz grafa, ki ga objavljamo ob članku je vidno, koliko vsako leto namenjajo N OS Občina Vrhnika 5. november 2018^» g elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si na take, kjer letno ustvarimo oziroma imamo potencial, da letno ustvarimo z vsakim pet, šest milijonov evrov prihodkov.« Nujno je stabilno okolje ter kompetentni in zadovoljni sodelavci Janez Koprivec, ustanovitelj in direktor družbe Siliko ob tem pove: »S pridobitvijo novega projekta sklenemo posel za najmanj sedem let. Da bi lahko uspešno poslovali, zato nujno potrebujemo stabilno in gospodarstvu prijazno poslovno okolje. V takem okolju bomo kot podjetje lahko še več investirali v razvojne projekte, kapacitete, lokalno okolje, predvsem pa v naše obstoječe in bodoče sodelavce. Zavedamo se, da brez kompetentnih, motiviranih, lojalnih in predvsem zadovoljnih zaposlenih tudi dolgoročnega uspeha in stabilnosti podjetja Foto: Siliko ne bo. Stroje in vire že imamo, toda da ustvarimo novo oz. dodano vrednost, je odvisno prav od ljudi, od naših zaposlenih. In zato bo skrb za naše zaposlene v podjetju predstavljalo temeljno prioriteto tudi v prihodnje. Za vse, ki si želite rasti in ustvarjati z nami ter graditi nadpovprečno kariero v lokalnem kot tudi mednarodnem okolju, vrata našega podjetja so vam na stežaj odprta.« (Dsiliko ^^Br Simply Flexible Postani del zgodbe o uspehu. Družba SILIKO d.o.o. smo razvojni dobavitelj in proizvajalec tehničnih izdelkov iz elastomerov in ter-mopLastov z več kot 30-letno tradicijo. Locirani smo na dveh lokacijskih enotah, na Vrhniki in v Sevnici. 70 % vse proizvodnje izvozimo na trg Evropske unije. Danes vgrajujemo (¡) komponente v večino avtomobilov nemške avtomobilske industrije, kot so BMW, Audi, Mercedes-Benz, AMG, VW in drugi. TRENUTNO ZAPOSLUJEMO • SKRBNIK KLJUČNIH STRANK • TEHNIČNI PREDSTAVNIK ZA KLJUČNE KUPCE IN PROJEKTE (NEMČIJA) • ELEKTRO INŽENIR NA PODROČJU AVTOMATIZACIJE • CNCOPERATER • ROČNI ORODJAR • NOVE SODELAVCE V PROIZVODNJI VABLJENI DIJAKI IN ŠTUDENTI • sistem vajeništva • Šolska praksa • Študentsko delo • štipendiranje PONUJAMO VAM • Delovno ali učno mesto v uspešnem, povezanem in rastočem podjetju • Zanimivo in dinamično delo s partnerji iz avtomobilske industrije • Strokovno rast, profesionalni razvoj ter nabiranje izkušenj v mednarodnem okolju • Urejeno delovno okolje v tehnično dovršenih prostorih v PE Vrhnika • V primeru zaposlitve stimulativen kompenzacijski paket Dodatne informacije in prijave na www.siLiko.si aLi na kadri@siLiko.si. SEDEŽ PODJETJA: Tržaška cesta 31,1360 Vrhnika, Slovenia, EU TEL:+3861 364 80 80 FAX:+386 1 364 80 85 PE SEVNICA: Radna 3,8294 Boštanj, Slovenia, EU TEL: +386 7 816 30 02 FAX: +386 7 816 37 96 www.siliko.si Naši podjetniki /—• • v Griču Ipros - novinec na Drenovem Delovna ekipa Iprosa: (z leve) poslovni direktor Tomaž Zor, višji vodja projektov Primož Starovašnik in tehnični direktor Frenk Plevnik Težko je spregledati novo poslovno stavbo Iprosa na Drenovem Griču, kamor se je v začetku letošnjega leta preselilo podjetje z ljubljanskega Viča. Zaposluje 74 ljudi in se ukvarja z razvijanjem tehnoloških procesnih rešitev ter opreme za prehrambno in farmacevtsko industrijo. Zgodba se je začela leta 1989, ko se je skupina štirih mladih inženirjev odločila za lastno podjetje. Kot je dejal naš sogovornik direktor Marjan Trampuš, so imeli dovolj sestankovanja in so kot mladi, polni zanosa želeli nekaj ustvariti. Sprva so bili osredotočeni na iskanje tehnoloških rešitev za živilsko industrijo, za katero se pregovorno zdi, da bi bila lahko njihov večni kupec, a so se stvari kmalu obrnile na glavo. Sredi devetdesetih let je živilska industrija začela stagnirati, fantje pa so morali poiskati nove trge; našli so jih v farmacevtski industriji, ki je še vedno njihov glavni področni trg. »Danes v podjetju ponujamo tri vrste storitev, in sicer proizvajamo izmenjevalnike toplote, prodajamo tehnološko opremo za farmacevtska podjetja in pa snujemo ter proizvajamo tehnološke rešitve na področju tekočih segmentov za farmacevtsko in prehrambno industrijo.« Evropski kruh ni lahek Njihove rešitve in opremo srečamo v Leku, Krki, Pfizer-ju, Plivi ... Zahteve teh kupcev so iz leta v leto večje, zato se morajo kot proizvajalci zelo potruditi, da z znanjem in storitvami nenehno hodijo v koraku z njihovimi zahtevami. »Glavnina naših zaposlenih je visoko izobražena, v glavnem inženirskega profila. Fluktu-acije zaposlenih, sploh na inženirskem področju, imamo zelo malo ali skoraj nič, kar kaže, da so in smo zadovoljni drug z drugim.« Prvi trgi so bili slovenski, kasneje nekdanji jugoslovanski, zadnja leta pa trkajo tudi na vrata zahodnih in severnih evropskih trgov. Ni pa enostavno, je dejal sogovornik, saj imajo proizvodni procesi v farmaciji zelo veliko validiranih procesov, ki jih težko zaupajo »neznanemu podje- tju«. »Ni enostavno, saj nas še vedno smatrajo, da prihajamo nekje iz juga in da nam ne gre zaupati. Res smo morali vložiti ogromne količine truda, da so nas začeli jemati resno in da počasi postajamo potencialni ponudnik rešitev za njihove probleme,« je povedal sogovornik. Tuje stranke »lovijo« s predstavništvi na Poljskem, Madžarskem, Nizozemskem, v Belgiji, na Poljskem ... Prostori na Viču pretesni, zato so selili na Drenov Grič Podjetje je začelo pred 29 leti v garaži in se nato selilo v halo na Vič, kjer pa so počasi prerasli svoje potrebe. Zato so se pred leti začeli ozirati po novih površinah v okolici Ljubljane, kjer so cene nepremičnin nekoliko cenejše kot v prestolnici. V ožji izbor so prišle Domžale, Grosuplje in Vrhnika, na koncu so se odločili za slednjo. »Na Drenovem Griču smo začeli s pripravo prostorske dokumentacije že leta 2013, ko smo šli v izdelavo podrobnega prostorskega načrta. Gradnja je stekla v letu 2016 in lani smo se v stavbo tudi vselili.« V objektu na Drenovem Griču, ki s svojimi veliki steklenimi površinami pritegne pozornost, imajo poslovne prostore in del proizvodnje - predvsem za cevne izmenjevalce in procesne enote, proizvodnja ploščnih izmenjevalcev pa je ostala še na Viču. Podjetje ima na prihodkovni ravni konstantno rast: lani je imelo 12 milijonov prihodkov, letos naj bi bilo podobno leto. Daje kruh 74 osebam. »Nekateri so pri nas že dvajset, petindvajset let. Trudimo se, da imamo pozitivno klimo in da se zaposleni pri nas dobro počutijo,« je še dejalTrampuš, ki počasi že predaja posle mlajšemu kolegu Tomažu Zoru. »Vsak dober podjetnik mora vedeti, kdaj se mora umakniti in prepustiti krmilo mlajšim, sam pa tudi užiti radosti upokojenskega staža.« Gašper Tominc NOS Občina Vrhnika 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasno sporočilo Po zdrav in lep nasmeh v Zobozdravstvo Dentplus Vrhnika - Avgusta 2016 je v objektu za vrhniškim Sparom odprla svoja vrata nova zobozdravstvena samoplačniška ordinacija Zobozdravstvo Dentplus. Storitve opravljajo z uporabo sodobne tehnologije ter sodobnih materialov. Čakalne dobe so zelo majhne, dostop do storitev pa je uporabnikom približan zaradi različnih možnosti plačila. Zgodba o Zobozdravstvu Dentplus se je začela v šišenskem zdravstvenem domu, kjer sta delali Darija Malinar, dr. dent. med., in Lejla Seferagic, zobozdravstvena asistentka. »Leta 2015 sva vzeli v najem ordinacijo v Ljubljani, nato pa sva se po tehtnem premisleku odločili za lokacijo na Vrhniki, v katero sva se vselili 2016. Sprva sva bili sami, nato pa sva k sodelovanju povabili še ko- lege, tako da danes naša ekipa šteje sedem oseb, ki delujemo v dveh ambulantah,« je pojasnila dr. Malinarjeva, ki je sicer pred časom živela v Borovnici, sedaj pa na Vrhniki. Njihovi prostori so nad vsem znano trgovino Tedi, ki jim je arhitekturni biro S. M. Studio, d. o. o., z Vrhnike vdahnila posebno noto: ogromno zelenja, čiste linije in svetle tone. Še posebej se posvetijo tistim, ki imajo strah pred zobozdravnikom Kot smo že omenili, je ordinacija samoplačniška. »Zdravstvena zavarovalnica odreja zobozdravnikom v javni zobozdravstveni mreži količinski normativ storitev, kar se lahko pozna na kakovosti izvedenih storitev, saj sodobne tehnike in materiali zahtevajo drugačne postopke, ki pa so pogosto tudi časovno bolj zamudni (npr. izdelava amalgamske »sive« zalivke traja cc.10 min., kompozitna zalivka »bela« za-livka pa vzame vsaj 30-45 min, saj jo je potrebno nanašati po manjših plasteh,« je dejala dr. Malinarjeva in dodala: »Pri nas pa dajemo prednost individu- Obvestilo Ordinacija Vrhnika Svoj termin si lahko rezervirate po telefonu na številkah: 040 523 234 in 08 205 10 52, vsak delovni dan od: 8.00 do 20.00 ali na info@dentplus.si Ordinacijski čas Ponedeljek: 8.00 do 15.00 Torek: 8.00 do 20.00 Sreda: 13.00 do 20.00 Četrtek: 8.00 do 20.00 Petek: 8.00 do 14.00 ter po dogovoru Za vsa vprašanja smo za vas dosegljivi na elektronskem naslovu: info@dentplus.si ali telefonskih številkah: 040 523 234 in 08 205 10 52 Prijazno vabljeni! alni obravnavi. Tako se na nas obrnejo številni, ki so naveličani dolgih čakalnih dob. Pacientu namenimo veliko časa, se z njim pogovarjamo, uporabimo varne in neboleče tehnike, še posebej pa se posvetimo tistim, ki imajo strah pred zobozdrav-niškimi posegi.« Zaposleni se veliko tudi izobražujejo, pretežno v tujini. »Ponujamo vse, kar ponujajo veliki« Storitve, ki jih ponujajo v Zobozdravstvu Dentplus, obsegajo vsa področja zobozdravstvene oskrbe. »Ponujamo vse, kar ponujajo veliki. Sem sodijo diagnostični posegi, ki vključujejo preglede ter rentgensko slikanje in analize; zalivke; kirurške in parodontološke storitve ter protetiko s poudarkom na vi-sokoestetskih rešitvah. Zadnje čase je zelo priljubljeno estetsko zobozdravstvo,« je povedala sogovornica. Spregovorila je tudi o dentalnem turizmu na Hrvaškem. »Zadnje čase se veliko ljudi odloča za posege na Hrvaškem, sploh ko gre za implantate. Hrvaški kolegi so dobri, a na žalost se med njimi najdejo tudi taki, ki ne opravijo svojega dela v skladu s sodobnimi strokovnimi smernicami. Tako ni redko, da se pri nas oglasijo pacienti s težavami, ki izvirajo iz nekako-vostno opravljenih storitev in jih nato rešujemo.« Želite bel nasmeh? Zadnje čase je zelo priljubljeno estetsko zobozdravstvo, ki obsega beljenje zob, izdelavo porcelanskih lusk, inlayev, pol-nokeramičnih prevlek in mo-stičkov ter implantatov. »Vedno več je ljudi vseh starostnih skupin, ki si želijo izboljšati izgled nasmeha, s katerim obrazu povrnejo harmonijo. Težko rečem, katerih je več, moških ali žensk, z vsakim pacientom se pogovorimo, da uskladimo njegova pričakovanja z našimi posegi.« Kot je še dejala Ma-linarjeva, napredna tehnologija, ki jo uporabljajo, omogoča brezbolečinske posege s predvidljivimi kliničnimi rezultati. Zdravi in lepi zobje, obdani z zdravimi obzobnimi tkivi ustne votline, bodo tako postali vaša stalnica. Gašper Tominc NOS Občina Vrhnika 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Boštjanu Turku priznanje za lokalno varnost Oktober - mesec požarne varnosti Ljubljana, 17. oktober - V dvorani Državnega sveta je v okviru Nacionalnega dneva varnosti starovrhniški prostovoljni gasilec Boštjan Turk prejel priznanje Inštituta za varnostno kulturo za njegov prispevek k varnemu svetu. V obrazložitvi je bilo izpostavljeno Turkovo odlično, strokovno in požrtvovalno vodenje ene največjih intervencij v Občini Vrhnika: požar v skladišču nevarnih odpadkov v Kemi-su. »Kot vodja intervencije je pokazal svoje dolgoletne izkušnje, znanje in srčnost do tega prostovoljnega dela, sodeloval je z vsemi prisotnimi ekipami na požaru, kot tudi po požaru, saniranju, poleg tega pa tudi strokovno neomajno odpeljal vse tiskovne konference in stike z mediji,« so še povedali. Boštjan Turk, ki je že štirinajst let poklicni gasilec na brniškem letališču, sicer pa član PGD Stara Vrhnika že 30 let, je za Naš časopis povedal, da ga priznanje vsekakor veseli, a da si ga ne lasti. »To priznanje je nagrada za do- Zahvala sedanje delo in vzpodbuda za naprej. Ne glede na to, da sem ga prejel jaz osebno, ga smatram kot nagrado celotnemu timu okoli mene. Pa nimam v mislih samo Kemis, ampak tudi druge intervencije. Tako da nagrada je namenjena vsem nam!« Inštitut za varnostno kulturo je nevladna organizacija, ki je namenjen prenosu znanja o varnosti in zavedanju pomena varnostne kulture. V okviru svojega poslanstva inštitut vsako leto med drugim podeli tudi priznanje za obvladovanje lokalne varnosti varnostniku, policistu, vojaku, gasilcu, reševalcu prve pomoči in civilistu. Gašper Tominc, foto: GT Iskreno se zahvaljujemo za hitro pomoč, pripravljenost in izredno organiziranost gasilcev PGD Drenov Grič pri popravilu objekta zaradi naravnih nesreč. Domačija Pr'Fik Anton Jelovšek Gasilska preventiva v Občini Vrhnika Letošnja tema meseca požarne varnosti je namenjena številki 112, številki za klic v sili. Slovenija je omenjeno številko uvedla že leta 1997. Kljub večletni uporabi in stalni promociji številke 112 smo ljudje še vedno premalo ozaveščeni in poučeni o možnosti uporabe številke za klic v sili. S promocijo gasilstva in vsega, povezanega s tematiko Civilne zaščite, smo na Vrhniki zelo aktivni. Preventivne aktivnosti izvajamo vse leto, vsekakor pa je več dejavnosti v oktobru, mesecu požarne varnosti. Poleg osrednje letošnje teme smo vrhniški gasilci izvajali tudi druge aktivnosti, povezane s požarno varnostjo. V okviru oktobrskih dejavnosti smo posebno pozornost namenili tudi požarni varnosti na stavbah kulturne dediščine. V Bistri je bilo osrednje slovensko prizorišče dogodkov, povezanih s tematiko varovanja kulturne dediščine. Preko simpozija in izvedbene vaje v Tehniškem muzeju Slovenije smo prikazali možnosti in slabosti pri reševanju kulturne dediščine iz objektov. Delo gasilcev in reševalnih enot redno predstavljamo tudi v vrtcih in šolah. Ena takih predstavitev je bila v Športnem parku na Vrhniki v času delovne sobote učencev OŠ Ivana Cankarja. Predstavili smo jim tehniko in naloge osrednjih gasilskih enot Vrhnike, Stare Vrhnike in Verda. V šoli smo otroke teoretično seznanili z vlogo gasilstva in CZ v naši občini. Večletni program usposabljanja predšolskih in šolskih otrok v OŠ Ivana Cankarja in Vrtcu Vrhnika s področja požarne varnosti in evaku-acijskih postopkov je, lahko rečemo, obrodil sadove. Otroke se preko različnih programov seznanja z delom gasilcev in drugih reševalnih enot. Seznanjeni so z nevarnostmi in nesrečami, ki jim lahko pretijo tako doma kot v šoli. Otroci in zaposleni, učitelji, vzgojitelji so skozi večletno spremljanje tematike spoznali pomen poznavanja evakuacijskih postopkov in ukrepanja ob različnih vrstah nesreč. Velik poudarek je tudi na ranljivih skupinah otrok v teh objektih ter postopkih reševanja. S preventivnimi pregledi omenjenih objektov želimo lastniku in uporabnikom svetovati in predlagati izboljšave na področju požarne varnosti. Gasilci imamo in namenjamo skrb tudi za druge javne objekte v občini, kjer se zbirajo in delujejo naši občani. Le z rednim ozaveščanjem in poznavanjem preventivne tematike lahko računamo na dober odziv ob morebitnih nesrečah. Nedavno končana medobčinska vaja Železniška nesreča Verd je pokazala, da se združene enote lahko spopademo tudi z nesrečami večjih razsežnosti. Skozi večletno obdobje smo v naši občini to tudi že dokazali (poplave, žled, Liko Borovnica, Kemis ...). Vse to nas krepi v veri, da smo s svojim strokovnim znanjem venomer pripravljeni pomagati kljub našemu neplačanemu prostovoljnemu delu. Veseli nas, da imamo podporo županov in občinskega sveta ter seveda vas, občanov. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Svet za preventivo pri GZ Vrhnika Franjo Čretnik Japonsko popoldne v Logatcu V nedeljo, 30. septembra, je bilo v športni dvorani Logatec japonsko popoldne, ki nekako postaja že vsakoletna stalnica. Organizatorja sta bila KD Novi oder in AIKI-DO klub Logatec s podporo Občine Logatec. Zanimivo popoldne je trajalo od 14. do 18. ure in si ga je ogledalo veliko ljudi, med njimi tudi precej Vrh-ničanov. V tem popoldnevu so predstavili različne japonske veščine in kulturne zanimivosti, naj jih omenimo samo nekaj: borilne veščine, likovne stvaritve, bonsaji, leseni izdelki, predavanja o Japonski, keramika, slaščice in pijača, stari japonski inštrumenti ter še in še. Med razstavljenimi bon- saji je svoje izdelke predstavljal tudi Vrhničan Janez Garafolj - Gari. Z njihovo vzgojo h se ljubiteljsko ukvarja že 30 let. Več kot dvajset let je tudi član Slovenskega društva bonsaj. Ob svojih razstavljenih bonsajih je obiskovalce z ubrano besedo popeljal v svet vzgoje in vzdrževanja teh lepih japonskih malih dreves in rastlin. Takega Garija smo ujeli tudi v fotografski objektiv. Simon Seljak N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Več milijonov • v evrov za turistično infrastrukturo na Vrhniki je pripravljenih! Tokrat smo na kavo - na pogovor - povabili zanimivega gosta. Bil je dolgoletni član uprave Iskra, član več nadzornih svetov gospodarskih družb, fondacij, član Združenja manager, Združenja članov nadzornih svetov, skratka celo svojo profesionalno kariero je gradil v poslovnem svetu. Morda le ena zanimivost, v mladosti je bil v občini Ljubljana Šiška z 19 leti najmlajši občinski odbornik v Sloveniji. To je gospod Jože Godec. Gospod Godec, lep pozdrav in dobrodošli na Vrhniki Lep pozdrav vsem Vrhničankam in Vrhniča-nom. Se lahko na kratko predstavite? Formalno sem upokojenec, vendar poslovno zelo aktiven v družinskem podjetju. Dokončano imam univerzitetno izobrazbo organizacijske smeri, sem oče dveh odraslih otrok, mlajši je letošnje leto magistriral iz biotehnologije na Nizozemskem, po starejši hčeri pa sem tudi dedek dvema osnovnošolskima vnukoma. Z vami se pogovarjamo, ker imate namero na Vrhniko znatno investirati v turistično infrastrukturo. Drži. Na Vrhniki imamo namen zgraditi najbolj prepoznaven in atraktiven doživljajski park v srednji Evropi, za katerega bo investicija več milijonov evrov. Lahko poveste kaj več? Seveda. Svojo poslovno pot vodenja podjetij sem nekako sklenil, a hkrati se še ne dam odpraviti v »staro šaro« zato sem se odločil da bi lahko stopil v naslednji cikel in se poizkusim kot investitor. Delujemo kot družinsko podjetje. Imamo že nekaj manjših projektov, ta na Vrhniki bi bil najpomembnejši. Zakaj Vrhnika, zakaj doživljajski park? Kot rečeno sem iskal možnosti investicije in leta 2017 videl objavo dveh javnih dražb za nakup zemljišč na Vrhniki. Gre za 6,4 ha zemljišča na območju, ki je bilo včasih vojaško. Prepričan sem, da je lega Vrhnike izredna, zato sem šel v nakup še brez jasno izdelane ideje. K odločitvi je deloma pripomoglo tudi dejstvo, da mi je bila Vrhnika že od nekdaj nekako simpatična. Težko sicer opredelim, kaj je pri tem ključno. Odlična lega, izjemna narava, nekaj znancev in prijateljev ali Ivan Cankar, ki ga imamo vsi Slovenci v podzavesti No pa nazaj k investiciji, če lahko? Ja seveda. V začetku ni bila najbolj jasna poslovna ideja. A kasneje smo vedno bolj razmišljali tudi o turizmu. Vrhnika je na robu Ljubljane in streljaj od Postojne, to je dveh mest, kjer se v zadnjem času tare turistov. Turizem je razvojna perspektiva in za Vrhniko tudi logična izbira. In kako ste prišli na konkretno idejo o doživljajskem parku? Ravno v času razmišljanja o turizmu me je obiskal g. Grega Kukec ter mi predlagal razgovor s svojima kolegoma. Glede na to, da sva z Gregom v preteklosti zelo korektno in profesional- Z leve: Viktor Sladič, Jože Godec, Milan Selan in Grega Kukec. no poslovno sodelovala, sem bil seveda takoj za. Tako smo se dobili še z g. Viktorjem Sladičem in g. Milanom Selanom. Seznanili so me, da so ustanovil Listo za razvoj Vrhnike in podeželja ter da gredo na letošnje lokalne volitve. Predstavili pa so mi tudi svojo vizijo razvoja Vrhnike, predvsem turizma. Glede na to, da smo pred volitvami, jaz o tem ne bi razpredal. Lahko samo rečem, da se mi zdi njihovo razmišljanje absolutno na mestu in prepričal sem se, da ima Vrhnika velike priložnosti za turistični razvoj. Pa seveda tudi ljudi, ki resnično želijo napredek. In v takem okolju čutiš, da bi si lahko odrezali kos turističnega kolača, ki bi pomenil napredek in razvoj tudi za kraj. Dodatno pa me je navdušila knjiga g. Milana Selana »S kolesom in peš po Vrhniki in okolici«, ki je vsebinsko izjemno bogata tudi z zgodovino Vrhnike, vse od Keltov, legendarnih Argonavtov, do Rimljanov. G. Milan Selan nam je tako tudi izdatno pomagal pri snovanju vsebine parka. Torej doživljajski park na temo zgodovine Vrhnike? Da, zamisel je, da bi v doživljajskem parku posredovali zgodbe Argonavtov, Rimljanov, Keltov. Poleg odprtega dela načrtujemo tudi pokriti del, ki bi omogočil delovanje praktično celo sezono, tudi ob slabem vremenu. Park bi bil odprt za vse generacije. Tudi za najmlajše bi postavili otroško igrišče, ki bi bilo brezplačno in bi želeli, da bi postalo tudi mesto srečevanj in druženj lokalnih prebivalcev. Seveda pa mora biti celoten kompleks atrakcija tudi za turiste, ki si želijo prijetnega aktivnega oddiha, zabave in rekreacije. Dodatno zaposlitev bodo našli tudi domačini. Če nam bo uspelo, pa bo imela Vrhnika še posredne koristi od turističnega razvoja. So torej v parku možnost tudi za kake dodatne spremembe? S profesionalno ekipo pripravljamo idejno zasnovo, ki jo bomo vsekakor presodili tudi z lokalnim okoljem. Zelo bomo veseli, če bodo tudi lokalna podjetja videla svojo priložnost in nadgradila naše načrte. Kaj bo imela od tega Vrhnika? Z g. Gregom Kukcem, g. Viktorjem Sladičem in g. Milanom Selanom smo se takoj strinjali, da lahko zares zaživi samo investicija, ki bo živela s krajem in bo njenim prebivalcem in okolju prijazna. Ob tem pa so mi tudi jasno povedali, da imajo namen podpirati izključno take vrste projektov, ki bodo tudi v prid Vrhniki, torej turizem vsekakor da, vendar ne za vsako ceno in ne na škodo Vrhničanov. To popolnoma sovpada z mojo filozofijo. Če v podjetju ali projektu nisi korekten do okolja, v katerem delaš, do zaposlenih in do narave in okolja, potem je vprašanje, kaj je sploh smisel tvojega delovanja in pa tudi, ali boš sploh dolgoročno uspešen. Take so bile moje izkušnje tudi v preteklosti. Bolj konkretno prosim. Kot prvo, bo investicija v doživljajski park za okolje popolnoma neobremenjujoča. Kot že rečeno, bodo njegova vsebina in teme povezane z zgodovino Vrhnike. Vsak turist pa je dodatna priložnost in dodana vrednost za okolje, v katerega pride, torej za Vrhniko z vso njeno okolico. Lahko se mu ponudi okusno, kakovostno ter doma in naravi prijazno pridelano zdravo hrano, prenočišča z zajtrkom, prenočišča v avtokampu ali lokalnih hotelih in sobodajalcih, prevoze do bližnjih slovenskih in tujih letališč, povezavo do Postojne ali obisk drugih prepoznavnih turističnih točk v kraju. Izkušnje tudi kažejo, da vsaka nova turistična zanimivost zbudi zanimanje za nove investicije, ti pa zopet privabijo nove turiste in tako naprej. Menim, da je priložnosti na Vrhniki ogromno. V Ljubljani ugotavljajo, da turisti preživijo v mestu le krajši čas. Tu vidi- mo svojo priložnost in tudi priložnost Vrhnike. Prepoznavni želimo biti ne samo v slovenskem prostoru temveč tudi širše. Pa so kakšne ovire? Ja seveda so lahko. Najprej je tu vodstvo občine. Če tu ni vizije, posluha, znanja in želje, potem se vse skupaj lahko zelo hitro ustavi. Razumem, da je čas za naslednjo izjavo najbrž neprimeren, ali pa je nasprotno, ravno ob pravem času. Po razgovorih z g. Gregom Kukcem in g. Viktorjem Sladičem namreč teh strahov nimam. Verjamem, da bomo dobili hitro, korektno ter strokovno podporo in pomoč, tako na nivoju občine in kasneje skupaj tudi države. Občina je prvi korak. Treba bo pridobiti tudi državna soglasja, kar zna biti kar dolgotrajno, a verjamem, da bo to mogoče s skupnimi prizadevanji, voljo in pozitivnim pristopom.. Rezultat pa mora biti atraktiven projekt, ki bo za investitorja dolgoročno primerno dobičkonosen, kjer bodo turisti, pa tudi domačini, uživali, za Vrhniko pa dodana vrednost, večja prepoznavnost ter priložnost za zaposlitev in dodatni zaslužek. Torej nam vsem skupaj v ponos. In kdaj bomo lahko priča začetku izvajanja te investicije? Odvisno, kaj razumemo kot začetek. Idejni načrti in projektne rešitve se pripravljajo. Vsekakor pa bo pred samim začetkom, ki bo viden tudi navzven, potrebno storiti še marsikaj. Vse od priprave celovitih investicijskih dokumentov, projektne dokumentacije in vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Če bo šlo vse po sreči, vas bomo na odprtje parka lahko povabili v začetku leta 2021. G. Godec, najlepša hvala za ta zanimiv pogovor in upam, da se kmalu zopet srečamo Hvala vam za prijazno povabilo. Tudi jaz upam in verjamem, da se kmalu in čim večkrat vidimo. Plačana objava Kandidati Liste za razvoj Vrhnike in podeželja za volitve članov Občinskega sveta občine Vrhnika so: 1. VOLILNA ENOTA (VRHNIKA-CENTER): 2. VOLILNA ENOTA (VRHNIKA-OKOLICA): 1. Grega Kukec 1. mag. Viktor Sladič, Verd 2. Bernarda Kropf 2. Nataša Rijavec, Verd 3. Simon Hlebec 3. Janez Pivk, Zaplana 4. Renata Struna 4. Joži Šraj, Ligojna 5. Jure Matevž Hodnik 5. Boštjan Jurjevčič, Podlipa 6. Miša Stržinar 6. Mojca Gutnik, Ligojna 7. Branko Garafolj 7. Tomaž Gorišek, Verd 8. Vladimira Rančov 8. Sonja Vidmar, Verd 9. Anže Grampovčan 9. Martin Bizjak, Pokojišče 10. Marija Vodeb 10. Matejka Zelenc, Verd 11. Elo Mihevc 11. mag. Milan Selan, Blatna Brezovica 12. doc. dr. Vasilija Maček, dr. med. 12. Tomo Grom, Stara Vrhnika N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 [m] 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lista za razvoj Vrhnike in podeželja letos na lokalnih volitvah okrepljena in osvežena Vrhnika mora v korak s časom! V Listi za razvoj Vrhnike in podeželja smo zbrani ljudje različnih znanj in izkušenj, od gospodarstva, državne uprave, šolstva. V listi so predsedniki Krajevnih skupnosti in društev, predsednik območne obrtne zbornice, večina nas je družbeno angažiranih. Vse pa nas povezujejo skupne vrednote, katerim smo zavezani in prepričanje, da lahko samo Vrhničani spremenimo Vrhniko na bolje. Izkušnje kažejo, da samo sodelovanje ljudi z različnimi znanji in podobnimi vrednotami zares pripelje do sprememb. Vse aktivnosti članov liste in dejavnost Viktorja v Občinskem svetu so bile ves čas usmerjene v probleme, ki zadevajo vse Vrhničane. Lotevali pa smo se tudi širših in pri tem dosegli precej vidnih sprememb, ki se nanašajo na vse občanke in občane občine Vrhnika. Lista je ob tem ves čas rastla in se vsestransko razvijala, tako da je postala močna skupina Vrhničanov, ki s svojimi znanji, izkušnjami in zavzetostjo Vrhniki želi dobro in ki verjame, da mora Vrhnika v korak s časom, da bo vsem Vrh-ničankam in Vrhničanom bolje. Lista tako na letošnjih lokalnih volitvah nastopa v obeh volilnih enotah s polnima listama kandidatov za volitve v Občinski svet in s kandidatom za župana občine Vrhnika, to je Viktorjem Sladičem. Ker so tako naš kandidat za župana občine Vrhnika in kandidati za volitve članov Občinskega sveta občine Vrhnika člani Liste za razvoj Vrhnike in podeželja, je tudi volilni program enoten in vam ga v izvlečkih predstavljamo v nadaljevanju. Vrhnika mora v korak s časom! Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati. (Albert Einstein) V Listi za razvoj Vrhnike in podeželja verjame- " J Viktor Sladič je rojen 23. decembra 1960, po izobrazbi pa je magister znanosti za področje državnih in evropskih študij. Svojo poklicno pot je začel v gospodarstvu, kjer je ves čas opravljal vodstvene naloge, sedaj pa je zaposlen na Ministrstvu za obrambo RS, kjer kot sekretar vodi področje varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požarom. Sodeloval je pri številnih državnih projektih, kot je EU projekt PHARE - Razvoj sistema varnosti in zdravja pri delu v R Sloveniji, je pa tudi član Komisije Vlade RS za AIDS in Komisije Vlade RS za droge. V mandatu 2014 do 2018 je kot predstavnik, na začetku še Liste za razvoj vrhniškega podeželja, član Občinskega sveta občine Vrhnika in eden najaktivnejših in najprepoznavnejših občinskih svetnikov, ki se vztrajno zavzema za pravice ter za višjo kakovost življenja vseh občank in občanov občine Vrhnike ter za razvoj turizma in turistične infrastrukture v občini. Z vztrajnim zavzemanjem je dosegel številne spremembe, ki so v dobro vseh Vrhničanov. Viktor Sladič je soustanovitelj Liste za razvoj Vrhnike in podeželja. Z Grego Kukcem sta pooblaščena predstavnika liste in nosilca list, vsak v svoji volilni enoti. Člani Liste za razvoj Vrhnike in podeželja so Viktorja Sladiča soglasno imenovali tudi za kandidata za župana občine Vrhnika. Je poročen in oče štirih otrok, s svojo družino pa si je dom ustvaril na Mirkah. Ker je bila njegova mama na Vrhniki 32 let patronažna babica, ki je pomagala na svet več kot 3500 Vrhničanom, pa je predvsem starejši generaciji poznan tudi kot »od babce sin«. je glavna naloga občine zagotoviti kakovostno življenje občank in občanov Vrhnike, samo uresničljive strategije vodijo do uspeha. lahko turizem v naši občini postane vodilna gospodarska panoga. za uspešen visokotehnološki gospodarski razvoj potrebujemo kvalitetno izobrazbo mladih. lahko v naši občini pridelamo dovolj kakovostne hrane, ki jo lahko uspešno tržimo. se da z občino in njenim premoženjem upravljati veliko bolje. so kultura, šport in skrb za zdravje temeljni gradniki za kakovostno življenje. so kakovostna skrb za starejše ter medgene-racijsko povezovanje, sodelovanje in sožitje ključni segmenti družbe za dostojno in kvalitetno življenje. Najpomembnejše premoženje vsake skupnosti Spoštovane občanke, cenjeni občani občine Vrhnika. Vstopamo v obdobje, ko soodločamo, kaj je bistvo našega poslanstva ter po kateri poti in v katero smer želimo. Vrednote in cilje, ki jih želimo v prihodnje uresničiti, ste v marsičem že spoznali, v zadnjem mesecu pa vam jih bomo predstavili še bolj poglobljeno, zato se nam pridružite na različnih dogodkih. Na tej poti, na katero se podajam, nisem sam, saj so ob meni številni sodelavci, prijatelji, člani Liste za razvoj Vrhnike in podeželja, na katere sem ponosen, ki skupaj delamo in aktivno sodelujemo. Zavedam se prednosti učinkovitega skupinskega dela, saj z njim navdušujemo tudi nove člane. Nekateri med njimi bomo kandidirali tudi na listah kandidatov za volitve članov Občinskega sveta občine Vrhnika. Delo v skupini, kot je naša, je intenzivno. Neprecenljiva znanja in izkušnje vsakega posameznika se kažejo v naših rezultatih, ki jih lahko spremljate. Na tem mestu bi želel še posebej izpostaviti najtesnejšega med mojimi sodelavci, to je Grega Kukec, katerega bogate in dokazane izkušnje iz gospodarstva so nedvomno komplementarne z mojimi. Skupaj bova močan dvojec, z nama pa bo celotna ekipa. Kajti kaj lahko stori en sam človek? Nič ali pa le bore malo, saj skupaj lahko naredimo veliko, veliko več. Tudi z vami, drage Vrhničanke in spoštovani Vrhničani, si želimo kar najplodnejše sodelovati v društvih, v krajevnih skupnostih ali posamezno. Vem, da skupaj zmoremo vse. Kjer se organiziramo, smo Vrhničani odgovorni in zavzeti ter naredimo vse, kot je treba. Zato stopimo skupaj in naredimo vse tako, kot je treba in kot je prav. Popeljimo našo Vrhniko v korak s časom in jo skupaj naredimo boljšo za vse Vrhničane. smo njeni ljudje in boljši kot smo ljudje, boljša je skupnost. Le s skupnimi močmi, enotnostjo, razumevanjem in strpnostjo bomo kos novim nalogam in izzivom prihodnosti. Verjamemo, da lahko Vrhnika postane evropsko primerljiva občina, v kateri bo bivanje za sleherno občanko in občana priložnost za lokalno ugodje in globalen uspeh! Kaj smo storili do sedaj: - Občanom Vrhnike smo zagotovili vračilo 250.000 EUR preveč in napačno odmerjenega komunalnega prispevka, ki je sedaj tudi sicer za polovico nižji. - Denarna nagrada ob rojstvu otroka se je z našo pobudo povečala z 150 EUR na 250 EUR. - Z vloženo pobudo smo staršem otrok, vključenih v vrhniške vrtce zagotovili, da lahko začasen izpis otroka, to je poletno rezervacijo, uveljavljajo za odsotnost že od 14 dni naprej in ne šele od enega meseca otrokove odsotnosti. S tem smo to pravico naredili dostopnejšo za bistveno več staršev in otrok. - Z vloženimi amandmaji k proračunu občine Vrhnike: * smo KS Padež, Pokojišče-Zavrh in KS Blatna Brezovica zagotovili potrebna sredstva za nakup malih komunalnih čistilnih naprav za potrebe novega gasilnega doma in obnovljenega vaškega lokala s hostlom. * smo Planinski zvezi Vrhnika zagotovili 20.000 EUR za gradnjo nove planinske koče na Planini. * smo povečali delež sofinanciranja občine v zvezi z gradnjo lokalnih cest in javne razsvetljave iz prejšnjih 25% na sedanjih 50%. * Na sejah Občinskega sveta smo podali več kot 100 vprašanj in več deset pobud, s katerimi smo reševali raznovrstno problematiko v občini, od gradnje novega mostu čez Črno Mlako pri Sinji gorici, ureditve križišča pri cerkvi svetega Lenarta, do zamenjave cestne odbojne ograje v Zaplani, namestitve spominskega obeležja na rojstni hiši Karla Grabeljška ter še in še. Zakaj Lista za razvoj Vrhnike in podeželja? - Ker bomo v sodelovanju z občani pripravili dolgoročno in uresničljivo strategijo razvoja občine ter celovit dolgoročni razvojni prostorski načrt občine Vrhnike. - Ker bomo z občino in njenim premoženjem upravljali veliko bolje. - Ker bomo zagotavljali enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti v občini, ob tem pa bodo imela prednost območja s podhranjeno komunalno infrastrukturo, kot so pločniki, optika, širina ceste in drugo. - Ker bomo podpirali projekte širšega občinskega pomena, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja in bivanja vseh občanov ter jih izvajali zakonito, pregledno, gospodarno in učinkovito. Ker bomo podpirali okolju prijazne gospodarske panoge, še posebej pa bomo podpirali razvoj turistične infrastrukture, kmetijstva z dopolnilno dejavnostjo in obrti. Turizem bo v naši občini ena vodilnih gospodarskih panog. - Ker bomo naredili več za prepoznavnost Vrhnike, tako z novimi turističnimi prireditvami, tematskimi kolesarskimi ali peš potmi, kot tudi s ponudbo vrhniške hrane z oznako "Odlično je! Vrhniško je!" Ker bomo posebno skrb posvečali oblikovanju naravnih parkov, kot so Močilnik-Retovje, Trojica-Tičica in Bela-Lintvern, z dolgoročnim prostorskim načrtovanjem pa trajno zagotovili zelene površine in površine za šport in turizem. Ker bomo v sodelovanju z državnimi organi vzpostavili dober in stalen nadzor nad okolju nevarnimi dejavnostmi na Vrhniki ter sprejeli ukrepe, kot so ekološka taksa in vlaganje podjetij v vrhniška zelena pljuča. Ker bomo na področju zdravstva zagotovili ne le vlaganja v zidove, ampak predvsem v zagotovitev manjkajočih zdravstvenih storitev, kot so dodatna ginekološka ambulanta, logopedska ambulanta, psihiatrična pomoč in skupinska psihoanaliza, stalna dežurna urgentna zobozdravstvena pomoč, uvedli pa bomo tudi nova cepljenja, kot je cepljenje dečkov priti HPV, to je humani papiloma virusu. ji^^a r ■ flr rvf^r t P . ■■ r ' - Prvikrat je človek oskrunil mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. (Ivan Cankar) Ker bomo Vrhničani skupaj razvili občino, v kateri bomo imeli priložnost za lokalno ugodje in globalen uspeh. Celoten program si lahko ogledate na: www.lrvp.si Zato draga Vrhničanka, spoštovani Vrhničan! Ne molči ! Pojdi na volitve, voli mag. Viktorja Sladiča za župana, izberi Listo za razvoj Vrhnike in podeželja! Saj si Vrhnika zasluži bolje, veliko bolje! Naročnik oglasa: Lista za razvoj Vrhnike in podeželja N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 [m] 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si aniel ukjati za župana občine Vrhnika i Spoštovane občanke, spoštovani občani Kot mož in oče sedmih otrok se še R^ko zavedam, daje urejena občina pogoj za kvalitetno življenje. Potrebno je močno gospodarstvo, čisto okolje, dobra komunala in objekti, ki omogočajo takšno življenje. Čeprav sem najmlajši med županskimi kandiaati v naši občini, imam že kar nekaj izkušenj. 12 let sem sodeloval v obdnskeiVsvetu občine Vrhnika, kjer sem si vedno prizadeval za izpolnitev potreb in želja naših občank in občanov Prevečkrat so bile naše dobre ideje in načrti preglasovani, zato sem se odločil stopiti korak dlje in uresničiti vaše želje ipt župan. Razvoj družabnega življenja naših prebivalcev pa mora potekati z roko v roki z razvojem gospodarstva. Našim obrtnikom in podjetnikom j^potrebno omogočiti pogoje, ki jim bodo olajšali uresničitev poslovnih idej-. Urediti moramo obrtno-industrijske cone, znižati komunalni prispevek in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, poskrbeli bomo za novo prometno infrastrukturo, s katero bomo razbremenili center Vrhnike, občanom in predvsem našim otrokom pa omogočili varnejše prometne poti. Vsi smo Vrhnika! r SMC Kvalitete našega življenja pa ne omogočajo zgolj objekti, temveč predvsem udje. Tega se dobro zavedam, saj sem bil aktiven pri ustanavljanju skavtske organizacije in nekaterih športnih društev, trenutno pa sem član vodstva NK Dren Vrhnika. Kot strokovni sodelavec na zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, kjer sem trenutno zaposlen, se dnevno srečujem z vašimi potrebami. Pred leti smo zato razvili dobro znani počitniški program "Poletni vklop", ki smo ga dopolnil z jesenskim ter zimskim vklopom. Zavedam se tudi, da primanjkuje podobnih programov za naše starejše prebivalke in prebivalce. Z razvojem takšnih programov pa bomo morali nadgraditi obstoječo infrastrukturo, z dnevno varstvenim centrom, urejenim športnim parkom, prenovljenim bazenom,... in še veliko takšnih projektov nas čaka. Občanke in občani, Daniel Cukjati, sem vaš kandidat, saj bom delal za vas. LisV* N.Si N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] PE ZA celostno ureditev prometa na Vrhniki razvoj turizma v povezavi z naravno in kulturno I I • v v • dediščino obuditev usnjarstva v obliki butičnih izdelkov inovativna podjetja in podjetja, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in samooskrbi zmanjšanje motečih dejavnikov, ki povzročajo škodo našemu okolju raznoliko kulturno in športno dejavnost za medgeneracijsko povezovanje S podporo volilcev in list: SD Celoten program, video in novice: www.peter-gabrovsek.si ■ SDS Ekipa, ki bo delala zate. Med seboj naj ne tekmujejo ljudje, ampak njihove IDEJE" Za dobro vseh občanov Vrhnike Kandidati Slovenske demokratske stranke prihajamo iz različnih delov naše skupne občine Vrhnike. V njej živimo in delamo, zato nam ni vseeno v kakšnem stanju je. Želimo si, da bi se razvijala in postala prijeten dom za vse, ki v njej bivajo. Ekipa kandidatov prinaša paleto znanj in izkušenj, naša stična točka pa je, da želimo dobro za Vrhniko. Želimo spremembe na bolje, s konkretnim programom pa jih bomo udejanili. turistično privlačno Vrhniko, s poudarkom na ureditvi Starega Malna in Močilnika ureditev prostroske stiske za izvajanje osnovnošolske dejavnosti kvalitetno delovanje Zdravstvenega doma Vrhnika in pomoč pri širitvi oskrbe za starejše občane. VOLILNA ENOTA 1 1. Andrej Podbregar um VOLILNA ENOTA 2 1. Jožef Malovrh um 2. Petra Černetič 2. Mateja Dolamič 3. Mirko Antolovic 3. Zdravko Železnik 4. Aleša Mesec 4. Marjeta Blažič 5. Stanislav Korošec 5. Marjan Japelj 6. Irena Ciglar 6. Jana Polanc 7. Anton Popit 7. Silvo Zupančič 8. Mirjam Dominko 8. Katarina Cukjati 9. Stanislav Pišek 10. Džemal Mustafic Zate bomo delali za: - komunalno ureditev Vrhnike, subvencioniranje malih čistilnih naprav, zmanjšanje smradu in nižje cene komunalnih storitev - cestno infrastrukturo, ki bo varna za vse udeležence in bo z izgradnjo priključka na AC ter obvoznico prometno razbremenila središče Vrhnike - podporo mladim družinam, ki rešujejo prvi stanovanjski problem - okrepitev gospodarstva z ureditvijo cone pod Hruševco in ugodnejšimi pogoji za poslovne in obrtno industrijske objekte - dostopnost športa za vse z ureditvijo Športnega parka, bazena in izgradnjo nove športne dvorane pri OŠ Ivana Cankarja Kot kandidata za župana podpiramo Daniela Cukjatija Naročnik oglasa OO SDS Vrhnika N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 [m] 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ! Lista za LAJF združuje prebivalce Vrhnike ne glede na njihovo politično prepričanje, versko ali nacionalno pripadnost, ki jim je skupna predvsem prihodnost življenja na Vrhniki. Glavni cilj liste je prizadevanje za boljše razmere življenja in dela na Vrhniki za vse občanke in občane občine, obiskovalce Vrhnike in tudi tiste, ki so zaposleni v vrhniških podjetjih. Posebno pozornost bomo namenili mladim. Na Vrhniki ni »lajfa« in mi bomo to spremenili, kar dokazujemo tudi z našo listo kandidatov, katerih povprečna starost je dobrih 32 let. V listi smo si enotni pri podpori Daniela Cukjatija za župana Vrhnike. Glavne točke programa, za katere si bomo prizadevali v listi: • za boljše in enakovredne možnosti vrhniških podjetnikov • za sodoben športni park z bazenom, ki bo namenjen vsem generacijam • za Močilnik, kot je nekoč že bil • za oživitev Stare ceste • za stalen dialog s prebivalci podeželja • za mlade in družabno življenje vseh generacij • za izboljšanje prometne infrastrukture i i Kandidati za svetnike - volilna enota 1 Kandidati za svetnike - volilna enota 2 www.zalajf.si Boštjan Erčulj Bojana Cicmil Elvis Behric Rebeka Bačar Tadej Keršmanc Aleš Sečnik Nataša Frank Alen Dekic Polonca Novak KRŠČANSKI DEMOKRATI - VAŠ GLAS V OBČINSKEM SVETU Noua Slouenlja - krščanski demokrati Imamo pestro Listo kandldatou za uolitue tj urhnlškl občinski suet. Na njej smo: > študentje, zaposleni In upokojenci, > mladi brez otrok, starši malčkou In starejših otrok ter stari starši, > rojeni na Vrhniki In priseljeni z drugih krajeu, > narauosloucl in družboslouci... Različni smo, nekaj pa je skupno usem. Imamo Ideje In smo prlprauljenl posuetiti suoj čas in energijo delu za skupnost, delu za našo občino. Zato ker uerjamemo, da je Vrhnika perspektluna občina, u kateri lahko še u etiko izboljšamo! In zato ker nam je mar! Po občini hodimo z odprtimi očmi, odprti pa smo tudi za uaše predLoge, probleme In kritike. Naj bo Noua Slouenlja i>aš glas u občinskem suetu! Posebno pozornost bomo posuetili: 1. skrbi za mlade In starejše PredLagali bomo uuedbo subuenclje za mlade družine pri rešeuanju stanouanjskega problema pri plačilu urica. Zauzemall se bomo za pouečanje sodelouanja občine z Domom upokojenceu In dobrodelnimi organizacijami glede rešeuanja problemou starejših občanou. 2. okrepltui gospodarstva usmerjeno u podporo malemu gospodarstvu In socialnemu pojetnlštvu. Prlzadeuall si bomo, da se uredi suetouanje našim občanom, ki se podajajo u samozaposlltuene uode ali pa že Imajo Lastno podjetje. Potrebno je urediti Infrastrukturo za razuoj podjetnlštua mladih (prostori, suetouanje, primeri dobre prakse). 3. varnosti prometa (uredlteu pločnlkou, postaulteu naprau za umiritev) hitrosti, kjer je potrebno, sanacija in posodoblteu cest) 4. varstvu okolja (npr.: uuedba občinskega monltorlnga upllua na okolje In ukrepanje) 5. področju gasilstva, športa, kulture In mladih Več sredsteu Iz občinskega proračuna je nujno potrebno nameniti gasllstuu, športu, kulturi in mladinskim organizacijam. 6. turizmu (enotna ustopnlca za use turistične znamenitosti In obisk muzeja, možnost izposoje električnih koles na lokacijah turističnih točk In namestlteu, uredlteu prostora za autokamp) 7. ureditev In promocija nekaterih markantnlh točk na Vrhniki > MOČILNIK Prlzadeuall si bomo formalno In dejansko urediti stanje Močilnlka, saj lahko prostor mnogo ponudi našim občanom (družabno športni objekt, Igrala za otroke), Ima pa tudi turistično perspektivo (naravna znamenitost). Močilnik, ki sedaj žal neslavno propada, lahko postane eden Izmed biserov naše občine. > UREDITEV ŠPORTNEGA PARKA (NEKDANJEGA BAZENA) Naš cilj je oživeti prostor, kjer je nekdaj bil bazen, da ga bomo lahko občani ter civilna družba s pridom uporabljali. Kulturni center Vrhnlčanl že Imamo, čas je za športni objekt! Že stari Rimljani so poznali geslo »Zdrau duh v zdravem telesu.« > STARA CESTA Stara cesta je gotovo Lokacija, na katero bi Lahko s primerno prireditvijo prtuablll obiskovalce Iz bližnje Ln dalj nje okolice ter tako promovlrall naš kraj Ln spodbudili turistično ln gostinsko dejavnost na Vrhniki Ln v okoLLcl. Volilna enota 1 1. SEBASTIAN KOVAČIČ 2. MAJDA ZIMŠEK 3. PRIMOŽ JERINA 4. ANDREJA ZALAZNIK 5. MARKO ZIMŠEK 6. POLONA KOVAČIČ 7. JOŽE KURINČIČ LISTA KRŠČANSKIH DEMOKRATOV, KI VAM JE NAJB Noua Slouenija, krščanski demokrati, podpiramo kandidaturo DANIELA CUKJATIJA za žimana Ohnino \/rh n i Ivn CILJI SOCIALNIH DEMOKRATOV VRHNIKA V NASIEDNIEM MANDATNEM ORDORIII ŽIVLJENJE PO MERI LJUDI - Zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje vrtcev in osnovnih šol - Povezovanje različnih akterjev izvajanja kulturne in športne dejavnosti - Občina mora biti stranka v postopku pri vseh državnih projektih na našem področju VKLJUČENOST OBČANK IN OBČANOV - Večja participacija Krajevnih skupnosti pri snovanjih projektov Občine - Spodbujanje sodelovanja z nevladnimi organizacijami na različnih področjih - Javni zavodi in podjetja s transparentnim delom v podporo občankam in občanom DOSTOPNO JAVNO ZDRAVSTVO - Ekonomsko sprejemljivo dokončanje stavbe Zdravstvenega rlnma \/nlilna onnta 1 #SlovenijaEnakihMožnosti - Ohranitev obstoječih in pridobitev novih programov javnega zdravstva - Visoko usposobljena in delujoča služba nujne medicinske pomoči RAST TURIZMA IN RAZVITO PODJETNIŠTVO - Razvoj turizma v povezavi s kulturo - povezovanje ZIC-Moja Ljubljanica - Enotno trženje turistične prepoznavnosti in lokalnih znamk - Ustvarjanje pogojev za ureditev obstoječih in novih industrijsko-obrtnih con VAROVANJE OKOLJA, VARNOST IN PROMET - Razrešitev problematike v "zadevi Kemis" in Vrhnika brez smradu - Ustrezna opremljenost in izobraženost gasilskih enot - Ureditev južne obvoznice z mostom čez Ljubljanico in priključkom na avtocesto \/nlilna onnta 9 ALOJZ KOS Roj. 1946, gostinski tehnik SLAVKA ŠTIRN Roj. 1952, GVIDO MRAVLJAK Roj. 1961, magistpr znanosti JANEZ KIKELJ Roj. 1972, ekon.- BARBARA JAPELJ Roj. 1979, magistra turizma O FRANC PETKOVŠEK Roj. 1951, strojni tphnik I3.fi MOJCA ŠTRAMS ZMLM Roj. 1979, profesorica antrločrino VID MARGON Roj. 1975, SAŠA HURER Roj. 1988, diplomirana ANITA ČRETNIK Roj. 1976, magistrica nrnf anrlraanoito LEOPOLD STRAJNAR Roj. 1965, tohn i I/ T k" nmro7¡a ZORA POPOVIČ Roj. 1950, nrorlmotna nritoliira SD RORIS RIZJAN Roj. 1974, VIDA STRŽINAR Roj. 1947, RORIS KRAŠOVEC Roj. 1955, MITJA RIRTIČ Roj. 1966, m S podporo Socialnih demokratov Vrhnika 7a 7i mana Isanrl irlira Dator ^aKrmičalf N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Lista povEiujssvjo mmim za obdobje 2018-2022 smo pisana ekipa ljudi različnih nazorov, z raznolikimi znanji in izkušnjami, ki posledično zastopamo zelo različne interese. Svoja mnenja in stališča usklajujemo tako, da načrtovane aktivnosti pretehtamo konstruktivno in kritično. Odločitve pa sprejemamo z zavedanjem, da napredek lahko prinese le delo, sodelovanje in prilagajanje. Osredotočeni smo na koristi kraja dolgoročno, ne le na ugodnosti, ki krajanom prinašajo trenutno udobje, zato vedno podpiramo dobre projekte. V enem najbolj ustvarjalnih obdobij naše občine smo podprli vrsto projektov, ki kraju zagotavljajo razvoj v gospodarskem, turističnem in bivanjskem smislu. Za njihovo izvedbo smo pridobili preko 10 mio evrov evropskih sredstev. Ponosni smo na izgradnjo Čistilne naprave in Doživljajskega razstavišča Moja Ljubljanica, na prizidek k OŠ Antona Martina Slomška, na ureditev cestnih povezav z Ulovko, Podlipo, Bevkami, Borovnico in druge, na izgradnjo kolesarske poti v središču Vrhnike ter pločnika v Verdu, na Stari Vrhniki, v Ligojni, na Gabrčah, na dozidava in nadzidava Zdravstvenega doma Vrhnika, na posodobitev Cankarjevega doma in še na mnoge druge izvedene projekte. Člani Liste POVEZUJEMO VRHNIKO želimo, da bi se razvojna naravnanost napredka občine stopnjevala. Pripravljeni smo tudi v naslednjem obdobju s smelimi pogledi v prihodnost združiti moči in energijo za doseganje novih zastavljenih ciljev. v Verjamemo v županskega kandidata PETRA GABROVSKA in ga podpiramo skupaj z Vami. VOLILNA ENOTA 1 0Q «L m^mm EDIN BEHRIČ samostojni strokovni sodelavec i - -V m ab litt NATAŠA GROM pomočnica ravnatelja BORUT FEFER profesor športa ANJA SLUGA vodja točilnice ANDREJ KOS direktor občinske uprave v pokoju LUCKA KENK direktorica CSD v pokoju STOJAN JAKIN MAJA GUNSTEK BARBARA KOVACIC župan v pokoju upokojenka produktni vodja 6 B Uresničili bomo: PROMET > Gradnja/preureditev priključka na AC, južne obvoznice in mosta čez Ljubljanico za razbremenitev Verda, Janezove vasi, Sinje Gorice in Vrhnike. > Ureditev tankovske ceste. > Gradnja lokalnega in regionalnega kolesarskega omrežja na območju občine Vrhnika. > Ureditev kolesarnic in povezav za spodbujanje trajne mobilnosti prebivalcev in obiskovalcev kraja. > Izgradnja pločnikov skupaj z ukrepi za spodbujanje hoje na celotnem območju občine. > Ureditev križišča na Stari Vrhniki pri Polžu, proti šoli AMŠ in na Tržaški (križanje z Opekarsko cesto in odcepom proti šoli AMS). > Izboljšanje avtobusnih povezav. > Postavitev dodatne polnilnice za električna vozila. > Pridobivanje zunanjih (EU in državnih) virov za doseganje ciljev. VOLILNA ENOTA 2 DRUŽBENE DEJAVNOSTI, TURIZEM IN VAROVANJE DEDIŠČINE > Ureditev Močilnika, Retovja in Bajerjev na Verdu. > Revitalizacija obrežja Ljubljanice za plovnost in vstopno izstopnih mest. > Prenova / novogradnja igrišč in dvorane za nogomet, tenis in druge moštvene športe ter povečanje deleža sredstev za dejavnost. > Ureditev parkirišča za avtodome s pripadajočimi priključki. > Priprava dokumentacije za potrebe ureditve Črnega orla z nastanitvenimi kapacitetami ter spodbujanje povečevanja organiziranih prenočitvenih zmogljivosti po krajevnih skupnostih. > Spodbujanje paketne povezave ponudbe kulturnih in naravnih znamenitosti Vrhnike z okoliškimi krajevnimi skupnostmi. > Ureditev zimsko letnega turističnega centra na Ulovki > Nadaljnji razvoj sistema Zaščite in reševanja v občini Vrhnika in podpora medsebojnemu povezovanju intervencijskih služb. ^ Pridobivanje zunanjih (EU in državnih) virov za doseganje ciljev. OKOLJE, EKOLOGIJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ > Ukinitev kompostarne na Tojnicah do leta 2020. > Ureditev kanalizacije do naselji Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke in Drenov Grič skupaj z obnovo druge infrastrukture. > Subvencioniranje MKČ povsod, kjer ni možna izgradnja kanalizacije. > Obnova, povezava in povečanje zmogljivosti vodovodne mreže (Škof-Ščetinarna, Stara Vrhnika-Ligojna). > Ureditev pokrite tržnice. > Podpora projektom za varčno in učinkovito rabo energije. > Ohranitev in nadaljnji razvoj vodilne vloge v Sloveniji na področju ravnanja z odpadki (Zero Waste). ^ Pridobivanje zunanjih (EU in državnih) virov za doseganje ciljev. Kdor hoče narediti, najde pot, kdor noče narediti, najde izgovor." JANKO SKODLAR podžupan EMA GORICAN upokojenka *2 1 » à l\ ANZE SLABE voznik tovornega vozila NEŽA PETKOVŠEK BENJAMIN SVENŠEK MARTA BAJC študentka podčastnik vodja podjetja ;1 JANEZ PODBOJ serviser gasilnih naprav NATAŠA TESAR podjetnica C 10 PETER KOGOVŠEK JOŽEFA ŽITKO PIRC častnik specialist finančna direktorica 9 11 TOMAZ GLAZAR direktor BEVKE -Ureditev ceste skozi Bevke z ukrepi za izboljšanje varnosti. -Ureditev avtobusnih postaj. -Gradnja kanalizacije skupaj z obnovo druge infrastrukture. BLATNA BREZOVICA -Pločnik skozi kraj in ureditev mostu čez Črno mlako. -Gradnja kanalizacije skupaj z obnovo druge infrastrukture. -Izboljšanje kapacitete interneta; optika. DRENOV GRIČ -Ureditev pločnika Mercator-Tržaška cesta in Transfeliks-Jeraj in ureditev ceste v Kavce. -Gradnja kanalizacije skupaj z obnovo druge infrastrukture. -Izboljšanje kapacitete interneta; optika. LIGOJNA -Obnova, povezava in povečanje zmogljivosti vodovodne mreže. (Stara Vrhnika-Ligojna). -Ureditev kolesarske povezave med Vrhniko in Horjulom. -Ureditev igrišča v sodelovanju z društvi v Ligojni. POKOJISČE -Podpora občine za dokončanje Gasilskega doma z večnamenskim prostorom. -Ureditev kolesarskih poti s turističnimi oznakami in tablami. -Vzpostavitev mreže prenočitvenih zmogljivosti med krajevnimi skupnostmi. SINJA GORICA -Izgradnja mostu na Tojnicah za povezavo na AC. -Ureditev kolesarskih povezav. -Gradnja kanalizacije skupaj z obnovo druge infrastrukture. -Ureditev parkirišča za avtodome s pripadajočimi priključki. STARA VRHNIKA -Ureditev križišča za Staro Vrhniko pri Povžu. -Ureditev tankovske ceste in kolesarskih povezav. -Turistična povezava Cankarjeve Vrhnike z znamenitostmi kulturne dediščine na Stari Vrhniki. PODLIPA - SMREČJE -Pločnik skozi Podlipo in kolesarske povezave. -Izboljšanje kapacitete interneta; optika. -Spodbujanje prenočitvenih kapacitet kot tematske turistične postojanke. VRHNIKA mesto -Ukinitev kompostarne na Tojnicah do leta 2020. -Prometna razbremenitev Vrhnike. -Prenova / novogradnja igrišč, stadiona in dvorane za nogomet, tenis in druge moštvene športe. -Ureditev kolesarnic in ureditev pokrite tržnice. -Ureditev obrežja Ljubljanice za plovnost, za turistične priveze in boljšo poplavno varnost. ZAPLANA -Prenova ceste Strmica-Zaplana in Cesarski vrh-Zaplana. -Vodovodna oskrba iz borovniškega vršaja. -Ureditev zimsko letnega turističnega centra Ulovka. -Spodbujanje povečanja prenočitvenih kapacitet. VERD -Preureditev AC priključka, gradnja obvoznice in preusmeritev tovornega prometa skozi Liko. -Ureditev kolesarske povezave med Vrhniko in Borovnico in ureditev mostov. -Ureditev ceste Verd-Borovnica v »Podgori« (Šurca, Kozel,...). rs i BOŠTJAN KOBAL vodja razvojnih projektov "Naš cilj bodo še naprej spočiti, veseli, zdravi, zadovoljni in na svoj kraj ponosni krajani." Naročnik oglasa: Lista Povezujemo Vrhniko N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Za Vrhniko gre! Za našo Vrhniko! To zadnje je geslo Osnovne organizacije DeSUS na Vrhniki na letošnjih lokalnih volitvah. Ne znamo si predstavljati, da vrhniški DeSUS ne bi imel nobenega predstavnika v Občinskem svetu, saj kdo bi vedel bolje, kaj potrebujejo starejši in mladi v okolju, kjer živimo na področju socialnih, zdravstvenih, pokojninskih, šolskih in študijskih potreb, kot prav naša starejša generacija. V preteklem mandatu, ko smo imeli poslanca v državnem zboru, smo se borili za povrnitev dostojanstva prav Vrhničani, ki smo bili več desetletij žrtev države. Pismeno, z več poslanskimi vprašanji, smo od države zahtevali odškodnino v primeru stečaja IUV, škodljivih državnih projektov kot so Kemis, Hamex, vojaški radar na Ljubljanskem vrhu. Ne poznamo jakosti sevanja radarja na Ljubljanskem vrhu, ne vemo koliko je onesnaženo okolje in zemlja predvsem na Stari Vrhniki ob tedenskih poskusih (tudi trikrat v tednu) ognjemetov in eksplozijah močnih petard, ki plašijo ljudi, otroke in divjad. Država je očitno odstopila od nadzora nad zdravjem gasilcev, ki so sodelovali ob požaru v Kemisu. Na seji Občinskega sveta smo zahtevali trajen nadzor nad omenjenimi gasilci, preglede zemlje in ozračja in zasledovanje novih obolenj pri občanih Vrhnike v ogroženem okolju, ki bi bila kot posledica omenjenega požara. Predvsem to zadnje je potrebno v naslednjem mandatu uresničiti z močnim pritiskom na vlado Zaradi napisanega članka »Kam s taščo«, ki je demen-tna, smo se lotili zasnove projekta Dementnega centra na Vrhniki. Na konkreten predlog, da država prisluhne izgradnji v bivši vojašnici na Stari Vrhniki nismo dobili odgovora, temveč se je vlada raje odločila za obnovo novejšega objekta v omenjeni vojašnici za državni arhiv. Bivša vojašnica se namreč nahaja v mirnem zelenem okolju, zelo primernem za načrtovani Dementni center. Ne vemo, kako bi se končala gradnja prizidka Zdravstvenega doma Vrhnika, če ne bi prav DeSUS na opozorilo Nadzornega odbora občine, da je projekt slabo pripravljen, predlagal ustanovitev posebne komisije za nadzor gradnje, katere predsednik je naš član. Z vztrajnostjo in željo, da se gradnja zaključi čim hitreje in kvalitetno, kljub likvidnostnim in drugim težavam izvajalca, je bilo in je še potrebno veliko osebnega prizadevanja in prostovoljnega časa za nadzor te investicije. Z nadaljnjim angažiranjem na tem delu moramo poskrbeti, da bo zdravstveni dom zopet normalno deloval in to v novih prostorih še kvalitetnejše v dobro vseh občanov in drugih , ki ga obiskujejo in potrebujejo ustrezno zdravniško pomoč. Sodelovanje našega člana kot predsednika gradbenega odbora je prav tako bilo uspešno, saj smo s svojo udeležbo omogočili pravočasno dokončanje osem oddelčnega prizidka šole Antona Martina Slomška, kljub zamudi in problemom z istim izvajalcem kot pri ZDV. Tako so otroci lahko normalno začeli novo šolsko leto tudi v novih prostorih prizidka. V zadnjem času se je na nas obrnilo več občanov s problemom prevoza do ZD Vrhnika, saj na Vrhniki ni organizirane taksi službe, svojci pa zaradi službenih obveznosti ne utegnejo. Zato smo se v Osnovni organizaciji DeSUS--a odločili, da bomo v naslednjem štiriletnem mandatu problem prevozov na območju ZD Vrhnika rešili. Seveda v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi društvi, strankami in občinskimi strukturami. V DeSUS-u je veliko članov in podpornikov veteranov ZVVS in SEVER in bomo še naprej vzpodbujali krepitev spomina na našo osamosvojitev, saj ne smemo pozabiti, da je prav iz naših vrst bilo predlagano, da se Vrhniki za čas osamosvojitvene vojne leta 1991 podeli najvišje državno odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, katerega je Vrhnika prejela iz rok pokojnega predsednika republike dr. Janeza Drnovška. A priznanje nam nič ne pomaga, če pa prav zaslužni za osamosvojitev nimajo primerne pokojnine, zdravstvene oskrbe, organiziranega prevoza do oskrbe in podobno. Zato spoštovane občanke in občani Občine Vrhnika, pojdite na volitve 18. novembra in glasujte za DeSUS! Nismo vas in tudi v bodoče vas ne bomo razočarali. OO DeSUS Vrhnika Naročnik oglasa: OO DeSUS Vrhnika Franjo Čretnik in skupina volivcev Spoštovane občanke in občani Vrhnike! 5200 let zgodovine je obrnilo najstarejše kolo na svetu, ki so ga odkrili na Verdu. Kolesje zgodovine se bo vrtelo naprej. Vse dobre stvari iz preteklosti je potrebno negovati, na napakah pa se učiti. Vse to, kar bo postorjenega v novem štiri letnem mandatu bo nekoč zgodovina, o tem se bo govorilo in pisalo. V prihajajočem mandatu želim, kot samostojni kandidat za občinskega svetnika, sodelovati v procesu soustvarjanja, pomagati pri iskanju rešitev, zastopati interese krajank in krajanov. Pri odločanju bom deloval po lastni vesti in stal za svojimi stališči. Projekti in obljube novih garnitur se med seboj kaj dosti ne razlikujejo. Potrebno bo medsebojno sodelovati in določiti realne prioritete, ki bodo v prid in zadovoljstvo občanov. Ob konstruktivnem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi lahko obogatimo naše življenje. Ni težko ugotoviti, kje ima Vrhnika težave. Zavzemal se bom za razbremenitev mestnega jedra, predvsem s strani prometne problematike. Zagotovo imamo dobro osnovo in projekte, da dokončamo in rešimo omenjeno prometno vrhniško rano. Še naprej je potrebno razvijati turizem in ponujati zanimive aktivnosti Vrhničanom in vsem tistim turistom, ki obiščejo Vrhniko. Pomembno je, da se trudimo zagotavljati prostore in dobre pogoje za učence osnovnih šol in vrtcev. Industrijska cona na Vrhniki bi lahko zagotavljala še kakšno delovno mesto več, ter tako preprečila beg obrtnikov iz naše občine. Vrhnika je poleg gasilstva bogata tudi s kulturnimi, turističnimi, tehničnimi, glasbenimi, športnimi, mladinskimi, humanitarnimi in z drugimi nevladnimi organizacijami. Vključevanje vseh v družbeno dogajanje je nujno potrebno in morebitno zmanjševanje sredstev na tem področju je nedopustno. Naloga vseh društev in združenj v naši občini pa je, da svoje delo redno predstavljate Vrhničanom. Potrudil se bom, da ga spoznajo tudi občinski svetniki. . Franjo Čretnik in skupina volivcev bomo zastopani v 2. volilni enoti. Ne dvomim v vaše zaupanje. Verjamem v delo na daljši rok, naj bo to delo pošteno in v prid celotni skupnosti. Vabljeni na volitve, saj gre za Vrhniko Naročnik oglasa: Franjo Čretnik Svetniki SLS se bomo v Občini Vrhnika zavzemali ZA enakomeren razvoj občine Vrhnika • za enake standarde komunalne opremljenosti za vse prebivalce v občini -zagotavljanje nemotene dobave električne energije, razvoj širokopasovnih optičnih povezav, dograditev manjkajoče sanitarne in meteorne kanalizacije, ureditev pločnikov za večjo varnost pešcev in kolesarjev, gradnjo javne razsvetljave itd. • za povečanje sredstev za financiranje investicij, ki se izvajajo preko KS (investicije v komunalno infrastrukturo, nasipanje kolovoznih poljskih poti, urejanje in čiščenje jarkov ipd.) ZA varovanje okolja • za umik umazane industrije iz občine ter z ustreznim prostorskim načrtovanjem zmanjševati možnost pojava morebitnih prihodnjih onesnaženj; • za reševanje dolgotrajnega problema smradu bomo zahtevali natančno evidentiranje in spremljanje povzročiteljev ter odpravo nepravilnosti zaradi katerih prihaja do onesnaženja; • za uvedbo okoljskega nadomestila za izvajalce nevarnih dejavnosti. • ZA razvoj gospodarstva in podjetništva • za spremembe odloka o komunalnem prispevku in odloka o NUSZ, s katerima bi v občini pritegniti svež kapital z višjo dodano vrednostjo J ZA razvoj kmetijstva • za zvišanje sredstev namenjenih za izboljšanje podporne infrastrukture, ki je nujno potrebna za nemoten razvoj kmetijske dejavnosti in večjo podporo dejavnosti nevladnih organizacij in društev, ki delujejo na tem področju; • še naprej bomo podpirali prodajo kakovostnih kmetijskih pridelkov lokalnih proizvajalcev na vrhniški tržnici; • za sprejem prostorskega načrta, ki bo omogočal selitve kmetij iz gosto naseljenih območij na obrobje. ZA razvoj turizma • za podpiranje sobodajalstva in kmečkega turizma; • za ureditev kolesarskih poti; • za sofinanciranje obnove podeželske in kmečke stavbne dediščine; • za vzpostavitev pogojev za sklenitev javnozasebnega partnerstva za izgradnjo bazena in spremljajočih dejavnosti. ZA dostopno zdravstvo • po zaključku investicije v širitev ZD -pridobitev novih programov predvsem na področju zobozdravstva ter diagnostike. ZA učinkovito in kakovostno občinsko upravo • za občanom dostopno in odzivno občinsko upravo; • za pregledno in zakonito porabo davkoplačevalskega denarja; • za učinkovito in gospodarno vodenje projektov in investicij; • za dosledno zakonite in pregledne postopke javnega naročanja. Lista kandidatov v 1. volilni enoti Zdenka PETOŠ Vinko BIZJAK Marija TOMŠIČ Simon STRŽINAR Maja MILJKOVIC Leon GOSTIŠA Zvonka JERAJ Sabina MATTIAS Izidor KOROŠEC Pavel Peter ROŽMANEC Anže STRŽINAR Lista kandidatov v 2. volilni enoti Pavel OBLAK Urška TRČEK Franc JELOVŠEK Špela BRADEŠKO Jernej ŽNIDARŠIČ Bina JAZBEC Pavel BIZJAN Marjetka ŠVIGELJ Sara BRADEŠKO Helena KERN Žiga JAZBAR Marko DEBEVEC Podprite nas pri naših prizadevanjih za varno, zdravo in razvojno usmerjeno občino. Izberite SLS - ker nas poznate. Ker nas poznate Slovenska ljudska stranke Naročnik oglasa: OO SLS Vrhnika N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 [m] 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si jA f Zeleni 1 Slovenije v/oli i* NE BOMO DOPUSTILI PONOVNE EKOLOŠKE KATASTROFE Naročnik oglasa: Zeleni Slovenije OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Angleški tabor Dnevi angleškega jezika na Vrhniki Ob veliki zavzetosti ga. Petre Žitko je zadnji teden v avgustu v šoli Antona Martina Slomška potekal angleški kamp. Udeležilo se ga je veliko otrok, ki tudi sicer obiskujejo to šolo. Starši in udeleženci kampa, s katerimi sem se ves teden srečeval, so bili navdušeni nad izvedbo, predvsem so poudarjali kreativnost pri zasnovi delavnic. Dobro je, da so naši otroci prejeli novo znanje in izkušnje; vse te vrednote so zavzeto podajali naravni govorci angleškega jezika. Poleg znanja so člani učne ekipe naši mladini posredovali pomembno izkušnjo drugačnega pristopa in razmišljanja. Podali so jim za- vedanje, da smo vsi odgovorni za današnji čas in da moramo to sprejeti odgovorno - brez popuščanja. Ostala bo sled, ki bo naši mladini pomagala uresničevati ideje in obenem svobodno misliti in odgovorno ravnati. Na koncu si jemljem pravico, da se v imenu vseh zadovoljnih staršev iskreno zahvalim gospe Petri Žitko za vse, kar je to poletje dobrega postorila za našo mladino. Hvala! Boštjan Jurjevčič V času šolskih počitnic, in sicer v tednu od 27. do 31. avgusta, je na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika potekal angleški tabor jezikovne šole iz Anglije, natančneje Norwicha -The English Experience. Tabora se je udeležilo 39 učencev, starih od 7 do 15 let, ki so bili tako vedoželjni, da so šolske počitnice zaključili kar po angleško. Dejavnosti so izvajali štirje učitelji iz Anglije, ki so poskrbeli, da našim učencem ni bilo nikoli dolgčas. Učenci so bili razdeljeni v tri skupine in znotraj njih so potekale dejavnosti, ki so bile primerne njihovi starosti in znanju. Vsak dan so učenci uživali v različnih športnih in elementarnih igrah, dejavnostih v povezavi z umetnostjo, glasbo in gledališčem. Spoznavali so angleško kulturo, navade in običaje. Niso pa pozabili tudi na utrjevanje branja in pisanja, saj so reševali tudi učne liste, ki so od njih terjali različne spretnosti in znanje. Izvedli so olimpijske igre in na koncu pripravili nastop za starše ter jim na kratko prikazali, kaj vse so se v tem tednu naučili - in to vse v angleškem jeziku! Zahvaljujem se družinam, ki so v svoje domove prijazno sprejele gostujoče učitelje ter z njimi preživele teden. Koordinatorka Petra Žitko Močilniški rudnik steklovine V preteklih šestih letih, kar po Vrhniki vodim turiste, sem nemalokrat zardeval ob obisku Močilnika. Pa pustimo vnemar bolj odmevne težave in zamere v tem kotu doline, glede njih so obiskovalci vedno razumevajoči, češ, tradicionalna slovenska folklora pač. Nikdar pa nisem imel pametnega odgovora, ko so se z mosta ali bregov Ljubljanice zazrli v globine pravljičnega izvira Ljubljanice in tam ugledali - pločevinke, steklenice in še kaj. Pravzaprav sem se čudil, ali nemara motijo samo mene in tuje obiskovalce? Na srečo ne, zmotile so tudi Vrhničana Dušana Breščaka, izkušenega potapljača. Letošnje poletje sva se podala v akcijo. Najprej sva povprašala vse dežurne varuhe reke sedmerih imen - Krajinski park Ljubljansko barje, Zavod za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine ter celo Direkcijo za vode, ali bi morebiti koga od njih zmotilo, če z dna Ljubljanice, na odseku med mostom in izvirom v Velikem Močilniku, odstraniva, kar so tja v preteklih desetletjih deponirali nižje civilizirani posamezniki. Nasprotovanja ni bilo, kvečjemu obratno. Zato sva se konec avgusta, ko je bil vodostaj reke najnižji, podala v akcijo. Iz vode, ki ima toplih, nekaj nad 10°C, in na eni točki preseže celo štiri metre globine, sva v dveh dneh potegnila, če se izrazim po Cankarjevo, silne zaklade: del registrske tablice, avtomobilski sedež, kanto za odpadke, železne nosilce, cevi, telefonsko žico, tranzistor, fotoaparat, varovalke, dele rošti-lja, prometni znak, lončevino, obleke, čevlje... množice rib so se spodaj še najbolj rogale tablici, da se tod prodajajo ribiške dovolilnice. In seveda za eno smetarsko vrečo pločevink ter tri polne vreče steklovine. V Močilniku bi zlahka odprli glažuto, surovin zlepa ne bi zmanjkalo. Po vrsti steklenic sodeč sta obiskovalcem tu še najbolj teknila Coca-Cola in pa pivo. Ločene odpadke je nato odpeljalo Komunalno podjetje Vrhnika. Damjan Debevec, Foto: DD N OS Občina Vrhnika 5. november 2018^» g elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na Trojici nastaja Inkluzivni park Verjetno vas je že kar nekaj Vrhničanov med sprehodi v sončnih popoldnevih opazilo, da se na hribu Sv. Trojice nekaj dogaja. Zaenkrat še najbolj izstopa nova ograja za drobnico, kjer se že pasejo tri ovčke in mini kozica, kmalu pa bodo prišle še druge živali. Naj vam povemo, kaj se pravzaprav dogaja v neposredni bližini Cankarjevega laza. Zgodaj spomladi, smo se ekipa Preprosto montessori povezali z društvom Kneipp Vrhnika in nekaterimi lastniki zemljišč na Sv. Trojici. Zelo pozitivno izkušnjo smo imeli prav z lastniki zemljišč. Ko smo jim predstavili našo idejo, so izkazali veliko podporo in hkrati hvaležnost, da bo nekdo ponovno obdeloval tamkajšnje kmetijske površine in predajal znanje na mlajše generacije, kot so to počeli oni. Tako je na Trojici začel nastajati Inkluzivni park. Prostor, kjer lahko otroci vseh starosti in sposobnosti po vzgojnem konceptu Mon-tessori pridejo v stik z naravo, se družijo ter v skupnem delu krepijo telo, um in duha. Poleti so bili v Inkluzivnem parku že poletni tabori, i jih je obiskalo 25 otrok iz vse Slovenije, prišli pa so tudi otroci iz Španije in Bruslja. Odziv staršev na poletne tabore, predvsem pa spremljanje otrok dokazuje, da gremo z zagonom Inkluzivnega parka v pravo smer, da je naše delo smiselno in zelo potrebno za današnji čas. Otroci preprosto bolj kot kdaj koli prej potrebujejo ustvarjalno okolje in stik z naravo. To je njihova naravna potreba, ki jim omogoča, da se razvijejo v samostojne, inova- tivne ter odgovorne sposobne odrasle. V novembru tako začenjamo z novimi popoldanskimi programi za otroke vseh starosti, od 9 mesecev do 14 let. Popol-dnevnice, kot smo poimenovali pedagoške programe, so priložnost, da otrok v avtentično pripravljenem okolju Montes-sori in v naravi povezuje svoje šolsko znanje z vsakdanjim življenjem. Pri tem pa otroci nimajo občutka prisilnega učenja, temveč željo po napredku, raziskovanju, reševanju težav in odkrivanju neznanega. Na tak način otrok v polnosti, celostno razvija svojo osebnost in potencial. Za to so se pripravljeni potruditi in vztrajati. Aktivnosti bodo potekale v prostorih vrtca Preprosto montessori na Robovi cesti in v Inkluzivnem parku na Trojici. Tisti, ki bodo hodili na Po- takrat počutijo koristne in postanejo del skupnosti, del kraja, v katerem živijo. To jih motivira za učenje, osebni napredek, razvoj, življenje. Inkluzivni park smo pod okriljem Preprosto montessori začeli ustvarjati mladi (študentje), ki se želimo izkazati sami in hkrati tudi mlajšim dati možnost, da skupaj z nami naredijo nekaj dobrega za skupnost, v skupnosti. V ta namen se redno povezujemo tudi s strokovnjaki iz najrazličnejših področji in ved, saj želimo, da je vsako naše delo opravljeno strokovno in profesionalno ter smo tako zgled otrokom. Inkluzivni park ni nastal le kot podpora pedagoškemu delu. Skozi naše delo želimo, skupaj z otroki na Vrhniki in iz okoliških krajev, Sv. Trojico ponovno povrniti v stanje, ko bo hrib postal prijetna naravna oaza praktično v centru mesta. Naj Trojica postane mestni park, v katerem bodo lahko uživali, se sprostili ali pa svoje telo premigali vsi občani. Trenutno je ekipa, ki ustvarja Inkluzivni park, še zelo majhna. Zato so vedno dobrodošle pridne in delovne roke, ustvarjalni ljudje z občutkom za estetiko in pogledom naprej, z vizijo za razvoj Vrhnike. Dela, tako fizičnega kot umskega, nam ne zmanjka. Prav tako so dobrodošli tudi podporniki, somišljeniki, ki se lahko poistovetijo z našo vizijo in so pripravljeni finančno prispevati k trajnostnemu razvoju, napredku družbe, kraja in države. Vabljeni, da nas pocukate za rokav ali pa si več preberete na spletni strani: www.preprosto-montessori.si in nam sledite na Facebooku. (VM) poldnevnice za osnovnošolce, bodo lahko samostojno izbirali, kje si želijo preživeti popoldne: »pod streho« ali v naravi, lahko pa tudi oboje, saj sta lokaciji med seboj oddaljeni pet minut hoje. Aktivnosti na obeh lokacijah se bodo medsebojno prepletale in podpirale. V mladih je osnovna in naravna potreba, da naredijo nekaj dobrega za skupnost, saj se Sole Libero in šolanje prve triade na Vrhnik V septembru smo v Sole Libero začeli s šolanjem učencev prve triade. Otrokom pod svobodnim soncem želimo ponuditi predvsem raznolika izkustva. V tem kratkem obdobju smo vali smo izvire Ljubljanice in doživeli že marsikaj. Razisko- se veliko potepali. Izjemno so nas prevzeli Retovje ter Malo in Veliko okence, ki sta nam prijazno ponudila prečudovito pustolovščino. Po navdihu smo tudi začeli s projektom Ljubljanica, v katerem pripravljamo razstavo, ki je prestopila bregove in postala izjemno obsežna. Redno obiskujemo knjižnico na Vrhniki in gozd, kjer redno pečemo kostanj. Največje mesečno doživetje je bil obiska ranča Mrcina v Bohinju, kjer smo najprej skidali hlev in poskrbeli za konje, nato pa odšli jahat zunaj maneže v naravo. Prekrasen dan in prekrasna doživetja. Obiskali smo tudi muzej Moja Ljubljanica in igrišča na Vrhniki. Naredili smo lasten jabolčni sok in se družili s kozi-cami v gozdičku ter v hlevčku. V meglicah smo se potepali po poti močvirskih škratov v Bev-kah. Imeli smo lutkovno predstavo z lutkarsko delavnico, se povzpeli na Ljubljanski grad, obiskali tržnico ter napenjali možgane v Muzeju iluzij. Vse to je le del izkustev, ki jih ponujamo otrokom v Sole Libero. Poleg izkustev sledimo tudi učnemu načrtu javne šole, ki nam zaradi manjšega števila učencev omogoča veliko prilagodljivosti in dodatnega časa. Tedensko tudi plezamo v plezalnem centru Verd, kjer se vedno izjemno zabavamo. Naš dan se začne s kratkim šolskim delom, ko so možgani še spočiti in so otroci najbolj veseli učenja. Nato sledijo jutranji pozdrav, vzpostavitev stika, pogovor in načrtovanje dneva, ki je pred nami. Sledijo izkustva, vezana na učni načrt ali pa raznolike umetniške možnosti ustvarjanja, orodjarsko izdelovanje, glasba in ples ... , dokler po otroke ne pridejo starši. Dvakrat na teden imamo na sporedu še dodatna izkustva, kot so izleti, predstave, obiski muzejev itn. Če vas zanima več o nas, nas poiščite na strani FB Sole Libero naravno šolanje ali na www. sole-libero.si Saša Kern NOS Občina Vrhnika 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Bevkah odprli Pot močvirskih škratov na Mali plac Bevke, 30. september - Prešerno veselje otrok je bil zaščitni znak sobote, ko se je v Bevkah »odpirala« nova tematska pot, prežeta z domišljijo in znanjem - 3,2 km dolga Pot močvirskih škratov na Mali plac. Kot je povedal idejni oče projekta Uroš Grilc, je pot speljana okoli Malega placa, otroci pa na poti zbirajo žige, preko pravljice odkrivajo naravne znamenitosti, domišljijo pa jim podpihujejo še lesene skulpture škratov in živali. Gre za dobro uro in pol dolgo sprehajalno pot okoli Malega placa. Vozila parkirate v bevškem športnem parku in se podate prodi gozdu Kostanjevice nad Malim placom, kjer začetek poti naznanja velika tabla. Potrebnih je le še nekaj deset korakov v hrib, ko se začne dogajati: otroke najprej pozdravi Mogočna bukev, najbolj ponosno drevo tod okoli. Tam se tudi začne zbiranje žigov, ki jih otroci zbirajo v spremljajoči knjižici. Glavna junakinja slikanice z ilustracijami Gorazda Vahna je pogumna želva Bevka, ki se spoprime s škratovskim urokom in reši Mali plac. V nadaljevanju poti sledijo postaje s skulpturami živali in škratov, ki podžigajo otroško domišljijo in hkrati opozarjajo na naravno dediščino tega edinstvenega kraja. Prvi koraki k projektu so bili storjeni že leta 2015, poldrugo leto kasneje je izšla slikanica in takrat so bila na poti že izvedena prva dela, celotna pot pa je bila realizirana v letošnjem letu. »Projekt je nastal z namenom oblikovanja ponudbe za družine, šole in vrtce ter za vse, ki iščejo zgodbe v naravi, in sicer na način, da ustvarimo inovativen način promocije naravne in kulturne dediščine. Naravni rezervat Mali plac je zaradi svoje dostopnosti in »umetnega« nastanka po strokovni oceni pravi kraj za takšno prezentacijo, saj zgošča na manjšem prostoru vse ključne vrednote Ljubljanskega barja. Predvidevamo, da bo to postala med najbolj obiskanimi in prepoznavnimi točkami Ljubljanskega barja, zato pa je v načrtu občine Vrhnika in Krajinskega parka Ljubljansko barje tudi projekt, da se uredi ob jezercu lesen podest, ki bo obiskovalcem nudil še bolj neposreden vpogled v življenje v močvir- ju. To bo pika na i projektu,« je pot močvirskih škratov komentiral Uroš Grilc iz Zavoda Škrateljc, sicer tudi sam doma iz Bevk. V zavodu Škrateljc so doslej zagnali že Pot pastirskih škratov na Krvavcu, ki so jo letos nadgradili s Pustolovščino Krvavec, ter Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu. Odprtje poti je potekalo v sodelovanju s številnimi institucijami. Močvirske delavnice pri Kozolcu so potekale v navezavi s Krajinskim parkom Ljubljansko Barje, zavodom Mala ulica ter projektom Moja Ljubljanica: Zakladi reke Ljubljanice. Osnovna šola Bevke je dokazala, da je na barju veselo, sledila je še glasbena pravljica Mali plac v izvedbi pripove-dovalke Nine Peče Grilc in glasbenikov Ane Kravanja ter Sama Kutina. Točno opoldne so se udeleženci odprtja skupaj podali na sprehod po Poti močvirskih škratov na Mali plac z interpretativnimi vodniki, na koncu pa so okrepčali še s Smukovo gobjo pojedino. Gašper Tominc, foto: GT Cankarjev t N p a® nU RAn A S S do* Vrhnika s i , 051 6b3 e.'f~fr- a, i^itfi. ¿t Č E T : 1B .00- 19 . 30 Hr Prodaja vstopnic v TIC Vrhnika in namojekarte.si po ceni 14 EUR. N OS Občina Vrhnika 5. november 2018^» g elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Četrtič na pohodu po obronkih Podlipske doline Bolj ko se je bližal datum pohoda, slabša vremenska napoved je bila. Toda najbolj pogumnih po-hodnikov to ni ustavilo. V soboto, 6. 10. 2018, zjutraj smo se zbrali pred gasilskim domom v Podlipi; prišli so iz Bevk, Vrhnike, Brezovice, Smrečja in Podli-pe. Že na lanskem pohodu smo se pogovarjali, da bi vsakič izbrali nekoliko drugačno pot in bi tako v nekaj letih spoznali celotno Krajevno skupnost Podlipa - Smrečje. Letos smo se odločili za smer: Podlipa, mimo kmetije Režanc, čez Kolovrat do smreške cerkve, spust čez Samijo do Celarske domačije in čez Kajndol nazaj v Podlipo. Nič nismo pogledovali v nebo, vreme je bilo stabilno, ravno pravšnje za zmerno hojo po strmini do cerkve v Smrečju, kjer smo naredili prvi postanek. Razgledali smo se po okoliških hribih ter Ljubljan- skem barju in se z obvestilnih tabel podučili o krajevni zgodovini ter kulturni in naravni dediščini. Izpod listov smo brskali debele divje kostanje, prav takšne, s kakršnimi smo se še kot otroci radi igrali in delali mravljinčke. V kostanj smo zadirali drobne palčke in že je imel mravljinček glavo, trebušček in noge. Pa je bila igrača za tisto uro, kaj več pozornosti pa tako ni nobena pritegnila. V prijetnem klepetu smo se spustili do Malovrhovih, si ogleda- Marinka, Janez in njuni otroci. Vsem najlepša hvala. Po peturni hoji, ko smo bili že čisto blizu, kjer smo zjutraj začeli pot, nas je orosilo nekaj dežnih kapelj, kot bi nas hotelo vreme spomniti, da nam je vso pot prizanašalo. Da smo se imeli res lepo, priča tudi to, da so se pohodniki po vrnitvi domov oglasili vodji pohoda in izrazili navdušenje nad potekom sobotnega izleta. Upam, da se nam boste prihodnje leto pridružili tudi tisti, ki ste letos zaradi slabe vremenske napovedi ali iz drugih razlogov ostali doma. Zapisala: Sonja Malovrh, foto: SM sinja gorica 12a, 1360 vrhnika, 01/ 755 34 77, info@gostilna-bajc.si li etnološko zbirko, posladkali z grozdjem in že smo nadaljevali mimo rastišč blagajevega volana. S Samije smo se povzpeli nad opuščen rudnik železove rude, nadaljevali po grebenu in se nato spustili do Celarske domačije, kjer so nam pripravili pravo kmečko malico: pravkar pečen kruh in majhne hlebčke iz krušne peči, ocvirkovo potico, slastne flancate, narezek z domačimi mesninami, gobice, čaj... Le kdo bi si lahko želel še več. Ja, tako postrežejo Celarski, TAROK TURNIR POSAMEZNIKOV V TRI 9.11. OB 18.00 V GOSTILNI BAJC. URI PRIJAVITE SE LAHKO NA E-MAIL INFO@ARGONAVT.SI, TEL: 01 750 62 02 ALI NA DAN V GOSTILNI BAJC OD 16.00 URE DALJE. IGRALO SE BO PO PRAVILIH TARZS (KI SO DOSEGLJIVA NA INTERNETNEM NASLOVU http://www.tarokzveza.si), V 3 KROGIH PO 15 IGER. Za vse nadaljne informacije smo dosegljivi na zgoraj navedenem kontaktu. NAHAJAMO SE: WWW.GOSTILNA-BAJC.SI 7. Oberfest Sod laškega piva je odprt, fešta se lahko prične Vrhnika, 6. oktober - V Športnem parku na Vrhniki je zelo uspel že 7. Oberfest, ki se je odvil pod šotori. Čeprav je ravno na začetku glasbenega dela pričel padati dež, se je prireditve udeležilo nekaj tisoč ljudi. To pomeni, da so Vrhničani tradicionalno oktobrsko prireditev vzeli za svojo, katere se kar masovno udeležujejo. Celotna izvajalska ekipa pa tudi obljublja, da bodo prireditev z leti še popestrili in ji namenili še bolj zabavno vsebino. Že 7. Oberfest je tudi letos odprl vrhniški pihalni orkester in napovedal veselo in zabavno prireditev. Zbranim so se predstavili tudi mladi plesalci Plesne šole Urška iz Vrhnike in poželi lep aplavz. Sama prireditev ima že nekaj letu tudi humanitarno noto. Letos je bil srečelov v rokah mladih nogometašev ŠD Dren - Vrhnika, ki so zbirali sredstva za novo umetno travo na malem nogometnem igrišču. Seveda so za to poskrbeli organizatorji Oberfesta, s številnimi sponzorji, za kar jih gre velika zahvala. Prvi pa so oder zasedli člani Klape Bonaca. Tako so odprli dobro razpoloženje z veliko znanimi dalmatinskimi uspešnicami. Na koncu svojega nastopa pa so se spomnili pred časom umrlega dalmatinskega umetnika Oliverja Dragoje-vica. Zapeli in zaigrali so nekaj njegovih znanih pesmi in poslušalce pod šotori dvignili na noge. Res imeli smo občutek, da je Oliver med nami. Nato pa je sledila otvoritev Oberfesta z zabijanjem pipe v pivski sod -LAŠKO. Prve požirke sta tako Brez Modrijanov skoraj ni Oberfesta bila deležna moderator prireditve in starostna laškega piva. Naslednja pa je prisotne razvnela z glasom in stasom pevka, menda Štajerka, Nina Donelli. Zadnji pa so oder zasedli Modrijani. Zbrane so navdušili s svojimi uspešnicami, s katerimi so večkrat skupaj zapeli, kar pove, da večino zna njihova besedila. Zabave in petja nikakor ni hotelo biti konec. Vendar lepega in dobrega je prehitro konec in tako so Modrijani svojo zvesto publiko zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Moram poudariti, da je bilo veselo, zabavno in oberfestarsko. Ob koncu pa samo čestitke organizatorjem, sponzorjem in vsem nastopajočim za nepozabno zabavo. Zato samo nasvidenje drugo leto, na 8. Oberfestu, ki se je zakoreninil na Vrhniki. Simon Seljak Organizator 7. Oberfesta Eventor Matjaž Rus, s.,p., z ekipo se zahvaljujem sponzorjem; to so bili: Rajko mivšek, s. p., Radenska, d. o. o., Avtotrade, d. o. o., Zic vrhnika, Gut&Pet, d. o. o., Sal-kon, d. o. o., Family Puklavec, d. o. o., Mkeršmanec, d. o. o., Dvig, d. o. o., Vargalant, d. o. o, Oblak mgt, d. o. o., Modest, d. o. o., Marolt beton, d. o. o., Franci Habat, s. p., Barjans, d.,o.,o., Kemis, d. o. o., Anvina, d. o. o., Jaka Mivšek, s. p., Štirn, d. o. o., Slaščičarna Berzo, Vu-dex, d. o. o., Berto Gabrovšek, s. p., JP-KPV Vrhnika, Občina Vrhnika, Ribiška družina Vrhnika, Siliko, d. o. o., Franci To-mažič, s. p., Pivovarna Union, d. o. o., Rula Ivan Lapuh, s. p., Avto Vesel, d. o. o., Luka Tušar, s. p., Radio Gorenc, M-Orel, d. o. o., PGD Sinja Gorica, April 8 Oglaševalna agencija, Molek Servis Vrhnika, Sečnik, d. o. o., Naš časopis, TIC Vrhnika, Ogis šotori, d. o. o., G3 Spirits, d. o. o., Media Bus, d. o. o., Franci Simon, s. p., Akustika Bahun, d. o. o., in Žganjekuha Kržič, d. o. o. N OS Občina Vrhnika 5. november 2018^» g elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Igrivi oktober v Župnijskem vrtcu Oktober smo po običaju začeli s tednom otroka, ko našim najmlajšim namenimo še posebno pozornost. V tednu od 1. do 5. oktobra smo tako organizirali skupen pohod vseh otrok s ciljem v Močilniku. Poti do cilja so bile različno dolge in zahtevne glede na starost otrok, na cilju pa smo glasno zapeli tudi našo vr-tčevsko himno. Prepričani smo, da ste nas lahko slišali daleč naokrog, če ste le malo napeli ušesa. Torkovo dopoldne je otrokom popestril športni poligon okoli vrtca, kjer so morali pokazati svoje spretnosti in se preizkusiti v različnih nalogah. Sreda je prinesla pravi mali escape room v naši telovadnici. Tam so vzgojiteljice namreč postavile labirint, skozi katerega so otroci morali najti pravo pot. Da pa naloga ne bi bila prelahka, so morali vmes najti tudi vsak svojo sličico. V četrtek smo se pomerili v gibalnih igrah dopoldne, popoldne pa so se nam na igrišču pridružili tudi očki in mamice ter z nami odtekli oviratlon. Bilo je zabavno in vzgojiteljice upamo, da se bomo zopet videli prihodnje leto. Teden otroka je svoj vrhunec doživel v petek, ko nas je obiskala Hiška eksperimentov. Za vse nas je bilo to svojevrstno doživetje, saj se je bela dvorana vrtca spremenila v čisto pravi center poskusov, kjer smo se naučili veliko novega. Otroci so spoznavali delovanje magnetov, svetlobe, zračnih tokov, opazovali iluzije, ustvarjene s pomočjo ogledal, in zgradili čisto pravi obok, ki je kar stal, brez vmesne opore. Za vsakega se je našlo nekaj. Poleg vseh poskusov pa so nam sodelavci Hiške eksperimentov pripravili tudi pravi šov, kjer smo se naučili veliko o naših zobeh in kako nanje vpliva različna hrana. Ob tem bi se radi zahvalili tudi vsem donatorjem, ki so z darovanimi sredstvi omogočili znanstveno dopoldne v našem vrtcu. Še posebej si bodo letošnji oktober zapomnili otroci skupin Zvezde in Plameni, ki so tri dni preživeli na kmetiji Davčen na Četeni Ravni. Za večino izmed njih je bila to prva daljša ločitev od staršev, ki pa so jo prestali z največjo odliko. Gospodarji kmetije so za nas pri- pravili zares pester program. V treh dneh smo opazovali krave, koze, zajce, kokoši in prašiče, pobirali hruške in iz njih iztisnili odličen mošt, se vozili s traktorjem, kosili in grabili travo, jahali konja, spoznavali divje živali in poklic lovca, me-sili in pekli kruh, se povzpeli na Stari vrh, nabirali kostanj, pogumno odšli na nočni pohod z lučkami in še mnogo drugega. Najbolj od vsega pa nam je bila všeč preprostost, svoboda gibanja in raziskovanja narave ter seveda prijaznost in odlična hrana naših gostiteljev. Na izlet, in sicer v ZOO Park Rožman na Vrzdencu, so se odpravili tudi Zvončki. Že sama vožnja z avtobusom je bila pravo doživetje, pravita vzgojiteljici, kaj šele opazovanje mnogih zanimivih živali. Nekatere med njimi, želvo, košuto in kozo, so otroci lahko tudi pobožali. Zvončki so nas posladkali tudi z odličnim jabolčnim zavitkom, ki so ga spekli skupaj z dedki in babicami. Letos namreč delo v našem vrtcu povezuje rdeča nit Podaj mi roko, kjer stremimo k medgeneracijskemu povezovanju. Le-te so povabili na obisk in druženje v vrtec ter z njimi podelili nekaj svoje mladosti in navihanosti. Teden otroka pri Račkah Teden otroka smo obeležili v prvem tednu oktobra. Osredotočili smo se na pomen kakovostnega preživljanja prostega časa. Račke smo se spoznale z dečkom, ki je na novo prišel v skupino. Družili smo se na hodniku z otroki iz drugih skupin, prepevali in poslušali petje in igranje na flavto. Preživeli smo gibalno dopoldne v telovadnici, kjer smo se soočili z različnimi gibalnimi izzivi, ki so nas spodbudili k različnim miselnim dejavnostim. Račke smo pomagale pri ustvarjanju dekoracije za okrasitev hodnika. Pobarvali smo papirnate krožnike in na njihovo sredino na samolepilno folijo nalepili jesensko listje in različne plodove. V tednu otroka smo si vzeli čas za »prostoča-senje«. Uživali smo in se imeli lepo. Račke s strokovnima delavkama vam predlagamo, da starši in otroci čim večkrat preživljate prosti čas skupaj. Priporočljivo je tudi, da v svoj dom občasno spustite tudi dolgčas. Vrtec Vrhnika, Enota Žabica, Skupina Račke (1-2 leti), Lenka Trpin in Slavica Bjelobrk Tudi sicer je bilo dogajanje v vrtcu pri farni cerkvi zelo bogato. Utrinki, Kapljice in Sončki so se družili ob gibalnih izzivih na »jesenjadi«, kjer so se pomerili v štafetnih igrah, raziskovali okolico vrtca, pripravljali zdrave športne prigrizke in počeli še marsikaj zabavnega. Iskre in Plameni so oktrobra »potovali« po Sloveniji in raziskovali svojo domovino, slovenske pravljice in znamenitosti vsak na svoj način. Lune in Angelčki so spoznavali delo gasilcev, saj je oktober posvečen ravno njihovemu delu in preventivnim ukrepom za zaščito pred požari. Oblački so se posvetili jeseni, čudovito obarvanim listom in uživanju pri gibanju v toplem jesenskem vremenu. Tudi pri Zvezdah je bilo pestro. Obisk kmetije jih je tako navdušil, da so kmečkim opravilom namenili še kar nekaj dni. Ličkali in robkali so koruzo, luščili fižol, pekli domače pecivo in še in še. Sedaj pa že kukamo naprej, proti novembru, ki ima za nas gotovo cel kup dogodivščin v svoji malhi. Anamaraija Košir PREJELI SMO Načrtovane prostore nujno potrebujemo Župan Stojan Jakin me je opozoril nase z naprednim pristopom do ravnanja z odpadki in je to službo pripeljal do vodilnega mesta v Sloveniji. Njegovo delo mi je postalo bolj blizu, ko smo začeli renovira-ti zdravstveni dom in sem to spremljala preko svojega direktorja. Ta mi je povedal, da se z županom da pogovarjati, da se da marsikaj dogovoriti in preko njega vzpostaviti tudi dober odnos tudi z županoma Borovnice in Log Dragomer. Vesela sem, da je moj direktor pripravljen stopiti v nov mandat in pripeljati izgradnjo zdravstvenega doma do konca kljub zapletom, ki so se pojavili pri izvajalcih del. Še najbolj bi bila vesela, da bi tudi g. Jakin lahko nadaljeval svoje delo in s svojo ekipo končal že začet projekt, saj je bilo v to vloženo veliko energije. Če ne bi bilo takega entuziazma pri enem ali drugem, ne bi imela upanja na dokončanje renovacije zdravstvenega doma. Tako pa bo le nekaj dalj časa trajalo. Pridobiti bo treba novega izvajalca in dela dokončati. Načrtovane prostore nujno potrebujemo, da bo dovolj prostora za nujno medicinsko pomoč, ki bo lahko ponudila storitve tudi širšemu zaledju Vrhnike. Prostore potrebujemo za preventivno dejavnost, otroški in šolski dispanzer, preventivno dejavnost (center za krepitev zdravja) ter za ambulante zdravnikov različnih strok. Imamo srečo, da je v hiši dovolj mladega kadra, ki bo potegnil naše naloge naprej. Helena Rožmanc Drašler, dr.med., častna občanka Vrhnike MČOSOpis Občina Vrhnika ^nasl„:© UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovane članice in cenjeni člani društva Letošnja jesen je kot naročena za starejše, saj smo lahko izkoristili lepo in prijazno vreme za sprehode in nabiranje jesenskih dobrot. V društvu so se začele dejavnosti, kot so splošna telovadba, pohodi vseh skupin, balinanje, pikado, Martinov kostanj, o katerem lahko posebej preberete, ročna dela, klekljanje, meditacija . Zelo aktivne so tudi prostovoljke v projektu Starejši za starejše in v socialni komisiji. Prav posebej pa se trudijo članice in člani Komisije za volitve, imenovanja in priznanja poiskati kandidata ali kandidatko za predsednika ali predsednico društva, saj je leto 2019 volilno leto. Povabilo velja vsem, da se v iskanje kandidatov vključite in predlagate kakšno ime. Kaj napovedujemo? Posebej vas vabimo na martinovanje pri Kranjcu 15. novembra z začetkom ob 16.00. Prijave zbiramo v društveni pisarni. V četrtek, 13. decembra, bo prednovoletno srečanje. V začetku decembra vas bo vse naše članice in člane, starejše od 80 let, obiskal dobri mož s čestitko in skromnim darilcem. Ostanite zdravi in zadovoljni, večkrat se oglasite v naših prostorih in kaj povprašajte ali povejte. Če delimo mnenja, nam je lepše! Predsednica DU Vrhnika: Elica Brelih Po dravinjskih goricah do Žabjeka Z namenom, da bi naše jesensko družabno srečanje še popestrili, smo se zapeljali po Dravinjskih goricah do dvorca Štatenberg. Prvotni stari grad Štatenberg je bila mogočna utrdba iz 12. stol., kasneje je prešel v last Attemsov, ki pa so ga opustili in začeli okoli l. 1700 z gradnjo zdajšnjega dvorca na nasprotni vzpetini Starega gradu. Zdaj je reprezentančno poslopje z velikim pravokotnim notranjim dvoriščem, s čudovitimi stropnimi freskami in bogato opremo. Grof in grofica Štatenberška sta v zadnjih letih opremljala in urejala kar devet salonov in sedem velikih soban, vse s svojim lastnim baročnim Zimzeleni na vedno ■ • II V V* • vabljivi Vremščici Letošnje »babje poletje« je prav pisano na kožo pohodnikom. Jesensko obarvane krošnje dreves kar kličejo v naravo. V objemu Nanosa, Snežnika in Slavnika se dviga široko razprostrta, od vseh strani vabljiva dama - Vremščica. Tja smo se namenili tudi mi. Po uri in pol nezahtevne hoje smo prišli do nove cerkvice sv. Urbana z izredno Okrogli jubileji v oktobru Frančiška Pišek, Stara c., Vrhnika (1921) Marija Brus, Bevke, Vrhnika (1921) Franc Umek, Blatna Brezovica, Vrhnika (1924) Rezka Mole, Prečna pot, Vrhnika (1926) Terezija Lazar, Dom starejših občanov Vrhnika (1926) Anton Burjak, Kotnikova c., Vrhnika (1926) Terezija Matjašič, Robova c., Vrhnika (1933) Terezija Grom, Turnovše, Vrhnika (1933) Marija Mahovlič, Lošca, Vrhnika (1933) Cvetka Vovk, Ljubljanska c., Vrhnika (1938) Marija Škrbec - Gabršček, Mirke, Vrhnika (1938) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so oktobra praznovali rojstni dan. pohištvom, ki ponazarja nekdanje bogato življenje na dvorcu. V pritličju sta uredila tiskarno in obnovila grajsko kapelo. Pod grajskimi sobanami je velika restavracija, v poletnem času pa sta za goste tudi zunanja terasa in notranje dvorišče. Je odlično okolje za organizacijo porok in drugih družabnih srečanj. Bili smo navdušeni nad vsem, kar smo videli, tudi nad lepimi Dravinjskimi goricami in kraji v dolini pod Bočem. V smeri proti Slovenski Bistrici v idilični naravi se skriva Gostišče Iršič, ki nas je že drugo leto zapored navduševalo predvsem s svojo gostoljubnostjo in dobro glasbo. En lep sproščen dan in poln veselja je bil za nami, ko smo odhajali zvečer domov. Tudi v naših zrelejših letih se radi zabavamo, kar kaže številčnost udeležbe. Zapisala: Ivanka S. lepimi kamnoseškimi detajli. Cerkvica je zrasla v letih 2005 do 2009 iz ostalin predhodnice, nekaj pa iz na novo obdelanega in pripeljanega kamna. Od cerkvice smo se podali na vrh Vremščice (1027 m), kjer nas je dodobra prepihalo in obrilo kot gole travnike po vršnem delu. Zaradi meglenega ozračja tudi ni bilo razgledov na sosednje hribe, zato smo se kar hitro po isti poti vrnili v dolino. Preživeli smo še en lep jesenski dan v naravi in v prijetni družbi. Zapisala: Barbara Petrič Barjani na Ovčjaku nad Branikom Torkovo jutro v oktobru je bilo uvod v prekrasen jesenski dan, kakršnega si lahko samo želimo. Za nas Barjane je bil nepozaben, topel, obdan z jesenskimi barvami ruja in obilico kostanja, šipka, kakija, kivija - samih jesenskih dobrot. To je treba videti in doživeti. In kje smo vse to doživeli? Na poti, ki nas je vodila skozi Vipavo proti Braniku na Pedrovo (377m) in nato na Mali Ovčjak (575m) in nazaj v Branik. Nepozabno! Pot je bila za nas pohodnike varna, uživali smo ob pogledu na obilico kostanja, ki nas je vabil, da poberemo vsaj enega za jesenski užitek. Že na sami poti z Vrhnike proti našemu začetnemu startu v Braniku nam je naša Sonja Zalarjeva veliko povedala o krajih, kamor smo bili namenjeni. Imamo to srečo, da je povezana s tamkajšnjimi kraji v dobrem, pa tudi z nekoliko manj prijetnim dogodkom: padcem pred leti na kamniti groblji na vrhu. Zato nas je opozorila, naj bomo previdni na Ovčjaku, da se nam ne pri- Sončki na Šavrinskem gričevju Ko v hribih začnejo naletavati snežinke, je čas, da poiščemo sončne žarke na Primorskem. Obiskali smo Šavrinsko oz. Koprsko gričevje z začetkom v Novi vasi nad Dragonjo. Skozi Novo vas nas je pot vodila proti obnovljenemu vodnjaku Studencu, ki ni služil le za pitno vodo, ampak tudi za pranje perila. Po spustu z enega in vzponu na drug grič smo pred Krkavčami zavili s poti do gradišča, kjer stoji Kr-kavški kamen. Izviral naj bi iz 1. oz. 2. stoletja pred našim štetjem, iz obdobja Keltov. Krkavče, zgrajene na živi skali, so ena najbolj slikovitih istrskih vasic na tamkajšnjih gričih. peti kaj takega, kot se je njej. Občudovali smo obsežen razgled na Komenski Kras, Vipavska brda in Trnovski gozd, Julijske Alpe, Snežnik, Nanos, pogled vse tja do morja pa so zakrivale meglice. Bilo se je vredno potruditi in priti na vrh. Mali Ovčjak ni tako obiskan, kot bi si to zaslužil. Tam je namreč pred dvanajstimi leti divjal obsežen gozdni požar in ga zaznamoval s posledicam za kar nekaj let. Sedaj je poraščen z robidovjem, tujerodno robinijo ali gacijo, kot pravijo Primorci, ter črnim borom in je zato vsako leto teže prehoden. Mali Ovčjak nad Brnikom je eden od vrhov na severnem robu Krasa. V okolici sta še V. Ovčjak in Šumka, pod katero smo nadaljevali pot in jo varno zaključili v Braniku, kjer se je nad nami bohotil grad Rihenberk. Vsi veseli in polni lepih jesenskih doživetij smo se Sonji zahvalili za izbiro poti, za skrb in varnost na poti in za dober zaključek pohoda. Hvala tudi našim Barjanom za dobrote iz domačih kuhinj. Besedilo: Emi Vinšek, fotografija: Sonja Zalar Bizjak Sprehodili smo se po ozkih vijugastih ulicah s kamnitimi hišami, portali, malimi okni in različnimi detajli do živega muzeja družine Reja, Hiše Vrešje. V enonadstropni podkleteni istrski kamniti hiši je etnološka zbirka. Glavno vaško ploščad krasi cerkev sv. Mihaela, zgrajeni leta 1633, z zvonikom, zgrajenim leta 1741 na mestu, kjer je prvotno stal obrambni stolp. Po ogledu notranjosti in njene s cvetjem urejene okolice smo pohod nadaljevali proti Dragonji. Dno doline smo previdno prečkali po leseni brvi. Med sredozemskim rastjem, rujem, ki je že začel spreminjati barvo, in oljčnimi nasadi smo se mimo Mačkulj in skozi vasico Sv. Peter vrnili v Novo vas. Besedilo Sonja Repnik, foto Tatjana Rodošek FILMSKO DOPOLDNE ^ V KINU VRHNIKA V novembru izjemoma zadnji petek. Po filmu kava in čaj. Petek, 30. 11. ob 10.00 - cena vstopnice: 4.00 EUR NEČISTA KRI Obračun z zgodovino skandinavskega kolonializma in rasnega razlikovanja. Ella, pripadnica ljudstva Sami, je odraščala sredi prostrane Laponske. Ko začne s štirinajstimi leti obiskovati državno srednjo šolo, spozna povsem drugačno življenje. To jo kot vsako najstnico sprva navduši, a če se hoče zares vklopiti v novo okolje, bo plačala visoko ceno: postati mora povsem nova oseba ter pretrgati vse vezi s svojo družino ... nagrada Europa Cinemas Label, nagrada FEDEORA za najboljši režijski prvenec - Beneški dnevi, Benetke. Posebna nagrada žirije, najboljša igralka - Tokio. Velika nagrada žirije, najboljša igralka - Seattle. Najboljši nordijski film, najboljša fotografija - Göteborg. Nagrada LUX. Štiri nagrade Švedskega filmskega inštituta (švedski oskar). Toronto. Sundance. Berlin. Rotterdam. LIFFe. Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si 1 f Ifflr N OS Občina Vrhnika 5. november 2018^» 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Svizci na Laščku Neznani kraji, lepa vremenska napoved in tretji četrtek v mesecu je 16 Svizcev privabilo na celodnevni potep na zahod Slovenije. Naš cilj je bil 1071m visoki Lašček, najvišji vrh Banjške planote, ki se razprostira med Soško dolino na zahodu in Čepovanskim dolom na vzhodu. Pohod smo začeli pri cerkvi sv. Petra in Pavla. Lepo označena pot nas je vodila do zaselka Novo mesto in naprej po gozdnih stezah mimo osamljenih hiš do vrha Laščka. Lep je bil razgled na Julijske Alpe s Triglavom, Dolomite, Snežnik in Jadransko morje pa so zastirale rahle megliceisti dan Zimzeleni na vetrovni Učki Zimzeleni smo težko pričakali ta pohod, ker nam ga je lani izmaknilo slabo vreme. Letos smo bili pripravljeni; vreme tudi, saj je bilo hladno, vetrovno, a sončno. Med daljšo vožnjo v sosednjo Hrvaško nam je vodnica Sonja izčrpno predstavila geološko, botanično in zgodovinsko bogato deželo. Cilj na Učki je bil Vojak, 1396 m visok vrh z razglednikom iz leta 1911 in novodobnimi antenami ter oddajniki. Pot smo začeli na zahodnem pobočju Učke, na istrski strani pod sedlom Poklon. Izognili smo se vetru in se v zatišju vzpenjali po gozdni poti med visokimi bukvami proti Sedlu med Vojakom in Suhim vrhom. Tam nas zajel hladen veter, ki nas je spremljal do konca poti. Poslovili smo se od Sončki na Vajnežu (Belščici) 2104 m Od našega izhodišča, Valvasorjevega doma pod Stolom, smo se mimo Potoške planine in studenca Urbas usmerili na neoznačeno stezico v gozd. Že na začetku smo se ustavili pri rumenih količkih ob »razpokah« v gozdu. Geologi z njimi označujejo premike zemljine v plazu Ur-bas, ki spet grozi Koroški Beli. Posledice aktivnega plazenja so trenutno zastajanje vode, okvare gozdnih cest in ukrivljenost dreves. Že leta 1789 se je sprožil plaz in zasul 40 hiš v naselju. Take vrste plazovi lahko pridrvijo v dolino, če se po- mešajo z veliko količino vode in nastane tako imenovani drobirski tok - kot pred nekaj leti v Logu pod Mangartom. Stezica se je začela strmo dvigati, vmes smo se morali izogniti nekaj podrtim drevesom, saj markacisti PZS ne skrbijo za neoznačene steze. Nad gozdno mejo, pri bivaku, kjer bi se moral odpreti razgled, nas je zajela gosta megla, ki se ni razkadila niti med hojo po travnatem pobočju Belščice, do njenega najvišjega vrha, Vajneža. Po travnati stezici smo se vrnili do bivaka in nazaj skozi gozd do Valvasorjevega doma, kjer smo na soncu končali pohod. Žal je sonce posijalo prepozno, da bi posušilo meglo in nas obdarilo z izjemnimi razgledi z 2104 m visokega Vajneža. Sonja Repnik, foto Tatjana Rodošek je svoj visoki jubilej praznovala naša pohodnica Jana. Na vrhu Laščka smo ji zapeli napitnico in ji čestitali. Z Laščka smo se vračali po drugi poti, ki je vijugala med vrtačami, zaraščenimi travniki, kolovozi in gozdom. Ob vrnitvi v Lokovec smo si ogledali Mali muzej kovaštva in razstavo o življenju in delu upokojenega koprskega škofa Metoda Piriha, rojenega v Lokovcu, ter cerkev in pokopališče. Malo utrujeni, a zadovoljni, da smo spoznali še en košček naše lepe domovine, smo se odpeljali proti domu. Zapisala Majda Kavčič, foto: Sonja Zalar Bizjak skupinice pohodnic, ki se je vrnila po isti poti, nato pa nas je čakal bolj strm vzpon. Kljub zale-tavi burji smo »prigrizli« do vrha Učke in do raz-glednika. Pogled preko obzorja nam je poplačal trud. Pred nami se je bleščalo Jadransko morje z otoki Cres, Krk, Pag, pogled je segel do Velebita in preko Krasa do Julijcev. Nismo se dolgo zadrževali na ploščadi, ker je nastala gneča zaradi turistov, ki so se udobno pripeljali kar s »plaže« do vrha. Vračali smo se po bolj strmi Učni poti Plas pod zahodnim grebenom Učke. Pot je opremljena s panoji, ki nazorno prikazujejo botanične in geološke posebnosti. Tudi mi smo si ogledali kraško brezno sredi gozda. Večkrat smo prečkali asfaltno cesto, a nismo skrenili s steze, ki nas je privedla na Poklon k drugim pohodnikom, ki so nas že čakali na avtobusu, in si izmenjali vtise. Zapisala: Anka Pažin, foto: Sonja Zalar Bizjak Prehodili smo isto pot: iz Kranjskega Raka smo šli po cesti na Kal, se povzpeli na Kašno planino, prečili greben Kranjske rebri in se spustili na prelaz Črnivec. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, toplotni obrat je poskrbel za prijetno toplino in daljne razglede. Značilnosti Kranjske rebri so opisali v svojem zapisu že Zimzeleni, zato jih ne Dobrih 14 dni za Zimzelenimi smo se v sep- navajamo ponovno. tembru na Kranjsko reber odpravili še Barjani. Sonja Zalar Bizjak na Kranjski rebri N OS Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ŽUPANA dne 18. 11. 2018 (obsega naselja: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Padež, Podlipa, Po-kojišče, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Strmica, Trčkov Grič, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Za-plana, Zavrh pri Borovnici.) V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Peter GABROVŠEK, roj.: 05. 03. 1964 Stara Vrhnika 66 poklic: diplomirani organizator menedžer, delo: vodja CRO Saubermacher d.o.o. predlagatelj: Peter Gabrovšek in skupina volivcev 2. Viktor SLADIČ, roj.: 23. 12. 1960 Mirke 4B poklic: magister znanosti za področje državnih in evropskih študij, delo: vodja oddelka / sekretar predlagatelj: Grega Kukec in skupina volivcev 3. Daniel CUKJATI, roj. 15.03.1979 Stara Vrhnika 96A poklic: profesor športne vzgoje, delo: strokovni sodelavec za šport na ZIC Vrhnika predlagatelj: Daniel CUKJATI in skupina volivcev Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 18. 11. 2018 Številka volilne enote: I (obsega naselje: Vrhnika) Voli se 12 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: 1. SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA 1. Mladen LUJIC, roj. 05.03.1959, Vrhnika, Gradišče 16 poklic: mag. inž. logistike, delo: upokojenec 2. Dunja DEBEVEC, roj. 19.08.1996, Vrhnika, Na Klisu 21 poklic: fizioterapevt, delo: študentka 3. Dimitrij DEBEVEC, roj. 07.04.1991, Vrhnika, Na Klisu 21 poklic: univ. dipl. pravnik, delo: podjetnik 2. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Vid DRAŠČEK, roj. 24.01.1950, Vrhnika, Cesta gradenj 5 poklic: pravnik za NZ, delo: upokojenec 4. Tatjana KOBE, roj. 22.03.1948, Vrhnika, Gradišče 16 poklic: poštni uslužbenec, delo: upokojenka 6. Ivana KRASNIK, roj. 16.08.1945, Vrhnika, Opekarska cesta 37 poklic: učitelj predmetnega pouka, delo: upokojenka 2. Darinka PODOBNIK, roj. 18.11.1952, Vrhnika, Pot v Močilnik 8 poklic: višji upr. delavec, delo: upokojenka 3. Anton SLUGA, roj. 12.06.1937, Vrhnika, Krpanova ulica 6 poklic: gradbeni tehnik, delo: upokojenec 7. Mirko TURK, roj. 22.10.1946, Vrhnika, Betajnova 59 poklic: ing. prometa, delo: upokojenec 5. Sebastijan TURK, roj. 25.12.1977, Vrhnika, Betajnova 59 poklic: univ. dipl. upr. organizator, delo: višji svetovalec 3. SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Alojz KOS, roj. 09.09.1946, Vrhnika, Med vrtovi 1 poklic: gostinski tehnik, delo: upokojenec 2. Slavka ŠTIRN, roj. 19.05.1952, Vrhnika, Betajnova 2 poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka 3. Gvido MRAVLJAK, roj. 29.03.1961, Vrhnika, Voljčeva 14A poklic: magister znanosti, delo: vodja pravne službe 4. Mojca ŠTRAUS ZULU, roj. 20.01.1979, Vrhnika, Poštna ulica 3C poklic: univ. dipl. angl. prof. angl., delo: profesorica angleščine 5. Vid MARGON, roj. 27.06.1975, Vrhnika, Grilcev grič 17 poklic: doktor znanosti, delo: vodja oddelka razvoja in raziskav 6. Saša HUBER, roj. 20.11.1988, Vrhnika, Opekarska cesta 34 poklic: diplomirana matematičarka in varstvoslovka, delo: spremljevalec otrok 7. Boris BIZJAN, roj. 09.05.1974, Vrhnika, Dobovičniko-va ulica 26 poklic: strojnik, delo: skladiščnik - viličarist 8. Vida STRŽINAR, roj. 16.04.1947, Vrhnika, Gradišče 1 poklic: magistra znanosti, doktorica medicine, delo: upokojenka 9. Boris Matej KRAŠOVEC, roj. 25.08.1955, Vrhnika, Lošca 4 poklic: kemijski tehnik, delo: upokojenec 4. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Zdenka PETOŠ, roj. 16.03.1956, Vrhnika, Robova cesta 38 poklic: lesarski tehnik, delo: prokurist 2. Vinko BIZJAK, roj. 03.12.1955, Vrhnika, Kopališka ulica 4 poklic: učitelj športa, delo: upokojenec 3. Marija TOMŠIČ, roj. 30.01.1943, Vrhnika, Idrijska cesta 23 poklic: srednja trgovska in poslovodska, delo: upokojenka 4. Simon STRŽINAR, roj. 05.06.1974, Vrhnika, Gradišče 1 poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovalec 5. Maja MILJKOVIC, roj. 13.07.1978, Vrhnika, Cesta 6. maja 4 poklic: ekonomist, delo: računovodstvo 6. Leon GOSTIŠA, roj. 31.03.1961, Vrhnika, Travniška ulica 14 poklic: univ. dipl. ing. agronomije, delo: javni uslužbenec 7. Zvonka JERAJ, roj. 31.08.1953, Vrhnika, Robova cesta 43 poklic: KV prodajalka in slaščičarka, delo: upokojenka 8. Sabina MATTIAS, roj. 29.10.1974, Vrhnika, Gradišče 8 poklic: ekonomski tehnik, delo: šivilja 9. Izidor KOROŠEC, roj. 15.10.1972, Vrhnika, Gradišče 8 poklic: ekonomski tehnik, delo: komercialist 10. Pavel Peter ROŽMANEC, roj. 24.06.1936, Vrhnika, Robova cesta 5 poklic: mizarski mojster, delo: obrtnik mizar 11. Anže Janez STRŽINAR, roj. 13.10.1949, Vrhnika, Voljčeva cesta 13 poklic: tehnična strojna, delo: obrtnik 5. LEVICA 1. David KASTELIC, roj. 27.11.1990, Vrhnika, Dobovič-nikova ulica 63 poklic: gimnazijski maturant, delo: nezaposlen 6. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Sebastian KOVAČIČ, roj. 30.09.1985, Vrhnika, Betaj-nova 5B poklic: ekonomski tehnik, delo: skrbnik kupcev, prodajni predstavnik 2. Majda ZIMŠEK, roj. 30.01.1956, Vrhnika, Pot k Trojici 8 poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka 3. Primož JERINA, roj. 04.06.1955, Vrhnika, Ob izviru 2 poklic: gimnazijski maturant, delo: upokojenec 4. Andreja ZALAZNIK, roj. 18.11.1954, Vrhnika, Gradišče 17C poklic: prodajalka, delo: upokojenka 5. Marko ZIMŠEK, roj. 23.10.1974, Vrhnika, Hrib 14 poklic: inženir strojništva, delo: konstruktor 6. Polona KOVAČIČ, roj. 02.12.1985, Vrhnika, Betajnova 5B poklic: univ. dipl. prav., delo: pravnica 7. Jožef KURINČIČ, roj. 22.02.1949, Vrhnika, Na livadi 11 poklic: profesor slov. jezika in prim. književnosti, delo: upokojenec 7. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Andrej PODBREGAR, roj. 11.11.1949, Vrhnika, Robova cesta 7A poklic: pravnik - kriminalist, delo: upokojenec 2. Petra ČERNETIČ, roj. 26.11.1979, Vrhnika, Dobovič-nikova ulica 78 poklic: univ. dipl. politologinja, delo: strokovna sodelavka v DZ RS 3. Mirko ANTOLOVIC, roj. 10.08.1960, Vrhnika, Krpanova ulica 1 poklic: dipl. ekonomist, delo: ZPIZ 4. Aleša MESEC, roj. 22.12.1971, Vrhnika, Gabrče 30 poklic: dipl. upravna organizatorka, delo: administra-torka 5. Stanislav KOROŠEC, roj. 07.05.1950, Vrhnika, Gradišče 8 poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenec 6. Irena CIGLAR, roj. 20.08.1960, Vrhnika, Betajnova 64 poklic: gimnazijska maturantka, delo: poslovna sekretarka 7. Anton POPIT, roj. 18.01.1947, Vrhnika, Turnovše 17 poklic: strojni ključavničar, delo: upokojenec 8. Mirjam DOMINKO, roj. 24.12.1961, Vrhnika, Turno-vše 19 poklic: profesorica francoskega in italijanskega jezika, delo: direktorica, učiteljica 8. ZELENI SLOVENIJE 1. Doman BLAGOJEVIC, roj. 19.06.1990, Vrhnika, Jelov-škova ulica 7 poklic: osnovnošolska, delo: CNC - operater 2. Nina KNAPIČ, roj. 08.05.1992, Vrhnika, Rožna ulica 10 poklic: gimnazijski maturant, delo: medijska produkcija 3. Filip TODOROVIČ BOŽNAR, roj. 05.02.1994, Vrhnika, Pod Hruševco 25A poklic: gimnazijski maturant, delo: učitelj smučanja 4. Ljiljana BLAGOJEVIC, roj. 15.09.1965, Vrhnika, Jelov-škova ulica 7 poklic: dipl. med. sestra, delo: medicinska sestra 5. Jure JAKOPIČ, roj. 23.02.1983, Vrhnika, Delavsko naselje 23 poklic: gimnazijski maturant, delo: računalničar 9. DD - DOBRA DRŽAVA 1. Nataša ILIČ, roj. 26.04.1972, Vrhnika, Poštna ulica 3A poklic: mag., delo: dipl. med. sestra 10. BOŠTJAN ERČULJ IN SKUPINA VOLIVCEV LISTA ZA LAJF 1. Boštjan ERČULJ, roj. 14.01.1970, Vrhnika, Kopališka ulica 3B poklic: tehnik, delo: direktor Futsal klub Siliko 2. Bojana CICMIL, roj. 17.09.1974, Vrhnika, Ljubljanska cesta 34A poklic: diplomirani upravni organizator, delo: področni svetovalec I 3. Elvis BEHRIC, roj. 23.02.1992, Vrhnika, Cankarjev trg 7 poklic: elektrotehnik računalništva, delo: natakar 4. Rebeka BAČAR, roj. 14.05.1997, Vrhnika, Pavkarjeva pot 17 poklic: ekonomski tehnik, delo: študentka Fakultete za varnostne vede 5. Tadej KERŠMANC, roj. 12.05.1999, Vrhnika, Ljubljanska cesta 32 poklic: dijak, delo: - 11. STOJAN JAKIN IN SKUPINA VOLIVCEV LISTA POVEZUJEMO VRHNIKO 1. Edin BEHRIC, roj. 01.01.1977, Vrhnika, Dolge njive 14 poklic: dipl. ekon., delo: samostojni strokovni sodelavec 2. Nataša GROM, roj. 03.11.1969, Vrhnika, Na klancu 12 poklic: profesorica, delo: pomočnica ravnatelja 3. Borut FEFER, roj. 04.04.1959, Vrhnika, Kurirska pot 25 poklic: učitelj športa, delo: učitelj športa 4. Anja SLUGA, roj. 23.06.1988, Vrhnika, Stara cesta 7 poklic: gimnazijska maturantka, delo: vodja točilnice 5. Andrej KOS, roj. 13.09.1952, Vrhnika, Tičnica 3 poklic: univ. dipl. ekon., delo: upokojenec 6. Lučka KENK, roj. 17.02.1954, Vrhnika, Kurirska pot 28 poklic: univ. dipl. soc. delavka, delo: upokojenka 7. Stojan JAKIN, roj. 14.04.1954, Vrhnika, Gabrče 25 poklic: univ. dipl. inž. gr., delo: župan (upokojenec) 8. Maja GUNSTEK, roj. 21.01.1959, Vrhnika, Gabrče 25 poklic: gradbeni tehnik, delo: upokojenka 9. Barbara KOVAČIČ, roj. 04.11.1979, Vrhnika, Pot v Močilnik 6B poklic: univ. dipl. pol., delo: produktivni vodja 12. GREGA KUKEC IN SKUPINA VOLIVCEV LISTA ZA RAZVOJ VRHNIKE IN PODEŽELJA 1. Grega KUKEC, roj. 28.02.1965, Vrhnika, Vas 45 poklic: univ. dipl. ing. rač. in inf., delo: vodenje in nadzor podjetij 2. Bernarda KROPF, roj. 14.11.1966, Vrhnika, Pot na Toj-nice 39 poklic: veterinarski tehnik, delo: direktor podjetja, prokurist 3. Simon HLEBEC, roj. 12.04.1966, Vrhnika, Ob potoku 20 poklic: vrtnar, delo: samostojni podjetnik 4. Renata STRUNA, roj. 23.09.1965, Vrhnika, Vrtnarija 7B poklic: prof. nem., delo: učitelj nemščine 5. Jure Matevž HODNIK, roj. 15.09.1968, Vrhnika, Stara cesta 18 poklic: elektrotehnik komunikacij, delo: terenski tehnik 6. Miša STRŽINAR, roj. 26.12.1973, Vrhnika, Gradišče 1 poklic: spec. managm. v izobraževanju, delo: ravnatelj osnovne šole 7. Branko GARAFOLJ, roj. 05.07.1958, Vrhnika, Dobo-vičnikova ulica 40 poklic: univ. dipl. ing. el., delo: podsekretar za TK sisteme 8. Vladimira RANČOV, roj. 16.06.1956, Vrhnika, Vrtnarija 14B poklic: viš. knjižn. in uč. umet. in soc., delo: vodja diplomatskega arhiva 9. Anže GRAMPOVČAN, roj. 06.04.1970, Vrhnika, Stara cesta 12 poklic: dipl. manag. posl. op., delo: dokumentalist in finančnik 10. Marija VODEB, roj. 20.11.1955, Vrhnika, Ljubljanska cesta 34A poklic: upravno administrativni tehnik, delo: upokojenka 11. Gabrijel MIHEVC, roj. 11.01.1954, Vrhnika, Pot k Trojici 23 poklic: trgovski poslovodja, delo: upokojenec 12. Vasilija MAČEK, roj. 11.04.1947, Vrhnika, Ljubljanska cesta 15 poklic: doc. dr., dr. med, delo: upokojenka Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 18. 11. 2018 Številka volilne enote: II (obsega naselja: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Padež, Podlipa, Poko-jišče, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Str-mica, Trčkov Grič, Velika Ligojna, Verd, Zaplana, Zavrh pri Borovnici.) Voli se 12 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: 1. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Pavel OBLAK, roj. 15.06.1967, Drenov Grič 8 poklic: ing. agronomije, delo: kmetovalec 2. Urška TRČEK, roj. 29.03.1979, Smrečje 42 poklic: osnovnošolska, delo: kmetovalka 3. Franc JELOVŠEK, roj. 06.05.1948, Drenov Grič 152 poklic: RTV mehanik, delo: upokojenec 4. Špela BRADEŠKO, roj. 31.07.1996, Velika Ligojna 17 poklic: dipl. inž. agronomije, delo: magistrski študij, kmetijstvo - agronomija 5. Jernej ŽNIDARŠIČ, roj. 28.10.1984, Verd 6 poklic: inženir kmetijstva, delo: kmetovalec 6. Bina JAZBEC, roj. 19.03.1992, Velika Ligojna 72 poklic: gimnazijski maturant, delo: namestnik poslovodje 7. Pavel BIZJAN, roj. 06.02.1940, Strmica 14 poklic: gasilec, delo: upokojenec 8. Marjetka ŠVIGELJ, roj. 11.05.1995, Blatna Brezovica 50A poklic: gimnazijska maturantka, delo: študentka medicine 3. letnik 9. Sara BRADEŠKO, roj. 16.07.2000, Velika Ligojna 17 poklic: osnovnošolska, delo: dijakinja 4. letnika Gimnazija Vič 10. Helena KERN, roj. 17.04.1969, Verd 158 poklic: vzgojiteljica, delo: kmetovalka 11. Žiga JAZBAR, roj. 28.12.1994, Prezid 9 poklic: kmetijsko podjetniški tehnik, delo: kmetovalec 12. Marko DEBEVEC, roj. 08.10.1967, Padež 4 poklic: gozdarski tehnik, delo: podjetnik 2. BRANKA ANTONIJA ČRETNIK IN SKUPINA VOLIVCEV FRANJO ČRETNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 1. Franjo ČRETNIK, roj. 26.01.1969, Verd, Sternenova cesta 23 poklic: prometni tehnik, delo: upokojenec 3. VIKTOR SLADIČ IN SKUPINA VOLIVCEV LISTA ZA RAZVOJ VRHNIKE IN PODEŽELJA 1. Viktor SLADIČ, roj. 23.12.1960, Mirke 4B poklic: magister znanosti za področje državnih in evropskih študij, delo: vodja oddelka / sekretar 2. Nataša RIJAVEC, roj. 18.12.1971, Mirke 23 poklic: univ. dipl. soc. del., delo: pomočnik ravnatelja v vrtcu 3. Janez PIVK, roj. 12.02.1977, Strmica 5 poklic: strojnik gradbene mehanizacije, delo: kmetovalec, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji 4. Joži ŠRAJ, roj. 18.01.1970, Velika Ligojna 20E poklic: univ. dipl. oec., delo: pooblaščen revizor, samostojni revizor 5. Boštjan JURJEVČIČ, roj. 17.01.1976, Podlipa 18 poklic: živilski tehnik, delo: vodja tehnološkega procesa 6. Mojca GUTNIK, roj. 24.05.1962, Velika Ligojna 38 poklic: predmetni učitelj, delo: predmetni učitelj 7. Tomaž GORIŠEK, roj. 06.12.1967, Verd 22 poklic: obdelovalec kovin, delo: kmetovalec 8. Sonja VIDMAR, roj. 30.05.1954, Verd 36A poklic: dipl. upr. org., delo: upokojenka 9. Martin BIZJAK, roj. 13.10.1970, Padež 6 poklic: oblikovalec kovin, delo: referent v prodaji 10. Matejka ZELENC, roj. 25.07.1986, Mirke 11 poklic: prof. rp., delo: profesor razrednega pouka 11. Milan SELAN, roj. 22.01.1951, Blatna Brezovica 89 poklic: mag., delo: upokojenec 12. Tomislav GROM, roj. 20.12.1954, Stara Vrhnika 90 poklic: gimnazijski maturant, delo: upokojenec 4. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Leon Marjan MOŽINA, roj. 13.07.1941, Stara Vrhnika 124 poklic: maturant gimnazije, absolvent KTŠ, delo: upokojenec 2. Ana Marta GROM, roj. 02.07.1944, Stara Vrhnika 133 poklic: strojni tehnik, delo: upokojenka 3. Henrik OSREDKAR, roj. 01.04.1939, Velika Ligojna 1 poklic: krojač, delo: upokojenec 4. Ivana OSREDKAR, roj. 24.04.1941, Velika Ligojna 1 poklic: šivilja, delo: upokojenka 5. LEVICA 1. Marko MOČNIK, roj. 05.04.1984, Verd 96 poklic: prof. zg. in univ. dipl. fil., delo: vzgojitelj predšolskih otrok N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 [m] 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Jošt CANKAR, roj. 08.12.1998, Smrečje 34A poklic: gimnazijski maturant, delo: študent zgodovine in geografije 2. Marjetka PODLIPEC, roj. 27.09.1959, Mala Ligojna 23 poklic: profesor matematike, delo: informatik 3. Leopold RUS, roj. 14.11.1952, Sinja Gorica 91 poklic: offset tiskar, delo: upokojenec 4. Kristina KOPRIVEC, roj. 04.11.1976, Lesno Brdo 40A poklic: gimnazijski maturant, delo: - 5. Branko DOLENC, roj. 21.04.1955, Verd, Cesta Krimskega odreda 40 poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec 6. Marjetica PETRAČ, roj. 14.11.1953, Drenov Grič 142 poklic: učiteljica razrednega pouka, delo: upokojenka 7. Mirko VERBIČ, roj. 15.04.1960, Velika Ligojna 41 poklic: mojster splošne elektromehanike, delo: elektro-mehanik 7. DD - DOBRA DRŽAVA 1. Lijana KONONENKO, roj. 17.11.1960, Podlipa 10B poklic: mag. varstva okolja, delo: državna uradnica 8. ZELENI SLOVENIJE 1. Rok MUŠIČ, roj. 27.11.1992, Verd, Kotnikova cesta 15 poklic: lesarski tehnik, delo: podjetnik 2. Alenka Marija ŠKOF, roj. 19.10.1970, Verd 167 poklic: ekonomski tehnik, delo: bančni referent 3. Andraž RUS, roj. 24.07.1993, Velika Ligojna 11 poklic: poslovni sekretar, delo: podjetnik 9. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Jožef MALOVRH, roj. 28.02.1948, Smrečje 39 poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec 2. Mateja DOLAMIČ, roj. 06.01.1977, Bevke 86 poklic: diplomirana ekonomistka, delo: s. p. 3. Zdravko ŽELEZNIK, roj. 18.08.1967, Podlipa 29 poklic: tapetnik - mizar, delo: avtotapetništvo 4. Marjeta BLAŽIČ, roj. 19.01.1954, Verd, Cesta Krimskega odreda 124 poklic: ekonomsko komercialni tehnik, delo: upokojenka 5. Marjan JAPELJ, roj. 16.07.1958, Bevke 126A poklic: strojnik, delo: upokojenec 6. Jana POLANC, roj. 12.10.1950, Drenov Grič 137 poklic: vzgojiteljica, delo: upokojenka 7. Silvo ZUPANČIČ, roj. 01.11.1961, Bevke 61E poklic: kemijski tehnik, delo: projektni sodelavec 8. Katarina CUKJATI, roj. 15.06.1978, Stara Vrhnika 96A poklic: dipl. delovna terapevtka, delo: del. terapevtka 9. Stanislav PIŠEK, roj. 09.04.1955, Velika Ligojna 35B, poklic: kovinostrugar, delo: upokojenec 10. Džemal MUSTAFIC, roj. 13.10.1964, Stara Vrhnika 37A poklic: športni manager, delo: trener 10. ALEŠ SEČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV LISTA ZA LAJF 1. Aleš SEČNIK, roj. 07.11.1991, Podlipa 83A poklic: multimedijski tehnik, delo: stand up komik, spi-ker, DJ, marketing 2. Nataša FRANK, roj. 14.07.1982, Velika Ligojna 64 poklic: diplomirani ekonomist, delo: samostojni strokovni sodelavec 3. Alen BEKIC, roj. 02.11.1987, Strmica 60A poklic: ekonomski tehnik, delo: komercialist 4. Polonca NOVAK, roj. 17.02.1977, Podlipa 71D poklic: komercialist, delo: finančni obračunski referent 11. SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA 1. Valerija Mojca FRANK, roj. 28.11.1964, Sinja Gorica 24 poklic: un. dipl. organizatorka, delo: vodja projektov 2. Marko MALOVRH, roj. 20.03.1967, Drenov Grič 184 poklic: voznik, delo: skladiščnik 3. Melita MALOVRH, roj. 08.05.1971, Drenov Grič 184 poklic: ekonomski tehnik, delo: računovodja 12. JANKO SKODLAR IN SKUPINA VOLIVCEV LISTA POVEZUJEMO VRHNIKO 1. Janko SKODLAR, roj. 08.03.1966, Bevke 78 poklic: komercialni tehnik, delo: podžupan 2. Ema GORIČAN, roj. 11.01.1948, Stara Vrhnika 36A poklic: gostinski tehnik, delo: upokojenka 3. Anže SLABE, roj. 01.03.1983, Verd, Kačurjeva cesta 1 poklic: gimnazijski maturant, delo: voznik tovornega vozila 4. Neža PETKOVŠEK, roj. 17.02.1991, Stara Vrhnika 66 poklic: magistrica biopsihologije, delo: študentka 5. Benjamin SVENŠEK, roj. 16.09.1976, Verd 113 poklic: strojni tehnik, delo: podčastnik slovenske vojske 6. Marta BAJC, roj. 16.01.1963, Drenov Grič 44 poklic: vodja komerciale, delo: vodja podjetja 7. Janez PODBOJ, roj. 23.06.1963, Lesno Brdo 30 poklic: avtomehanik, delo: serviser gasilnih aparatov 8. Nataša TEŠAR, roj. 16.03.1973, Bevke 61D poklic: ekonomsko - komercialni tehnik, delo: podjetnica 9. Peter KOGOVŠEK, roj. 04.08.1963, Mala Ligojna 40 poklic: diplomirani manager, delo: častnik specialist 10. Jožefa ŽITKO PIRC, roj. 28.10.1974, Drenov Grič 27A poklic: dipl. ekon, delo: finančni direktor 11. Tomaž GLAŽAR, roj. 16.07.1962, Jamnik 46 poklic: magister znanosti, delo: direktor 12. Boštjan KOBAL, roj. 08.02.1971, Verd, Brigadirska cesta 9 poklic: univ. dipl. inž. el., delo: vodja razvojnih projektov 13. SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Janez KIKELJ, roj. 23.06.1972, Verd, Cesta krimskega odreda 32 poklic: ekonomsko - komercialni tehnik, delo: strokovni delavec 2.mag. Barbara JAPELJ, roj. 30.01.1979, Mala Ligojna 31 poklic: magistrica turizma, delo: javna naročila 3. Franc PETKOVŠEK, roj. 11.12.1951, Stara Vrhnika 107 poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec 4. Anita ČRETNIK, roj. 28.07.1976, Verd, Sternenova cesta 23 poklic: magistrica profesorica andragogike, delo: ravnateljica vrtca 5. Leopold STRAJNAR, roj. 05.09.1965, Verd, Cankarjevo nabrežje 9 poklic: tehnik TK omrežja, delo: tehnik I. skrbništva TK. omrežij 6. Zorica POPOVIC, roj. 07.06.1950, Stara Vrhnika 45A poklic: predmetna učiteljica, delo: upokojenka 7. Mitja BIRTIČ, roj. 09.06.1966, Stara Vrhnika 78 poklic: strojnik gradbene mehanizacije, delo: podjetnik Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BEVKE dne 18. 11. 2018 (obsega naselje: Bevke) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Jernej LENARČIČ, roj. 09.12.1974, Bevke 37 poklic: iniv. dipl. inženir, delo: inštalater predlagatelj: Nataša Tešar in skupina volivcev 2. Primož JEREB, roj. 09.02.1984, Bevke 76 poklic: univ. dipl. zgodovinar, delo: geodet predlagatelj: Maj Tešar in skupina volivcev 3. Branko GOLOMBOŠ, roj. 29.12.1977, Bevke 82 poklic: dipl. ekonomist, delo: namestnik poob. za preprečevanje pranja denarja predlagatelj: Nataša Tešar in skupina volivcev 4. Tatjana AJLEC, roj. 26.09.1967, Bevke 116 poklic: PTT, delo: knjigovodja predlagatelj: Nataša Tešar in skupina volivcev 5. Ivan ŠEBENIK, roj. 15.05.1963, Bevke 118 poklic: avtoklepar, delo: referent reklamacij MB predlagatelj: Mitja Vehar in skupina volivcev 6. Klemen PIŠEK, roj. 31.01.1984, Bevke 177 poklic: ekonomski tehnik, delo: informatik predlagatelj: Maj Tešar in skupina volivcev 7. Hermina SKODLAR, roj. 19.12.1969, Bevke 78 poklic: upravni tehnik, delo: vpisničarka sodišča predlagatelj: Maj Tešar in skupina volivcev 8. Martina GABRIJEL, roj. 21.11.1979, Bevke 86B poklic: dipl. org. turizma, delo: samostojna strokovna sodelavka za javna naročila predlagatelj: Maj Tešar in skupina volivcev 9. Robert AJLEC, roj. 11.04.1969, Bevke 116 poklic: inženir mehatronike, delo: operativni tehnolog predlagatelj: Maj Tešar in skupina volivcev Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BLATNA BREZOVICA dne 18. 11. 2018 (obsega naselje: Blatna Brezovica) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Milan SELAN, roj. 22.01.1951, Blatna Brezovica 89 poklic: magister informacijske znanosti, delo: upokojenec predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica 2. Tanja NOVAKOVIC, roj. 31.12.1979, Blatna Brezovica 8 poklic: univ. dip. ped., delo: koordinatorica projektov predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica 3. Branko SKUBIC, roj. 07.05.1963, Blatna Brezovica 44 poklic: policist, delo: upokojenec predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica 4. Sandi KOPRIVEC, roj. 08.10.1965, Blatna Brezovica 53 poklic: gimnazijski maturant, delo: vodja poslovalnice NLB d.d. predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica 5. Marjeta PAŠKULIN, roj. 08.06.1953, Blatna Brezovica 85 poklic: gimnazijski maturant, delo: upokojenka predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica 6. Stanislava JEVŠEK, roj. 24.02.1955, Blatna Brezovica 77 poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica 7. Bojan VRHOVEC, roj. 04.04.1956, Blatna Brezovica 22 poklic: avtomehanik - poklicni gasilec, delo: upokojenec predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DRENOV GRIČ - LESNO BRDO dne 18. 11. 2018 (obsega naselji: Drenov Grič in Lesno Brdo) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Marija LAVRINC, roj. 14.06.1966, Drenov Grič 139 poklic: trgovski poslovodja, delo: delo v družinskem podjetju predlagatelj: Trpin Antonija in skupina volivcev 2. Melita MALOVRH, roj. 08.05.1971, Drenov Grič 184 poklic: ekonomski tehnik, delo: podjetnica predlagatelj: Trpin Antonija in skupina volivcev 3. Gašper PETRAČ, roj. 02.12.1974, Drenov Grič 142 poklic: strojni tehnik, delo: direktor predlagatelj: Gregorij Velkavrh in skupina volivcev 4. Ana-Marija JELOVŠEK, roj. 05.02.1966, Drenov Grič 48A poklic: gimnazijski maturant, delo: sistemski administrator predlagatelj: Gregorij Velkavrh in skupina volivcev 5. Lidija ZALAZNIK, roj. 03.08.1954, Drenov Grič 49 poklic: ekonomist, delo: upokojenka predlagatelj: Gregorij Velkavrh in skupina volivcev 6. Jože PODBOJ, roj. 05.03.1961, Lesno Brdo 30A poklic: prometni tehnik, delo: upokojenec predlagatelj: Trpin Antonija in skupina volivcev 7. Irena RUMENIČ, roj. 22.02.1957, Drenov Grič 170 poklic: osnovnošolska, delo: upokojenka predlagatelj: Trpin Antonija in skupina volivcev 8. Janez PODBOJ, roj. 23.06.1963, Lesno Brdo 30 poklic: avtomehanik, delo: serviser gasilnih aparatov predlagatelj: Trpin Antonija in skupina volivcev 9. Mateja BARTOL, roj. 11.05.1975, Drenov Grič 143 poklic: profesor filozofije, delo: prevajanje, lektoriranje predlagatelj: Gregorij Velkavrh in skupina volivcev 10. Boštjan OSREDKAR, roj. 14.07.1968, Drenov Grič 41 poklic: diplomirani organizator dela, delo: podjetnik predlagatelj: Gregorij Velkavrh in skupina volivcev 11. Roman JESENKO, roj. 09.08.1963, Drenov Grič 88 poklic: voznik, delo: podjetnik predlagatelj: Gregorij Velkavrh in skupina volivcev 12. Pavel OBLAK, roj. 15.06.1967, Drenov Grič 8 poklic: ing. agronomije, delo: kmetovalec predlagatelj: Gregorij Velkavrh in skupina volivcev 13. Stanislav KERŠMANC, roj. 10.01.1962, Drenov Grič 194 poklic: elektrotehnik, delo: komercialist predlagatelj: Trpin Antonija in skupina volivcev Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI LIGOJNA dne 18. 11. 2018 (obsega naselji: Mala Ligojna in Velika Ligojna). Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Andreja KOGOVŠEK, roj. 12.02.1992, Velika Ligojna 20A poklic: diplomirana ekonomistka, delo: računovodja predlagatelj: Peter Kogovšek in skupina volivcev 2. Peter KOGOVŠEK, roj. 04.08.1963, Mala Ligojna 40 poklic: diplomiran manager, delo: častnik specialist predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 3. Barbara JAPELJ, roj. 30.01.1979, Mala Ligojna 31 poklic: mag. turizma, delo: javna uprava, javna naročila predlagatelj: Peter Kogovšek in skupina volivcev 4. Roman KERVINA, roj. 18.02.1969, Velika Ligojna 49A poklic: diplomirani organizator - menedžer, delo: častnik slovenske vojske predlagatelj: Peter Kogovšek in skupina volivcev 5. Janez KOGOVŠEK, roj. 24.12.1952, Velika Ligojna 20A poklic: mizar, delo: obrtnik - samostojni podjetnik predlagatelj: Peter Kogovšek in skupina volivcev 6. Andrej KRAŠNA, roj. 11.07.1972, Velika Ligojna 27A poklic: univerzitetni diplomiran inženir elektrotehnike, delo: akvarist in sadjar predlagatelj: Peter Kogovšek in skupina volivcev 7. Klemen OGRIN, roj. 20.07.1974, Velika Ligojna 22 poklic: elektrotehnik, delo: serviser aparatov za široko rabo predlagatelj: Peter Kogovšek in skupina volivcev 8. Marko ŽENKO, roj. 26.04.1975, Velika Ligojna 57 poklic: avtoličar - šofer, delo: voznik predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 9. Joži ŠRAJ, roj. 18.01.1970, Velika Ligojna 20E poklic: pooblaščen revizor, delo: samostojni revizor predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 10. Saša ALBREHT, roj. 29.04.1984, Velika Ligojna 38 poklic: dipl. organizator turizma, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Peter Kogovšek in skupina volivcev Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI PADEŽ - POKOJIŠČE - ZAVRH dne 18. 11. 2018 (obsega naselja: Padež, Pokojišče in Zavrh pri Borovnici) Voli se 5(pet) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Anton RAVNIHAR, roj. 04.02.1952, Pokojišče 8A poklic: gozdar, delo: upokojenec predlagatelj: Rafko Vidmar in skupina volivcev 2. Erika VIDMAR, roj. 23.05.1980, Padež 1 poklic: ekonomski tehnik, delo: računovodja predlagatelj: Veronika Vidmar in skupina volivcev 3. Matej MEDEN, roj. 22.09.1991, Zavrh pri Borovnici 4 poklic: pečar - keramik, delo: strojnik težke gradbene mehanizacije predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 4. Branko VIDMAR, roj. 14.08.1972, Pokojišče 2 poklic: avtomehanik, delo: komunalni delavec predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 5. Damir PELKO, roj. 12.06.1972, Padež 5 poklic: gozdar, delo: gozdni delavec predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev 6. Andrej INTIHAR, roj. 17.11.1941, Pokojišče 1A poklic: ekonomist, delo: upokojenec predlagatelj: Rafko Vidmar in skupina volivcev 7. Žiga PELKO, roj. 01.03.1988, Pokojišče 17 poklic: inženir varstva okolja in komunale, delo: preglednik cest predlagatelj: Veronika Vidmar in skupina volivcev 8. Lea PELKO, roj. 14.11.1979, Padež 5 poklic: živilski tehnik, delo: kuhar predlagatelj: Veronika Vidmar in skupina volivcev 9. Nuša MEDEN, roj. 10.04.1994, Zavrh pri Borovnici 4 poklic: vzgojitelj - pomočnik, delo: prodajalec na bencinskem servisu predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 10. Silvo POTOČNIK, roj. 29.12.1954, Pokojišče 16A poklic: monter dvigal, delo: upokojenec predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev 11. Ivanka RAVNIHAR, roj. 16.12.1954, Pokojišče 8A poklic: osnovnošolska, delo: upokojenka predlagatelj: Rafko Vidmar in skupina volivcev 12. Lucija MEDEN, roj. 11.03.1962, Zavrh pri Borovnici 4 poklic: tekstilni tehnik, delo: upokojenka predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 13. Tadej MEDEN, roj. 04.12.1994, Zavrh pri Borovnici 4 poklic: gozdar, delo: gozdarstvo kmetijstvo predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 14. Štefan RAVNIHAR, roj. 25.12.1950, Pokojišče 8 poklic: gozdar, delo: upokojenec predlagatelj: Rafko Vidmar in skupina volivcev 15. Marjan DEBEVEC, roj. 20.02.1973, Pokojišče 3 poklic: osnovnošolska, delo: brezposeln predlagatelj: Veronika Vidmar in skupina volivcev 16. Vinko VIDMAR, roj. 14.04.1987, Padež 1 poklic: živilski tehnik, delo: gozdar predlagatelj: Veronika Vidmar in skupina volivcev 17. Sergeja PELKO, roj. 02.02.1999, Padež 5 poklic: dijakinja, delo: dijakinja predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev 18. Lilijana ŽIVKOVIČ, roj. 31.08.1950, Pokojišče 14 poklic: el. tehnik, delo: upokojenka predlagatelj: Rafko Vidmar in skupina volivcev 19. Viktorija RAVNIHAR, roj. 16.12.1956, Pokojišče 8 poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev 20. Bojan PELKO, roj. 29.06.1965, Pokojišče 17 N OŠ Občina Vrhnika Lokalne volitve 2018 [m] 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si poklic: gradbeni delovodja, delo: gradbeni delovodja predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI PODLIPA - SMREČJE dne 18. 11. 2018 (obsega naselji: Podlipa in Smrečje). Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Urška TRČEK, roj. 29.03.1979, Smrečje 42 poklic: osnovnošolska, delo: kmetovalka predlagatelj: Barbara Kuzmič in skupina volivcev 2. Boštjan JURJEVČIČ, roj. 17.01.1976, Podlipa 18 poklic: živilski tehnik, delo: vodja pekarne predlagatelj: Tadej Končan in skupina volivcev 3. Valerija BABIJ, roj. 11.11.1971, Smrečje 17 poklic: doktorica bioloških znanosti, biologinja, delo: biologinja, botaničarka predlagatelj: Barbara Kuzmič in skupina volivcev 4. Andrej GABERŠEK, roj. 23.10.1972, Podlipa 28A poklic: diplomirani ekonomist, delo: serviser biro opreme predlagatelj: Barbara Kuzmič in skupina volivcev 5. Tadej KONČAN, roj. 01.01.1985, Smrečje 38A poklic: elektrotehnik, delo: serviser predlagatelj: Barbara Kuzmič in skupina volivcev 6. Sabina SLAVEC, roj. 27.10.1976, Podlipa 40A poklic: tehnik trgovske akademije, delo: vodja gradbenega centra predlagatelj: Barbara Kuzmič in skupina volivcev 7. Janez FORTUNA, roj. 09.03.1951, Podlipa 6 poklic: avtokleparski mojster, delo: upokojenec predlagatelj: Barbara Kuzmič in skupina volivcev 8. Boris KONONENKO, roj. 07.04.1957, Podlipa 10B poklic: strojni tehnik, delo: lutkarstvo in animacija predlagatelj: Barbara Kuzmič in skupina volivcev Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI SINJA GORICA dne 18. 11. 2018 (obsega naselje: Sinja Gorica) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Anže ZADRAVEC, roj. 27.05.1995, Sinja Gorica 98 poklic: elektrotehnik - operater multimedijskih sistemov, delo: študent predlagatelj: Petek Brane in skupina volivcev 2. Tina TERAŽ, roj. 04.07.1976, Sinja Gorica 36 poklic: prof. nemščine in sociologije, delo: prof. na šoli predlagatelj: Petek Brane in skupina volivcev 3. Drago NOVAK, roj. 24.04.1961, Sinja Gorica 41 poklic: višja upravna, delo: višji upravni tehnik predlagatelj: Petek Brane in skupina volivcev 4. Damjan GUTNIK, roj. 26.01.1976, Sinja Gorica 94 poklic: delavec, delo: šef proizvodnje predlagatelj: Petek Brane in skupina volivcev 5. Andrej MATIC, roj. 30.12.1983, Sinja Gorica 35A poklic: inženir informatike, delo: podjetje Elektrina d.o.o. predlagatelj: Petek Brane in skupina volivcev 6. Suzana DRAŠLER, roj. 13.10.1980, Sinja Gorica 42 poklic: diplomirani varstvoslovec, delo: predstavnica za odnose z javnostmi predlagatelj: Petek Brane in skupina volivcev 7. Romana OVCA, roj. 07.04.1970, Sinja Gorica 55 poklic: PTT manipulant, delo: gospodinja predlagatelj: Petek Brane in skupina volivcev Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI STARA VRHNIKA dne 18. 11. 2018 (obsega naselje: Stara Vrhnika) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Janez KRVINA, roj. 08.08.1963, Stara Vrhnika 69 poklic: elektrotehnik, delo: podčastnik slovenske vojske predlagatelj: Nataša Kočevar in skupina volivcev 2. Milena NAGODE, roj. 19.04.1968, Stara Vrhnika 117 poklic: upravni tehnik, delo: poslovna sekretarka predlagatelj: Nataša Kočevar in skupina volivcev 3. Jožica KRVINA, roj. 17.01.1965, Stara Vrhnika 69 poklic: predmetna učiteljica matematike in tehnike, delo: predmetna učiteljica predlagatelj: Nataša Kočevar in skupina volivcev 4. Brigita MOLE, roj. 20.09.1955, Stara Vrhnika 38 poklic: administrativni tehnik, delo: upokojenka predlagatelj: Nataša Kočevar in skupina volivcev 5. Marjan MESEC, roj. 16.07.1973, Stara Vrhnika 125A poklic: strojni tehnik, delo: direktor predlagatelj: Nataša Kočevar in skupina volivcev 6. Franc PETKOVŠEK, roj. 11.12.1951, Stara Vrhnika 107 poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec predlagatelj: Nataša Kočevar in skupina volivcev 7. Peter KENK, roj. 21.10.1978, Stara Vrhnika 109 poklic: mizar, delo: vzdrževalec predlagatelj: Nataša Kočevar in skupina volivcev Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VERD dne 18. 11. 2018 (obsega naselji: Mirke in Verd) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Boštjan BUTKO, roj. 16.11.1964, Mirke 17B poklic: avtomehanik, delo: voznik predlagatelj: Stane Moškon in skupina volivcev 2. Frančišek KRŽIČ, roj. 20.09.1954, Verd 225 poklic: strojni ključavničar, delo: upokojenec predlagatelj: Lista za KS Verd 3. Irena MLINAR, roj. 18.09.1955, Verd, Ledina 10 poklic: administrator, delo: upokojenka predlagatelj: Lista za KS Verd 4. Tomaž GORIŠEK, roj. 06.12.1967, Verd 22 poklic: obdelovalec kovin, delo: pridelovalec zdrave hrane predlagatelj: Lista za KS Verd 5. Franjo ČRETNIK, roj. 26.01.1969, Verd, Sternenova cesta 23 poklic: prometni tehnik, delo: upokojenec predlagatelj: Lista za KS Verd 6. Mojca NOVAK, roj. 14.01.1976, Verd 61 poklic: ekonomist, delo: računovodja predlagatelj: Lista za KS Verd 7. Damjana VRENJAK, roj. 11.04.1978, Verd, Jagrova cesta 1 poklic: magistra biotehniških znanosti, delo: vodja pro-jektive predlagatelj: Anita Čretnik in skupina volivcev 8. Anton ŠPEC, roj. 07.01.1957, Mirke 12A poklic: orodjar, delo: upokojenec predlagatelj: Lista za KS Verd 9. Sonja VIDMAR, roj. 30.05.1954, Verd 36A poklic: dipl. upr. org., delo: upokojenka predlagatelj: Lista za KS Verd Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA BREG dne 18. 11. 2018 (obsega ulice: Cankarjev trg-del, Delavsko naselje, Jelov-škova ulica, Ljubljanska cesta, Partizanski tabor, Robova cesta, Sivkina ulica, Na livadi, Ob izviru, Ob progi, Travniška ulica, V zatišju, Na klancu-del, Stara cesta-del, Čuža-del, Pot na Košace, Kolodvorska ulica, Možinova ulica, Vrtnarija, Opekarska cesta, Kuclerjeva ulica, Mokrice, Pot na Tojnice, Rožna ulica, Pod Hruševco) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Primož JERINA, roj. 04.06.1955, Vrhnika, Ob izviru 2 poklic: gimnazijski maturant, delo: upokojenec predlagatelj: Svet KS Vrhnika - Breg 2. Anže GRAMPOVČAN, roj. 06.04.1970, Vrhnika, Stara cesta 12 poklic: diplomirani manager poslovnih operacij, delo: dokumentalist in finančnik VI administrator predlagatelj: Svet KS Vrhnika - Breg 3. Renata STRUNA, roj. 23.09.1965, Vrhnika, Vrtnarija 7B poklic: profesor nemščine (UN), delo: predmetna učiteljica predlagatelj: Svet KS Vrhnika - Breg 4. Stanko ŠTUPICA, roj. 29.04.1974, Vrhnika, Delavsko naselje 24 poklic: komercialist, delo: računovodja predlagatelj: Svet KS Vrhnika - Breg 5. Maja SVETLIČIČ, roj. 08.09.1977, Vrhnika, Jelovškova ulica 10 poklic: univ. dipl. pravnica, delo: inšpektorica -urad za preprečevanje pranja denarja predlagatelj: Svet KS Vrhnika - Breg 6. Jure JAKOPIČ, roj. 23.02.1983, Vrhnika, Delavsko naselje 23 poklic: gimnazijski maturant, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Svet KS Vrhnika - Breg 7. Bernarda KROPF, roj. 14.11.1966, Vrhnika, Pot na Toj-nice 39 poklic: veterinarski tehnik, delo: komercialist za prodajo in nabavo predlagatelj: Svet KS Vrhnika - Breg Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA CENTER dne 18. 11. 2018 (obsega ulice: Cankarjev trg-del, Kopališka ulica, Ob igrišču, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Lošca, Mrakova cesta, Pot v Močilnik, Sušnikova cesta, Tržaška cesta-Vdel, Usnjarska cesta, Prečna pot, Gradišče, Voljčeva cesta-del, Cesta 6. maja, Na Klisu, Krožna pot, Cesta gradenj, Na zelenici, Poštna ulica, Trg Karla Grabeljška, Stara cesta--del, Krpanova ulica) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Miran GARAFOLJ, roj. 12.05.1962, Vrhnika, Pot v Močilnik 4A poklic: gimnazijski maturant, delo: informatik predlagatelj: Verica Miljkovič in skupina volivcev 2. Polonca ŽUST, roj. 09.11.1973, Vrhnika, Na zelenici 5A poklic: trgovka, delo: gostinski delavec predlagatelj: Verica Miljkovič in skupina volivcev 3. Miša STRŽINAR, roj. 26.12.1973, Vrhnika, Gradišče 1 poklic: specialist managementa v izobraževanju, delo: ravnateljica OŠ predlagatelj: Verica Miljkovič in skupina volivcev 4. Agata SMREKAR, roj. 24.06.1972, Vrhnika, Sušnikova cesta 4 poklic: dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, delo: učiteljica predlagatelj: Verica Miljkovič in skupina volivcev 5. Teodor PAHOR, roj. 23.06.1976, Vrhnika, Poštna ulica 7A poklic: ekonomist turizma, delo: svetovalec za osebne finance predlagatelj: Verica Miljkovič in skupina volivcev 6. Mirko ANTOLOVIC, roj. 10.08.1960, Vrhnika, Krpanova ulica 1 poklic: diplomirani ekonomist, delo: ZZRS brezposeln predlagatelj: Verica Miljkovič in skupina volivcev 7. Branko BROŽIČ, roj. 15.09.1968, Vrhnika, Poštna ulica 5 poklic: mojster avtomehanik, delo: vodja servisa predlagatelj: Verica Miljkovič in skupina volivcev Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA VAS dne 18. 11. 2018 (obsega ulice: Dobovičnikova ulica, Idrijska cesta, Ob potoku, Dolge njive, Kolesarska pot, Med vrtovi, Ob Beli, Pot k studencu, Pri lipi, Prisojna pot, Vas, Kurirska pot, Voljčeva cesta-del, Tičnica, Betajnova, Storžev grič, Gabrče, Notranjska cesta, Močilnik, Raskovec, Tržaška cesta del, Pavkarjeva pot, Turnovše, Hrib, Grilcev grič, Na klancu-del, Petkovškova ulica, Stara cesta del, Čuža--del, Pot k Trojici) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Snežna KOŽUH MRAVLJAK, roj. 03.12.1965, Vrhnika, Voljčeva cesta 14A poklic: profesor telesne vzgoje, delo: profesor telesne vzgoje predlagatelj: KS Vrhnika Vas 2. Mirko TURK, roj. 22.10.1946, Vrhnika, Betajnova 59 poklic: inženir prometa, delo: upokojenec predlagatelj: KS Vrhnika Vas 3. Lučka KENK, roj. 17.02.1954, Vrhnika, Kurirska pot 28 poklic: univerzitetni dipl. socialni delavec, delo: upokojenka predlagatelj: KS Vrhnika Vas 4. Lidija ROM, roj. 06.11.1972, Vrhnika, Gabrče 18 poklic: koordinator poslovne podpore, delo: koordinator poslovne podpore predlagatelj: KS Vrhnika Vas 5. Mojca PODVRATNIK, roj. 30.07.1959, Vrhnika, Vas 38 poklic: ekonomist, delo: računovodja predlagatelj: KS Vrhnika Vas 6. Sašo KOGOVŠEK, roj. 28.03.1975, Vrhnika, Pavkar-jeva pot 14 poklic: mizar, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: KS Vrhnika Vas 7. Edin BEHRIC, roj. 01.01.1977, Vrhnika, Dolge njive 14 poklic: diplomirani ekonomist, delo: samostojni strokovni sodelavec predlagatelj: KS Vrhnika Vas Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ZAPLANA dne 18. 11. 2018 (obsega naselja: Jamnik, Jerinov Grič, Marinčev Grič, Mizni Dol, Prezid, Strmica, Trčkov Grič in Zaplana) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Pavel BIZJAN, roj. 06.10.1960, Strmica 11 poklic: monter ogrevalnih naprav, delo: samostojni podjetnik - direktor predlagatelj: Frančišek Jazbar in sokrajani 2. Ivan KOGOVŠEK, roj. 10.01.1959, Prezid 72 poklic: tiskar, delo: upokojenec predlagatelj: Frančišek Jazbar in sokrajani 3. Tomaž GLAŽAR, roj. 16.07.1962, Jamnik 46 poklic: magister ekonomije, delo: direktor predlagatelj: Frančišek Jazbar in sokrajani 4. Andreja PREBIL, roj. 04.10.1976, Zaplana 75 poklic: upravni tehnik, delo: direktor predlagatelj: Janez Pivk in sokrajani 5. Valerija MARINČ, roj. 05.06.1963, Trčkov Grič 4 poklic: dipl. upravni org., delo: računovodja predlagatelj: Frančišek Jazbar in sokrajani 6. Matej REZAR, roj. 25.05.1977, Zaplana 2A poklic: srednja ekonomska š., delo: direktor predlagatelj: Janez Pivk in sokrajani 7. Bojan JEREB, roj. 12.07.1963, Trčkov Grič 1 poklic: električar, delo: vzdrževalec predlagatelj: Janez Pivk in sokrajani 8. Romana GRBEC, roj. 21.12.1990, Zaplana 32 poklic: diplomirana ekonomistka, delo: računovodja predlagatelj: Frančišek Jazbar in sokrajani 9. Berto GABROVŠEK, roj. 20.09.1970, Zaplana 3 poklic: zidar, delo: samostojni podjetnik predlagatelj: Toni Treven in skupina volivcev 10. Ana SKOČIR, roj. 19.01.1972, Strmica 80 poklic: medicinski tehnik, delo: medicinska sestra predlagatelj: Janez Pivk in sokrajani 11. Blaž PETKOVŠEK, roj. 06.02.1987, Strmica 121 poklic: gimnazijski maturant, delo: konstrukter predlagatelj: Janez Pivk in sokrajani 12. Nives JESENKO, roj. 27.01.1986, Mizni Dol, Mizni Dol 60 poklic: diplomirana medicinska sestra, delo: diplomirana medicinska sestra predlagatelj: Janez Pivk in sokrajani 13. Mihael MIVŠEK, roj. 17.09.1954, Mizni Dol, Mizni Dol 6 poklic: trgovec, delo: upokojenec predlagatelj: Janez Pivk in sokrajani Datum: 29. 10. 2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. NflS Občina Borovnica 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odpirali vloge za razvoj obrti V četrtek, 18. oktobra, je v prostorih območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika potekalo odpiranje vlog, ki so prišle na razpis Občine Borovnica in OOZ Vrhnika za finančno podporo razvoju obrti, podjetništva in sobodajalstva v letu 2018. Razpisanih je bilo 20.000 evrov. Ker podobnega razpisa ni bilo že vrsto let, so razpisni pogoji omogočali uveljavljanje zahtevkov na podlagi računov oz. plačnih list od 1. 1. 2017 do 30. 9. 2018. Potencialni pri-javljitelji so bili o razpisu obveščeni preko FB-profila in spletne strani Občine Borovnica ter e-pošte. Na razpis je prispelo 5 vlog, od tega tri na področju sobodajalstva in dve za sofinanciranje novih zaposlitev. Komisija v sestavi Adela Cankar, Peter Caserman (oba OOZ Vrhni- ka), Marija Čepon, Slavka Gerdina in Andrej Klemene (Občina Borovnica) je ugotovila, da sta obe vlogi na področju sofinanciranja novih zaposlitev popolni, vse tri vlagatelje na področju sobodajalstva pa je pozvala k ustreznim dopolnitvam. V času oddaje te novice še ni bilo dokončnih odločitev o prejemnikih in zneskih, je bilo pa to takoj po izdaji sklepov komisije objavljeno na spletni strani in FB--profilu Občine Borovnica. (ak) Nove oglasne table Zadnji mesec so oglasne table v občini Borovnica nadomestili novi, poenoteni oglasni panoji, ki so oblikovno usklajeni z novimi postajališči. Nove oglasne table, ki skupaj z novimi postajališči prispevajo k bolj urbani podobi občine, so v Borovnici postavljene pri avtobusnem postajališču pri trgovini Kocka, na Molkovem trgu, na Paplerjevi cesti nasproti vhoda v cerkev sv. Marjete, na Dolu pa pri Domu krajanov Dol - Laze. V kratkem bo postavljena tudi tabla pri naselju stanovanjskih blokov. Ostale oglasne table v občini stojijo na zasebnih zemljiščih in so v zasebni lasti, tako da jih brez soglasij lastnikov ni mogoče zamenjati. Za postavitev občinskih tabel na zasebnih zemljiščih je treba urediti tudi služnostne pravice. V podeželskih naseljih tudi ni nič narobe, če stilsko posnemajo kozolce in druge objekte tradicionalnega kmečkega stavbarstva. AK / Foto: Andrej Klemenc Dobitniki letošnjih občinskih priznanj Na slovesni akademiji ob občinskem prazniku Občine Borovnica, ki je bila 27. julija v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, je župan Bojan Čebela podelil naslednja priznanja: 1. Zlata plaketa Občine Borovnica za aktivno vlogo pri gradnji objekta Dom krajanov Dol - Laze in desetletno povezovalno vlogo pri razvoju družabnega življenja vaške skupnosti je bila podeljena DRUŠTVU DOLANSKIH FANTOV. 2. Zlata plaketa Občine Borovnica za dolgoletno aktivno delovanje na področju športa, ohranjanja zgodovine kraja in večdesetletno delo pri razvoju infrastrukture v občini je bila podeljena FRANJU MODRIJANU, Ul. bratov Mivšek 5, 1353 Borovnica. 3. Priznanje Občine Borovnica za prostovoljno delo na področju medso-sedske pomoči pri kmetijskih opravilih je bilo podeljeno JELKU KRŽIČU, Dražica 1, 1353 Borovnica. 4. Priznanje Občine Borovnica za uspešno delo s Folklorno skupino Šu- mnik in povezovanje mladine na drugih področjih je bilo podeljeno ROKU MIHEVCU, Ohonica 7, 1353 Borovnica. 5. Priznanje župana sta prejela ANDREJ PETELIN, Zabočevo 1, Borovnica, in JERNEJ ŠVIGELJ, Ohonica 20, Borovnica, za osvojitev najvišjega vrha južne poloble Aconcague in ostale alpinistične dosežke ter promocijo alpinizma in občine. 6. Priznanje župana je prejelo DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA AJDA za dolgoletno ustvarjalno povezovanje žena in deklet na podeželju, izkazano pripravljenost za sodelovanje na številnih turističnih in ostalih prireditvah ter za kreativni razvoj tradicije priprave peciva in slaščic naših babic in prababic. AK, foto: Ciril Hrovatin Čiščenje in poglabljanje struge Borovniščice Novembra 2014 se je nad Igom odprlo nebo in večji del občine je bil dalj časa poplavljen. Pri nas se je Borovniščica na nekaterih mestih že začela razlivati po cesti in ogrožati najbližje stanovanjske bloke. Če bi se velik nevihtni oblak utrgal samo nekaj kilometrov bolj zahodno, bi poplave verjetno prizadele tudi našo občino. Od takrat dalje vodstvo občine močno pritiska na koncesi-onarja za urejanje vodotokov, podjetje Hidrotehnik d. d., da očisti in poglobi strugo Bo-rovniščice, ki je bila nazadnje delno očiščena leta 2012. Kon-cesionar se je zdaj končno lotil del in že očistil rastlinje ter poglobil strugo med mostovoma na Ljubljanski cesti in Cesti v Jele, v naslednji fazi pa bo to izvedel še do Fenolita. Gre predvsem za odvoz proda, ki ga je nanesla voda in ne za pravo poglabljanje struge, saj slednje zgolj pospeši vodni tok in s tem ogrozi nižje ležeče kraje. Tudi vegetacije se ne odstrani v celoti, ker je bivališče ptic, ki nam ne le ščebetajo, žvrgo-lijo in pojejo, temveč se tudi v veliki meri prehranjujejo z in-sekti. Tako na Borovniščici kot tudi Prušnici in Ohonici je še iz časa gradnje nove železniške proge takoj po II. svetovni vojni precej manjših zadrževalnikov, ki so zanemarjeni oz. v slabem stanju in precej zasuti. Občina tako kot v ostali del vodotoka legalno ne more posegati, saj je celotno področje urejanja voda v pristojnosti države. Lani smo dobili idejno študijo celovitega urejanja Borovniščice, ki kot možne ukrepe poleg obnove obstoje- čih zadrževalnikov opredeljuje tudi inženirsko-biološke rešitve, suhe zadrževalnike, ureditev manjših in večjih razlivnih območij, ponovno naturalizacijo dela struge ter ukrepe za zmanjšanje vodne erozije v gozdovih in zadrževanje padavinske vode na mestu nastanka itd. Prihodnje leto bomo naročili izdelavo podrobne celovite študije upravljanja z vodami, ki bo upoštevala načela celovitega trajnostnega upravljanja voda in pristop "zelene infrastrukture" pri zmanjševanju poplavne ogroženosti ter podrobno po prioritetah opredelila tudi ukrepe za njeno zmanjšanje. Z izdelavo študije in izvedbo pro-tipoplavnih ukrepov Direkcija RS za vode tudi v naši občini pogojuje izdajanje soglasij, ki so potrebna pri pridobi- vanju gradbenih dovoljenj. Država, v pristojnosti katere je sicer urejanje vodotokov, se do tega obnaša mačehovsko, saj bi zgolj za tekoče čiščenje in vzdrževanje vodotokov v Sloveniji potrebovali letno vsaj 25 milijonov evrov, država pa jih je v zadnjih letih namenila med 5,7 in 12. Za ukrepe upravljanja z vodami bo tako treba najti način, kako skromna občinska sredstva oplemenititi s sredstvi države in EU, ki so namenjena razvoju zelene infrastrukture. Tovrstni projekti pa zahtevajo sodelovanje več občin z raziskovalnimi institucijami, koncesionarji in pristojnimi državnimi službami na področju varstva narave in okolja, urejanja prostora, kmetijstva itd. AK N OS Občina Borovnica 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Rast mladosti na koreninah mladosti Župnijska Karitas Borovnica je tudi letos priredila Dobrodelni koncert, pod geslom Rast mladosti na koreninah modrosti. Veliko lepih misli je bilo izrečeno ta večer, veliko spodbudnih besed za vse nas, ki nam dobrota odpira srce, ki se razdaja v dobroti vsem ,ki so potrebni kakršne koli pomoči. Naj bo to samo topel pogled, spodbudna beseda, poslušanje, sočutje, dajanje nasvetov.... Da smo se lahko tako lepo imeli ta večer, gre zahvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji Dobrodelnega koncerta, sodelavkam in sodelavcem Karitasa, povezovalki Slavi in Živi Košir,govornikom, gospodu župniku Janezu Šilar, generalnemu tajniku Slovenske Karitas mag. Cvetu Uršič, gospodu županu Bojanu Čebela,hišniku Marjanu Debevec, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, občini Borovnica, trgovini TUŠ Market Jurček, društvu podeželjskih žena Ajda, aranžerki Jožici Dobrovoljc, Anji Pirc, Janezu Asanovic in Mihaeli Maraž ter seve- da vsem nastopajočim na koncertu, ki so svoj prosti čas in glas srca namenili dobroti.Nastopali so: Slovenski citrar-ski kvartet, Skupine pevke iz Loške doline pri DU Loška dolina, Podpeški pobi, FS Coklarčki, Baletno društvo Labod, Nejka Mazi Šorn, Pushluscha-te, Cvet deklet, Slavčki iz Kužnce, Katice, basbaritonist Marcos Fink. Hvala pa tudi vsem, ki ste ta večer prišli na koncert in namenili prostovoljne prispevke za karitativne namene. Zaključek Dobrodelnega koncerta pa je bil skupinski, saj je gospod Fink po svojem nastopu povabil vse prisotne na koncertu, da smo skupaj z njim zapeli pesem Kje so tiste stezice. Naj držijo besede papeža Frančiška: DOBRO JE DELATI NE SLABO, JE PA SLABO NE DELATI DOBRO. DK Rožnate pletenine izpod Ajdinih Društvo podeželskih žena (DPŽ) Ajda se je pridružilo akciji ozaveščanja o raku na dojkah pod okriljem organizacije Europa Donna Slovenija. Članice društva so svoj prosti čas namenile izdelovanju rožnatih pletenin, s katerimi so oblekle drevesa pred vrtcem v Borovnici. Mesec oktober je mesec ozaveščanja o raku na dojkah. Tudi DPŽ Ajda želi poudariti pomembnost zgodnjega odkrivanja raka. Zato so članice društva izdelale pletenine v rožnatih odtenkih, saj želijo vse mimoidoče opozoriti, da je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah, njegova pojavnost pa v zadnjih desetletjih še narašča. »Cilj akcije je, da z rožnatimi pleteninami in ustvarjalnostjo povezujemo Slovenijo v ozaveščanju in zmanjševanju števila umrlih zaradi raka dojk,« je povedala predsednica društva Tina Mazi. Pri doseganju tega cilja lahko pomagate tudi sami. Kako? Če ste ženska, je ključnega pomena samopregledovanje dojk, bodite pozorne tudi na spremembe v telesu in počutju. Zelo pomembna je pre- ventiva, saj je možnost za ozdravitev velika, če je rak odkrit pravočasno, že v zgodnji fazi razvoja. Ko prejmete vabilo na presejalno testiranje, ne odlašajte, temveč se odzovite, poziva organizacija Europa Donna Slovenija. Tudi mamografija je pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk, saj lahko odkrije raka, ko je še netipen. Za več informacij lahko obiščete naslednje presejalne programe: 1. ZORA - preventivni program, namenjen odkrivanju raka na materičnem vratu. Vanj so vključene ženske od 20 do 64 let. www.zora.onko-i.si 2. DORA - presejalni program za rak dojk, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah je ključnega pomena. www.dora.onko-i.si 3. SVIT - program za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Presajanje je namenjeno tako moškim kot ženskam v starosti od 50 do 69 let. www.program-svit.si DPŽ Ajda odkrivalo čudovita mesta Kvarnerja Člani društva podeželskih žena Ajda so se tako kot vsako leto tudi letos odpravili na enodnevni jesenski izlet, tokrat v sosednjo Hrvaško. Konec septembra smo obiskali vzhodno obalo Kvarnerja in si ogledali nekatere obmorske kraje, ki veljajo za bisere tega območja. Že v zgodnjih jutranjih urah so člani in članice društva z dobro voljo nakazali, da je pred njimi lep in zabaven dan. Na avtobusu se nam je pred Reko pridružila še turistična vodnica, ki je povedala marsikatero zanimivost in zgodbo iz kvarnerskih krajev. Prva postojanka je bila utrdba Trsat, ki leži na hribu nad Reko in ponuja veličasten pogled na mesto. Osrednja točka Trsata je bazilika svete device Marije, imenovana tudi cerkev Trsat-ske Gospe, ki je zelo znan romarski cilj, leta 2003 pa jo je obiskal tudi papež Janez Pavel II. Ob panoramski vožnji skozi Reko smo si na hitro ogledali glavne zna- menitosti mesta, saj smo bili namenjeni v Opatijo. Preden smo si ogledali to lepo obmorsko mesto, smo se okrepčali s tradicionalno istrsko jedjo na žlico - bobiči. Opatija, ki velja za kraljico Jadrana, se je začela turistično razvijati z gradnjo hotela Kvarner, turistična tradicija mesta pa traja že več kot 170 let. Biser Jadrana, kraljica turizma, stara dama in jadranska Nica so le nekateri izmed vzdevkov, ki jih je pridobilo mesto zaradi svojega šarma. Opatija je veljala tudi za drugi dom avstro-ogrske elite, Habsburžanov, saj je bila priljubljena počitniška destinacija. Urejene vile, parki, mogočni hoteli in urejena sprehajalna pot ob morju so očarali tudi najbolj ravnodušne popotnike. Po ogledu Opatije smo imeli prosti čas, ki so ga nekateri izkoristili za kavico ob morju, drugi za sladoled, najbolj pogumni pa za kopanje v še vedno toplem morju, vsi pa smo lovili tople žarke septembrskega sonca. Pot smo nadaljevali v mesto Lovran, kjer smo prehodili del poti Lungo Mare, ki je sicer 12 kilometrov dolgo sprehajališče med Voloskim in Lovranom. Velja za eno najbolj znanih in lepih poti na Hrvaškem. Poimenovana je po Francu Jožefu I., habsburškem cesarju, ki je umrl med prvo svetovno vojno. Med vožnjo do Plomina smo občudovali bližnje kvarnerske otoke in se ustavili na razgledni točki, ki nam je odkrivala Plominski zaliv in termoelektrarno Plomin. Dan smo zaključili z okusnim kosilom v eni izmed istrskih konob v notranjosti Istre, kjer so nam postregli z okusno hrano in zaigrali na harmoniko. Vsi smo se strinjali, da je za nami uspešen in sonca poln dan, hkrati pa smo načrtovali že naslednji izlet, ki bo spomladi prihodnje leto. Za DPŽ Ajda Špela Bizjak Zatapkajmo skupaj 17. septembra je Košarkarska zveza Slovenije organizirala akcijo z naslovom Zatapkajmo skupaj, s katero je želela spomniti na lanskoletni največji uspeh slovenske košarke - osvojitev naslova evropskih prvakov v Turčiji. Akciji se je priključilo veliko slovenskih klubov, med njimi tudi borovniški. V ta namen so domači košarkarji organizirali srečanje generacij, ki je bilo po dolgih letih zopet na zunanjem igrišču pri osnovni šoli. Udeležilo se ga je osemnajst igralcev in dve igralki. Igralci različni starosti, od pionirjev do veteranov, so bili razdeljeni v belo in rdečo ekipo. Vsaka v svoji ekipi sta zaigrali veteranki Vesna in Marjana, najstarejši igralec pa je bil nekdanji nogometaš Frenk Pe-trovčič. Tekmo je sodil vodja košar- karjev Karel Nikolavčič ob asistenci Janeza Sečnika, ki je vestno zapisoval dogodke na igrišču. V zelo zanimivi in borbeni tekmi so bili boljši nastopajoči v belih dresih, ki so zmagali z rezultatom 67 : 55. Ob igrišču se je zbralo precej mimoidočih, ki so z zanimanjem spremljali srečanje. V osnovni šoli dr. Ivana Korošca tudi letos dvakrat tedensko potekajo treningi košarke za mlajše in starejše pionirje pod vodstvom Grege Malija in prof. Klemena Stojanoviča. Franjo Modrijan N OS Občina Borovnica Lokalne volitve 2018 Ho] 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OBVESTILA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BOROVNICA PREDČASNO GLASOVANJE Predčasno glasovanje za vse volivce, ki jih v nedeljo, 18. 11. 2018, ne bo v kraju stalnega prebivališča (kjer so sicer vpisani v volilni imenik), bo potekalo v torek, 13. 11. 2018, sredo, 14. 11. 2018, in četrtek, 15. 11. 2018, med 7.00 in 19.00 v sejni sobi občine Borovnica, Paplerjeva ulica 22, Borovnica. GLASOVANJE PO POŠTI Volivec, ki uveljavlja pravico glasovanja po pošti, mora najpozneje 10 (deset) dni pred dnem glasovanja, to je do vključno srede, 7. 11. 2018, poslati Volilni komisiji Občine Borovnica zahtevek za ta način glasovanja. V zahtevku mora navesti svoje osebne podatke ter naslov, na katerega naj mu volilna komisija pošlje volilno gradivo. GLASOVANJE NA DOMU Volivec, ki uveljavlja pravico glasovanja na domu, mora najpozneje 3 (tri) dni pred dnem glasovanja, to je do srede, 14. 11. 2018, poslati Volilni komisiji Občine Borovnica zahtevek za ta način glasovanja. V zahtevku navede svoje osebne podatke. Če tega ne more storiti sam, lahko v njegovem imenu vloži zahtevek tudi družinski član, sosed ali druga oseba, vredna zaupanja (navesti mora svoje osebne podatke in tudi identifikacijsko številko osebnega dokumenta). GLASOVANJE S POMOČJO DRUGE OSEBE Če volivec zaradi telesne hibe ali ker je nepismen ne bi mogel glasovati brez pomoči druge osebe, lahko pripelje s seboj na volišče osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico. PREDLAGANJE ZAUPNIKOV Predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov lahko do 12. 11. 2018 Volilni komisiji Občine Borovnica predloži seznam zaupnikov. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA v 4 letih vam obljubim: Pitna voda do vsakega gospodinjstva Na bolj dostopni lokaciji občanu prijazna občinska uprava Knjižnica v starem vaškem jedru Zadostno število mest v vrtcu Razširitev šole Ureditev športnega parka V sodelovanju s špotnimi društvi bom zagotovil lokacijo in pridobil sredstva za izgradnjo nove telovadnice Brezplačni P+R za občane Okrepitev sodelovanja z društvi v občini ter več sredstev zanje Razširitev gasilskih domov Pridobitev koncesije za praznjenje zadrževalnikov Ideja za ustanovitev liste je nastala zaradi želje po hitrejšem razvoju naše občine. Na Listi za našo Borovnico kandidiramo družbeno aktivni občani, občanke, člani kot tudi predsednice in predsedniki različnih društev. Pripravljeni smo na sodelovanje s programsko sorodnimi listami in županom, naše izvoljene članice in člani pa bomo vztrajali pri izvedbi ključnih projektov: Ureditev vaškega jedra. Izgradnja knjižnice ter kulturnega doma v stari kinodvorani. Prostorski načrt bivše tovarne Liko. Pločnik in kolesarske povezave Pako - Dol. Ureditev sprehajalnih in kolesarskih poti na barje in v kote. Oskrba kotov s pitno vodo in ureditev manjkajoče kanalizacije z MčN. Nova športna dvorana, dograditev šole in vrtca. Dnevno varstveni center za starejše občane v centru Borovnice. Protihrupne ograje ob železnici. Trajnostni razvoj kmetijstva, gospodarstva in turizma. Občutno višje financiranje aktivnih borovniških društev. Spodbujanje delovnih akcij občanov. Vabimo vas, da se udeležite volitev in podprete naš program in kandidate, saj je od nas vseh odvisno, kako bomo živeli v naši Borovnici. Predlagatelj liste Tone Žerjav in skupina volivcev. 1. Peter Črnilogar, univ. dipl. ekon. 2. Ana Pristavec, dipl. del. terapevt 3. Aljoša Žerjav, univ. dipl. mikrobiolog 4. Urša Ocepek, prof. razr. pouka 5. Viktor Drašler, univ. dipl. inž. elektr. 6. Marija Gabrovšek, mag. ekonom. 7. Slavko Gabrovšek, univ. dipl. inž. arh. 1. Jože Korošec, inženir strojništva 2. Nadja Petrovič, tehnik lab. medicine 3. Aljoša Hribar, elektrotehnik 4. Katarina Lipovšek, univ. dipl. ekon. 5. Aleš Kržič, gimnazijski maturant. 6. Liljana Kogovšek, dipl. med. sestr NI VSEENO koga si izberete za župana. NISMO vsi isti. Župan mora biti oseba, ki zmore trezno presojati hladna dejstva skopega proračuna in zakonskih omejitev a obenem dihati s krajem, z občankami in občani. Pri tem pomaga izobrazba in razgledanost, še bolj pa sposobnost povezovanja pri zahtevnih projektih v občini. Pri oblikovanju odlokov in prostorskih aktov bom najprej povprašal za vaše mnenje ter mnenje občinskega sveta, tuja, strokovna podjetja pa bodo v naši službi. Pred vrati imamo kar nekaj zahtevnih projektov. Razširitev vrtca in osnovne šole, vodovod, rekonstrukcije občinskih cest, boljšo internetno povezavo, novo knjižnico, novo športno dvorano, ... Vse to pa mora biti v službi narediti Borovnico prijaznejšo za bivanje. Sem mož, sem oče, sem podjetnik. Že desetletja mi zaupate kot aktivnemu gasilcu. Zaupajte mi na volitvah svoj glas, pa bom vaš župan. www.igortrcek.si var.ing. Igor Trček župan po vaši meri skupaj ^ za boljši jutri N OS Občina Borovnica Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Imamo dobro zastavljeno razvojno strategijo, potrebujemo pa več sodelovanja in dobre volje Občina Borovnica se je nekoč raztezala vse od Verda do Preserja, v svoji novejši zgodovini pa ni nastala na pobudo ljudi od spodaj navzgor. Da Občina Borovnica ni nastala po volji ljudi, temveč države, se je dolgo poznalo in se občuti še danes. Dolgo ji ni uspelo preseči načina komuniciranja, odločanja in delovanja vaške skupnosti. Občinska uprava je bila kadrovsko skromna in usmerjena le na izvrševanje najbolj nujnih administrativno-upravnih nalog, župani pa so se ukvarjali s tekočim vzdrževanjem občinskih cest in po nuji razmer z obnovo javnega premoženja. Ker občina ni imela zadostnih zmogljivosti, so propadle celo tiste razvojne priložnosti, ki so se ponujale same po sebi. Za razvojni zaostanek ne gre kriviti zgolj in v prvi vrsti nekdanjih občinskih vodstev in občinske uprave, temveč splošne mentalitete, da mora za razvoj poskrbeti nekdo drug, ter dolgo agonijo propada za lokalne razmere velikega industrijskega obrata. Propad podjetja LIKO in njegovih pravnih naslednikov ni odnesel le številnih delovnih mest. V samem središču občine je tako dejansko kot simbolno degradiral in uzurpiral razvojni prostor. Razvojni preboj kaže prve rezultate V tem mandatu se je dve desetletji dolga agonija LIKA končala in prav tako nam je uspelo prebiti druge ključne razvojne blokade. Dobili smo prvi strateški razvojni dokument občine in celostno prometno strategijo. V procesih nastajanja razvojnih dokumentov smo uvedli sodobne načine in metode vodenja skupinskih procesov in oblikovanja skupnih ciljev, s katerimi smo nadgradili delo vaških odborov in neformalnih oblik povezovanja. Vse to se nam je že in se nam bo še obrestovalo. Sicer z veliko zamudo in potem, ko so »zlata leta« že minila, smo se priključili na mehanizme črpanja evropskih razvojnih sredstev. Letos je bila podpisana prva pogodba, ki zagotavlja možnost črpanja evropskih sredstev in ni posledica širšega medobčinskega projekta. Zagotovljeno imamo tudi možnost črpanja sredstev, na osnovi katere se bo v večjem delu občine občutno izboljšala prometna infrastruktura, predvsem možnost varnega pešačenja in kolesarjenja. Brez pravočasnega sprejetja strateškega razvojnega dokumenta na področju dostopa do elektronskih omrežij naslednjih generacij sedaj v delu občine tudi že ne bi potekale aktivnosti za to, da se lahko vsak, ki si to želi, priključi na »hitri internet«. Poskrbeli smo za večje prilive in več sredstev za investicije za nujno prenovo občinskih cest, posodobljen izgled občinskega središča, otroško igrišče, ki ustreza vsaj minimalnim zahtevam glede razvoja gibalnih in motoričnih spretnosti ter omogoča ustvarjalno igro otrok ipd. Z malo sredstev in veliko dobre volje smo posodobili najpomembnejše javne površine v občini. Tudi s Praznikom borovnic smo začeli novo zgodbo. Že tradicionalni sejem in vaško veselico nadgrajujemo s poudarjanjem naše etnološko-kulturne in tehniške dediščine. Prireditev ima potencial in ambicije prerasti v eno od bolj prepoznavnih in obiskanih v regiji. Vse to je uspelo kljub temu, da je bilo veliko časa in energije na sejah občinskega sveta izgubljenih za nepotrebne formalizme in preprečevanje tega, da bi se interesi posameznikov in skupin realizirali na račun skupnosti. Pogoji za gradnjo knjižnice so izpolnjeni, prizidek k šoli bo zgrajen prihodnjo pomlad Ni pa nam še uspelo izpolniti obljube o izgradnji knjižnice. To skupaj z večnamenskim prostorom in prostori za dnevni center bivanja starejših in medgeneracijsko sodelovanje v občini nujno potrebujemo. Sledimo sinergi-jam in želimo to združiti s prizadevanji, da se obnovijo in izkoristijo prostori, s katerimi občina že razpolaga, ter prispevati k obnovi in oživitvi vaškega jedra Borovnice. Zato se nismo mogli izogniti zahtevnemu in dolgotrajnemu procesu priprave in sprejetja podrobnega prostorskega načrta za vaško jedro Borovnice. V tem procesu, ki je bil po dveh letih in pol uspešno končan v začetku letošnjega poletja, je bilo potrebno najti številne kompromise med zahtevami spomeniškega varstva in pričakovanji prizadetih prebivalcev ter upoštevati zaostrene zahteve države glede zmanjšanja poplavne ogroženosti. Slednje pa so krive tudi za zamudo pri izgradnji nujno potrebnega prizidka k osnovni šoli. Gradbena dela za prizidek šole bodo stekla do nastopa zimskih počitnic. Nato pa se bo mogoče lotiti tudi gradnje knjižnice. Brez celovitega upravljanja z vodami je naš razvoj ogrožen! Dinamika in obseg razvoja občine sta pogojena s številnimi omejitvenimi dejavniki, od Nature 2000 do lege ob železniškem koridorju in na območju varovanja voda. Vse bolj pa bo pomembno tudi prilagajanje na pričakovano povečano število ekstremnih vremenskih dogodkov. Novembra 2014 smo se za las izognili, da bi poplavne vode zalile poseljen del naše občine.V tem mandatu smo Za župana dobre volje, na volitvah obkrožite poleg vzdrževanja visoke ravni prostovoljnega gasilstva vzpostavili tudi operativen sistem civilne zaščite. Celovitemu upravljanju z vodami in zmanjševanju poplavne ogroženosti ter prilagajanju na podnebne spremembe bo potrebno v prihodnje dati velik poudarek. Pristojne državne institucije so dale jasno vedeti, da brez celovite študije, ki bo zajela omenjena področja in njihove povezave, praktično v večjem delu občine ne bo mogoče priti do gradbenega dovoljenja za karkoli. Tako bo ena od prvih nalog v prihodnjem mandatu izpolnitev tega pogoja. Ob tem se bomo tudi dobro pripravili in usposobili za možnost črpanja sredstev iz nove, upajmo da lokalnemu razvoju bolj naklonjene finančne perspektive EU. Z dobro voljo skupaj zmoremo več! Tako za oblikovanje kot tudi za uspešno realizacijo razvojnih projektov je potrebno več sodelovanja in dobre volje. V teh časih, ko se zdi, da se ne da narediti nič in se ne more zgoditi nič dobrega, bolj kot kdajkoli prej tudi v občini Borovnica potrebujemo gibanje ljudi dobre volje. Ljudi, ki med seboj lahko sodelujejo pri razvoju kraja ne glede na svetovnonazorske in generacijske razlike. Kot tudi ne glede na to, ali imajo bolj urban ali bolj podeželski življenjski stil. Ljudi, ki so sposobni empatije in solidarnosti in jim lastni in družinski interesi niso prvi in edini življenjski cilj. In ne nazadnje, ki znajo tudi tvorno ocenjevati predloge župana in občinske uprave ter predlagati, kako bi se jih dalo izboljšati ali prepričljivo utemeljiti, zakaj bi jih bilo potrebno opustiti. Ali pa si upajo in znajo delati boljše. Ne prepustite prihodnosti občine tistim, ki imajo vedno prav, vidijo napake le pri drugih in niso nikoli z ničemer zadovoljni. Zato se z dobro voljo v čim večjem številu udeležite letošnjih lokalnih volitev! S spoštovanjem, Bojan Čebela, kandidat za župana Občine Borovnica d N OS Občina Borovnica Lokalne volitve 2018 Ho] 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gibanje dobre volje Volilna enota 1 - center Nina Scortegagna Kavčnik roj.23. II. 1981 izobrazba magistrica pravnih znanosti poklic vodja pravne in kadrovske službe Andrej Erčulj roj. 8.6.1981 izobrazba gimnazijski maturant poklic trener Iva Čanžek roj. 24. 11. 1961 izobrazba univ. dipl. socialna delavka poklic poslovna sekretarka Janez Stražišar roj. 17. 9. 1972 izobrazba strojni tehnik poklic monter Anja Pire roj.3.1.1992 izobrazba gimnazijska maturantka poklic grafična oblikovalka Matej Stipančevič roj. 9.9.1974 izobrazba elektrotehnik poklic samostojni podjetnik Volilna enota 2 - okolica Gibanje dobre volje si bo prizadevalo za uresničitev in posodabljanje ciljev, ki so kot strateške priložnosti občine opredeljeni v Razvojni strategiji Občine Borovnica 2017-2027+ kot prvem strateško-razvojnem dokumentu občine in dokumentu, ki temelji na participativnem procesu in širokem soglasju občanov, podjetij in združenj občine Borovnica. Naša prihodnost je v sodelovanju! Sodelovanju, ki temelji na dobri volji. Kajti kot je rekel znameniti filozof Immanuel Kant, utemeljitelj sodobne etike:»Nič ni dobrega, razen dobre volje!« V tej, nekoč z močvirjem ter strmo se vzpenjajočimi ter s komajda prehodnimi gozdovi poraščenimi kraškimi planotami obkroženi kotlini, ki je bila odrezana od sveta vse do prihoda železnice, so ljudje vedno znali preživeti z občudovanja vredno vztrajnostjo in iznajdljivostjo. To, da se je potrebno predvsem opirati na lastne vire in sile, je tudi osnovno izhodišče občinske razvojne strategije. A tudi to, da nas pri tem ne sme biti strah priložnosti v zunanjem okolju in da ne smemo biti ujetniki lastnih pričakovanj, kaj mora kdo storiti za nas. Zunanja pomoč je pri današnjem razvoju nujna, a je koristna le, če sami vemo, kaj hočemo in zmoremo (in česa ne) ter kje so naše primerjalne razvojne prednosti (in slabosti). Toda zavedati se moramo, da brezplačnega kosila ni in da moramo hočeš nočeš ob prejemu kakršnekoli pomoči od zunaj tudi sami prispevati k reševanju izzivov, ki so bolj splošni in oddaljeni. Strah pred spremembami je razumljiv. Spremembe so boleče in prinašajo neznano. Brez medsebojnega zaupanja ter vsaj približnega poznavanja, kje tičijo nevarnosti in kje se skrivajo priložnosti, se jih po navadi lotimo šele, ko nam teče voda v grlo. In žal je v svetu, ki se hitro spreminja, takrat po navadi prepozno, da bi ujeli nove priložnosti, ki nam lahko spremenijo življenje na bolje. Za dobro voljo, na volitvah obkrožite Tina Mazi roj. 20. 2. 1984 izobrazba dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok poklic vzgojiteljica Marko Žitko roj. 18.2.1977 izobrazba oblikovalec kovin poklic hišnik Nuša Orel Pristavec roj. 22. 10. 1981 izobrazba prodajalka poklic podjetnica Tamara Smiljanič roj. 7.5.1993 izobrazba gimnazijska maturantka poklic brez zaposlitve Spoznajmo se bolje! Vabimo vas na predvolilno družabno srečanje, ki bo 9. novembra 2018 ob 17. uri v domu krajanov na Dolu. Gibanje dobre volje N OS Občina Borovnica Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] »Za VSE • • generacije« Stranko DeSUS so že leta 1991 ustanovili upokojenci, ki so se zavedali, da bo treba zaslužene pokojnine ves čas braniti. Pa ne le za pokojnine, glas za starejše, za mlade, za revnejše, je bilo vodilo našega dela doslej in ostaja tudi vnaprej. Brez tega bi bil položaj teh kategorij prebivalcev v naši družbi bistveno slabši. V občinskem svetu Borovnica bomo tako kot doslej, predlagali ukrepe in podpirali vse tiste predloge, ki bodo prispevali k večji kakovosti življenja vseh naših občanov. Največjo pozornost pa bomo namenili: • Programom skrbi za starejše in invalide - gradnja doma starejših, pomoč na domu, prostor za dnevno druženje, večjo mobilnost in socialno vključenost • Dostopnosti do kvalitetnih zdravstvenih storitev vsem, zagotovitvi fiziotera-pevtskih storitev v Borovnici • Programom za kvalitetno izvajanje predšolske in šolske vzgoje - prostorske in kadrovske kapacitete • Izgradnji knjižnice, prostorov za društva in ureditvi starega vaškega jedra • Odpiranju novih delovnih mest • Zagotavljanju boljše trgovske ponudbe, ohranitvi storitev pošte in banke v Borovnici • Vzdrževanju cest in komunalne infrastrukture. Drage volivke in volivci! Na kandidatni listi obkrožite zadnjo številko 10 - DeSUS -to je glas za boljše in prijaznejše življenje vseh generacij v naši občini. OO DeSUS Borovnica Borovnica lahko postane občina, kjer župan organizira in nastopa na kulturnih prireditvah, in je režiser dramske skupin, kjer več kot deset let vodi ligo malega nogometa; kjer je aktivator mladinskih dejavnosti, in kjer kot kolesar pozna vsako izboklino na cestah. Na županske volitve grem samozavestno. Na izobraževalnih seminarjih sem spoznal veliko uspešnih županov iz vrst Socialnih demokratov, ki so v svojih občinah izboljšali življenje. Njihovi nasveti in primeri dobrih praks mi bodo dobro vodilo. Socialni demokrati smo s štirimi svetniki največja skupina v občinskem svetu. Z jasnim pogledom, da je nujno delovati za dobro kraja smo podprli večino županovih predlogov. Nad izvedbo, ki je samo v županovi pristojnosti, smo tudi mi razočarani . Z denarjem Borovničank in Borovničanov je treba ravnati gospodarno, učinkovito in transparentno, da bomo dosegli skupne dogovorjene cilje in visoko zadovoljstvo ljudi. KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE BOROVNICA I. VOLILNA ENOTA 1. Matjaž OCEPEK 2. Polonca MIKUŠ 3. Samo MUŠIČ 4. Tanja JUSTIN 5. Andrej OCEPEK 6. mag. Damjana KARLO 7. Darko MRŠIC II. VOLILNA ENOTA 1. Janko SMOLE 2. Vesna KOŠIR 3. Svit OCEPEK 4. Klementina LAJH 5. Franc JAKLIČ 6. Mateja ŠEBENIK V stranki N.Sl nam ni vseeno, kakien po jutranji dan v občini Borounica, zato borno tudi na letošnjih lokalnih volitvah sodelovali s kandidati za člane občinskega sueta. Želimo $i sooblikouatt občinsko politiko in raunanje tako. da bo Le-to gospodarno, odgovorno in iransparentno, hkrati po tudi prauično in varno za use občane. Trenutno zaznauamo nekaj perečih problemov, ki jim bomo posuetili več pozornosti; - Visoke položnice /a komunalo, ki so /□ marsikoga že? postale hudo breme, pa bi se jih dalo ¿nihati [npr. s podnijianjem amortizacijske dobe čistilne napraue). ■ Dostop da javnega vodovoda - pravica do čiste pitne vade pripada usem. za ta V letu 201B ne bi smelo biti ueč hi£ oz. zaseLkou, ki tecpa nimaio. - Knjižnica - občani nujno potrebujemo nouo knjižnico, l umikom knjižnice pa Pi tudi župnija dobila motnost \t stare hiše urediti dostojne prostore za suofe dejaunosti (Karitas - Odkup m ureditev javnega dobra, ob eestah in nu občinskih parceLah. kjer ima občina interes širiLue ali gradnje objektov. Potrebno je gledati dolgoročno, ne pa le reševati trenutni proračun, - Pediat er v z d raustuenem domu vsaj 1 x tede ns ko. - Večje pridobivanje namenskih europskih jn držaunih sredstev za konkretne projekte. Ureditev protihrupne zaščite ob železniški progi (vključitev projekta v izgradnjo 2- tira. ko se bo touorni promet skozi Borounico bi s tueno povečal}, V Noui Sloveniji se ¿avezujemo, da bomo kot občinski svetniki delouali nadstrankarskoh predvsem po suoji uesti in v korist obča no v. HVALA ZA VSAK VAŠ GLASI JI A OONSi BOROVNICA MISLI RESNO ' 1A M lE Foto: Občina Borovnica NOS Občina Borovnica Lokalne volitve 2018 5. november 2018^» on elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ohranimo naravno okolje za prihodnje generacije MARKO KUPLJEN, 43 let Kandidat za župana Borovnice Univerzitetni diplomirani zgodovinar in diplomirani organizator - menedžer Živim v Podgori s partnerko in dvema hčerama. Zaposlen sem na Inštitutu za novejšo zgodovino. Kot župan bom imel svoja vrata odprta in bom vsem občankam in občanom na nivoju vaških skupnosti pri manjših projektih ponudil soodločanje. V ta namen bom zagotovil ustrezno administrativno podporo ter zadosten obseg sredstev, da bomo odpravili najnujnejše pereče probleme. Takšen proces soodločanja bo omogočal participatorni proračun. NENCI STEVANOVSKI, 67 let Upokojena univ. dipl. org. dela, učiteljica matematike in fizike, cenilka nepremičnin, žena, mati, vaditeljica Šole zdravja. Organizirala bom delovanje dnevnih centrov aktivnosti in turistično informacijskega centra. Za bogatenja turistične ponudbe in ohranjanja kulturne dediščine bomo ustanovili zadrugo za sobodajalce. Prisluhnila bomo pobudam, predlogom in problemom mladih, še posebej dijakom in študentom. Odločno se bom zavzemala za neoporečnost vodnih virov in čisto okolje tudi za poznejše rodove. MONIKA JONČESKI ANATALAŠIC, 37 let Univ. dipl. inž. Zootehnike, nacionalno kvalificirana računovodkinja, žena, mati dveh otrok. Želim si aktivne in dialoške občine in to so temelji, na katerih bom gradila. Kot svetnica se bom zavzemala za aktivno vključevanje dialoga stanovalcev in ostalih interesnih skupin, npr. stanovanjske in infrastrukturne problematike naselja Ob Borovniščici. Občinsko načrtovanje in planiranje sta temelj razvoja občine. DANIMIR KOVAČIČ /Kovačev Miro/, 83 let Upokojeni strojni inženir, mož, oče 2 otrokoma, dedek 5 vnukom. V Levici sem sprejel kandidaturo, ker menim, da edino na način lahko pomagam skupnosti. Zavzemal se bom za zgraditev doma za "zlatodobnike" /starejše/ ter pomoč na domu. Aktivno bom sodeloval pri ustanavljanju zadruge za ekološko pridelovanje hrane z namenom samooskrbo. Neobdelane zemlje je v ta namen dovolj, ljudje se bodo na ta način medgeneracijsko družili in spoznavali. DUŠAN WEIXLER, 67 let Upokojeni gradbeni tehnik, mož, oče treh otrok, dedek, rekreativni športnik, vrtnar, kuhar. Zavzemam se za družbeno odgovoren razvoj turistično-rekreacijskega potenciala občine, za spodbujanje samooskrbe in aktivnega življenja lokalne skupnosti, za omejitev vožnje dizel lokomotiv in izgradnjo protihrupnih ograj. Prizadeval se bom za vključevanje vseh oblik društev in nevladnih organizacij v dobrobit skupnosti. S Številka: 041-0001/2018-140 Datum: 23.10.2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BOROVNICA Bojana Mazi l.r. R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV - UPB3, Ur. l. RS, št. 94/07 in spremembe ZLV-H, Ur. l. RS, št. 45/08, ZLV-I, Ur. l. RS, št. 83/12 in 68/17-ZLV-J) in v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Ur. l. RS, št. 109/06, odločba US, Ur. l. RS, št. 54/07 in 23/17) objavlja Občinska volilna komisija Občine Borovnica naslednji poklic: Univ. dipl. inženir elektrotehnike delo: Upokojenec 4. MARIJA PENKO, roj. 03.02.1956 Borovnica, Gradišnikova ulica 8 poklic: Socialna oskrbovalka, katehistinja delo: Upokojenka 5. ANTON PALČIČ, roj. 21.12.1957 Borovnica, Pot v Jele 5 poklic: Ekonomski tehnik delo: Prokurist 6. MARIJA ZORC, roj. 09.04.1942 Borovnica, Gradišnikova ulica 7 poklic: Učiteljica glasbe delo: Upokojenka 7. VALTER PENKO, roj. 27.11.1962 Borovnica, Gradišnikova ulica 8 poklic: Elektroinštalater delo: Vzdrževalec R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV - UPB3, Ur. l. RS, št. 94/07 in spremembe ZLV-H, Ur. l. RS, št. 45/08, ZLV-I, Ur. l. RS, št. 83/12 in 68/17-ZLV-J) in v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Ur. l. RS, št. 109/06, odločba US, Ur.l. RS, št. 54/07 in 23/17) objavlja Občinska volilna komisija Občine Borovnica naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ŽUPANA dne 18.11.2018 (Obsega naselja: Borovnica, Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dra-žica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohoni-ca, Pako, Pristava, Zabočevo) V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. MATJAŽ OCEPEK, roj.: 22.10.1965 naslov: Borovnica, Gradišnikova ulica 2 poklic: Univ. dipl. biolog delo: Delo v izobraževanju predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI 2. MARKO KUPLJEN, roj.: 05.04.1975 naslov: Borovnica, Demšarjeva ulica 1 poklic: Univ. dipl. zgodovinar, dipl. organizator manager delo: Digitalna humanistika predlagatelj: LEVICA 3. BOJAN ČEBELA, roj.: 28.03.1955 naslov: Borovnica, Zabočevo 11 poklic: Elektrotehnik delo: Župan predlagatelj: ULA ČEBELA IN SKUPINA VOLIVCEV 4. IGOR TRČEK, roj.: 17.02.1974 naslov: Borovnica, Laze pri Borovnici 1 poklic: Varnostni inženir delo: Serviser predlagatelj: BOŠTJAN HRIBAR IN SKUPINA VOLIVCEV SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 18.11.2018 Volilna enota 1 obsega naselje Borovnica. Voli se 7 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: 1. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. mag. TINE PALČIČ, roj. 07.12.1984 Borovnica, Pot v Jele 5 poklic: Magister agronomskih znanosti delo: Direktor podjetja 2. KATARINA SMREKAR, roj. 19.01.1982 Borovnica, Ob Borovniščici 29 poklic: Vzgojitelj predšolskih otrok delo: Pomočnik vzgojitelja 3. EDVARD BEŠLAGIČ, roj. 15.01.1952 Borovnica, Rimska cesta 26a 3. GIBANJE DOBRE VOLJE predlagatelj: BOJAN ČEBELA IN SKUPINA VOLIVCEV 1. NINA SCORTEGAGNA KAVČNIK, roj. 23.11.1981 Borovnica, Ob Borovniščici 23 poklic: Magistra pravnih znanosti delo: Vodja pravne in kadrovske službe 2. ANDREJ ERČULJ, roj. 08.06.1981 Borovnica, Ob Borovniščici 27 poklic: Gimnazijski maturant delo: Trener 3. IVA ČANŽEK, roj. 24.11.1961 Borovnica, Pot v Jele 7 poklic: Socialna delavka delo: Poslovna sekretarka 4. JANEZ STRAŽIŠAR, roj. 17.09.1972 Borovnica, Pot na Malence 6 poklic: Strojni tehnik delo: Monter 5. ANJA PIRC, roj. 03.01.1992 Borovnica, Cesta na grič 48 poklic: Gimnazijski maturant delo: Grafična oblikovalka 6. MATEJ STIPANČEVIC roj. 09.09.1974 Borovnica, Zalarjeva cesta 52 poklic: Elektrotehnik-Elektronik delo: Samostojni podjetnik 7. ALEKSANDAR MARINKOVIC roj. 14.03.1981 Borovnica, Ob Borovnščici 29 poklic: Elektrotehnik delo: Vzdrževalec stanovanjskih objektov 4. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. CIRIL CERK, roj. 02.07.1953 Borovnica, Zalarjeva cesta 41 poklic: Strojni tehnik delo: Upokojenec 2. BOJANA ROT, roj. 11.01.1964 Borovnica, Zalarjeva cesta 56 poklic: PTT tehnik delo: Blagajnik 3. MATEVŽ ŠIVIC, roj. 20.01.1988 Borovnica, Zalarjeva cesta 39 poklic: Univ. dipl. ing. agronomije delo: Orodjar 5. SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA predlagatelj: SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA 1. SINIŠA PEZELJ, roj. 16.09.1970 Borovnica, Gradišnikova ulica 8 poklic: Diplomirani ekonomist delo: Finančni direktor 2. TEJA NIKOLAVČIČ, roj. 11.11.1986 Borovnica, Gradišnikova ulica 14 poklic: Gimnazijska maturantka delo: Vzgojiteljica 3. BOJAN KOVAČEVIC, roj. 23.07.1984 Borovnica, Gradišnikova ulica 8 poklic: Tehnolog prometa delo: Strojevodja 6. LEVICA predlagatelj: LEVICA 1.MARKO KUPLJEN, roj. 05.04.1975 Borovnica, Demšarjeva ulica 1 poklic: Univ. dipl. zgodovinar in dipl. N OS Občina Borovnica Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] organizator manager delo: Digitalna humanistika 2. MONIKA JONČESKI ANTALAŠIČ, roj. 14.12.1981 Borovnica, Ob Borovniščici 17 poklic: Univ. dipl. ing. zootehnike delo: Organizator projektov 3. DANIMIR KOVAČIČ, roj. 09.03.1935 Borovnica, Cesta pod goro 41 poklic: Ing. strojništva delo: Upokojenec 7. NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKI DEMOKRATI predlagatelj: NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Dr. ANDREJ ČAMPA, roj. 06.01.1981 Borovnica, Cesta na grič 2 poklic: Doktor znanosti delo: Raziskovalec 2. ANA SMOLIČ, roj. 19.07.1954 Borovnica, Demšarjeva ulica 9 poklic: Komercialni tehnik delo: Upokojenka 3. ANDRIJA STIPANČEVIČ, roj. 17.10.1950 Borovnica, Zalarjeva cesta 52A poklic: Strojni ključavničar delo: Upokojenec 4. ANTONIJA BREZNIK, roj. 07.03.1959 Borovnica, Ob Borovniščici 19 poklic: Univ. dipl. ing. teh. prom. delo: Upokojenka 8. LISTA ZA NAŠO BOROVNICO predlagatelj: ANTON ŽERJAV IN SKUPINA VOLIVCEV 1. PETER ČRNILOGAR, roj. 02.10.1967 Borovnica, Rimska cesta 51 poklic: Univ. dipl. ekonomist delo: Direktor prodaje 2. ANA PRISTAVEC, roj. 29.05.1995 Borovnica, Cesta pod goro 44 poklic: Dipl. delovna terapevtka delo: Pripravnik v DU 3. ALJOŠA ŽERJAV, roj. 04.03.1980 Borovnica, Rimska cesta 58 poklic: Univ. dipl. mikrobiolog delo: Vodja mikrobiološkega laboratorija 4. URŠA OCEPEK, roj. 16.01.1976 Borovnica, Cerkova ulica 9 poklic: Prof. razrednega pouka delo: Učiteljica razrednega pouka 5. VIKTOR DRAŠLER, roj. 17.10.1956 Borovnica, Ulica bratov Mivšek 32 poklic: Univ. dipl. inž. elektrotehnike delo: Direktor podjetja 6. MARIJA GABROVŠEK, roj. 19.08.1963 Borovnica, Rimska cesta 41 poklic: Magister ekonomije delo: Ekonomist 7. SLAVKO GABROVŠEK, roj. 10.03.1965 Borovnica, Rimska cesta 41 poklic: Arhitekt delo: Arhitekt 9. SD - SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. MATJAŽ OCEPEK, roj. 22.10.1965 Borovnica, Gradišnikova ulica 2 poklic: Univ. dipl. biolog delo: Delo v izobraževanju 2. POLONCA MIKUŠ, roj. 20.02.1974 Borovnica, Demšarjeva ulica 5 poklic: Prodajalka delo: Izmenovodja 3. SAMO MUŠIČ, roj. 19.10.1989 Borovnica, Ljubljanska cesta 19A poklic: Elektrotehnik - elektronik delo: Samozaposlen 4. TANJA JUSTIN, roj. 03.10.1989 Borovnica, Rimska cesta 46 poklic: Ing. strojništva delo: Učitelj praktičnega pouka 5. ANDREJ OCEPEK, roj. 28.11.1942 Borovnica, Gradišnikova ulica 2 poklic: Elektromehanik za dvigala delo: Upokojenec 6. DAMJANA KARLO, roj. 02.04.1975 Borovnica, Mejačeva ulica 11A poklic: Magister politologije delo: Svetovalka za delodajalce 7. DARKO MRŠIČ, roj. 08.04.1987 Borovnica, Miklavičeva cesta 2 poklic: Ekonomski tehnik delo: Delavec 10. DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV predlagatelj: DESUS -DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 1. STANISLAVA BRLOGAR, roj. 09.08.1946 Borovnica, Miklavičeva cesta 20 poklic: Poslovodja delo: Upokojenka 2. MARJAN OGRINC, roj. 23.02.1947 Borovnica, Zalarjeva cesta 13 poklic: Sobopleskar delo: Upokojenec 3. SILVA GABROVŠEK, roj. 29.12.1946 Borovnica, Zalarjeva cesta 6 poklic: Gostinska delavka delo: Upokojenka 4. RADO GRMEK, roj. 23.02.1945 Borovnica, Cesta na grič 17 poklic: Sobopleskar delo: Upokojenec 5. MATEJA HORVAT, roj. 27.05.1958 Borovnica, Miklavičeva cesta 18 poklic: Gostinski tehnik delo: Upokojenka 6. FRANC GABROVŠEK, roj. 29.12.1941 Borovnica, Zalarjeva cesta 6 poklic: Strojni ključavničar delo: Upokojenec 7. ANICA ARSIC, roj. 19.10.1943 Borovnica, Demšarjeva ulica 7 poklic: Administratorka delo: Upokojenka Številka: 041-0001/2018-121 Datum: 23.10.2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BOROVNICA Bojana Mazi l.r. R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV - UPB3, Ur. l. RS, št. 94/07 in spremembe ZLV-H, Ur. l. RS, št. 45/08, ZLV-I, Ur. l. RS, št. 83/12 in 68/17-ZLV-J) in v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Ur. l. RS, št. 109/06, odločba US, Ur. l. RS, št. 54/07 in 23/17) objavlja Občinska volilna komisija Občine Borovnica naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 18.11.2018 Volilna enota 2 obsega naselja Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohonica, Pako, Pristava, Zabočevo Voli se 6 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: 1. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. CIRIL MENART, roj. 05.06.1952 Borovnica, Laze pri Borovnici 21 poklic: Mojster stropnih inštalacij delo: Prokurist, upokojenec 2. DANIJELA TURŠIČ, roj. 05.01.1957 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 14 poklic: Ekonomski tehnik delo: Upokojenka 3. JOSIP BELOVIČ, roj. 12.03.1941 Borovnica, Laze pri Borovnici 26 poklic: TGM strojnik delo: Upokojenec 4. IVANKA AMBROŽIČ, roj. 13.08.1945 Borovnica, Dol pri Borovnici 59 poklic: Knjigovez delo: Upokojenka 5. RUDOLF VERHOVEC, roj. 10.04.1953 Borovnica, Zabočevo 25 poklic: Prodajalec delo: Upokojenec 6. NINA MARGARETA MENART, roj. 08.06.1997 Borovnica, Laze pri Borovnici 21A poklic: Medijska tehnica delo: Študentka 2. NEODVISNI KANDIDAT BOŠTJAN ZAKRAJŠEK predlagatelj: JANEZ NOVAK IN SKUPINA VOLIVCEV 1. BOŠTJAN ZAKRAJŠEK, roj. 17.08.1968 Borovnica, Dol pri Borovnici 83 poklic: Diplomirani ekonomist delo: Višji pravosodni policist -operativni vodja 3. GIBANJE DOBRE VOLJE predlagatelj: BOJAN ČEBELA IN SKUPINA VOLIVCEV 1. TINA MAZI, roj. 20.02.1984 Borovnica, Niževec 3B poklic: Dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok delo: Vzgojiteljica 2. MARKO ŽITKO, roj. 18.02.1977 Borovnica, Dol pri Borovnici 78A poklic: Oblikovalec kovin delo: Hišnik 3. NUŠA OREL PRISTAVEC, roj. 22.10.1981 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 64 poklic: Prodajalka delo: Podjetnica 4. NEJC KOROŠEC, roj. 08.02.1990 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 10a poklic: Geodetski tehnik delo: Skladiščnik komisionar 5. TAMARA SMILJANIC, roj. 07.05.1993 Borovnica, Breg pri Borovnici 12a poklic: Gimnazijska maturantka delo: Brez zaposlitve 6. JANEZ ČERIN, roj. 23.03.1961 Borovnica, Dol pri Borovnici 56 poklic: Dipl. varstvoslovec delo: Častnik Slovenske vojske 4. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. ANDREJ PODRŽAJ, roj. 14.03.1981 Borovnica, Pako 28 poklic: Gimnazijski maturant delo: Komercialist 2. JANJA BIZJAK, roj. 14.04.1966 Borovnica, Ohonica 7 poklic: Veterinarski tehnik delo: Laborant 3. VINKO KOŠIR, roj. 26.06.1957 Borovnica, Zabočevo 10 poklic: Ing. kmetijstva delo: Kmet 4. BERNARDA ŠIVIC, roj. 25.04.1962 Borovnica, Pako 25 poklic: Veterinarski tehnik delo: Gospodinja 5. TONČKA TRČEK, roj. 13.02.1976 Borovnica, Laze pri Borovnici 1 poklic: Šivilja delo: Vodja projektov 5. SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA predlagatelj: SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA 1. KLEMEN MIKLOŠIČ, roj. 04.09.1992 Borovnica, Dol pri Borovnici 28A poklic: Strojni tehnik delo: Vzdrževalec 2. ŠPELA ZALAR, roj. 23.01.1981 Borovnica, Laze pri Borovnici 4 poklic: Grafični tehnik delo: Analitik v informatiki 3. MIHA DEBEVEC, roj. 15.01.1993 Borovnica, Ohonica 9 poklic: Diplomirani inž. strojništva delo: Projektant 4. NADJA BEZEK, roj. 05.10.1992 Borovnica, Breg pri Borovnici 58 poklic: Gimnazijska maturantka delo: Komercialistka 5. LADISLAV FERLAN, roj. 30.07.1965 Borovnica, Dol pri Borovnici 98A poklic: Gradbeni tehnik delo: Direktor 6. LEVICA predlagatelj: LEVICA 1. NENCI STEVANOVSKI, roj. 08.04.1951 Borovnica, Dol pri Borovnici 112 poklic: Univ. dipl. org. dela delo: Upokojenka 2. DUŠAN WEIXLER, roj. 04.05.1951 Borovnica, Laze pri Borovnici 32A poklic: Gradbeni tehnik delo: Upokojenec 7. NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKI DEMOKRATI predlagatelj: NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. MARIJA ČEPON, roj. 10.08.1962 Borovnica, Pako 45 poklic: Gostinski tehnik delo: Gospodinja 2.PETER SVETE, roj. 16.04.1971 Borovnica, Laze pri Borovnici 10A poklic: Univ. dipl. inž. kem. inž., dr. znanosti delo: Vodja oddelka 3. MATEJA KRALJ, roj. 09.10.1973 Borovnica, Breg pri Borovnici 62 poklic: Univ. dipl. upr. org. delo: Vodja oddelka v Direktoratu za javno računovodstvo 4. MATEJ TURŠIČ, roj. 05.04.1979 Borovnica, Zabočevo 13 poklic: Prometni tehnik delo: Samostojni podjetnik v avtomobilski stroki 5. NEVENKA SUSMAN, roj. 09.01.1967 Borovnica, Dol pri Borovnici 114 poklic: Diplomirani ekonomist delo: Strokovni sodelavec 6. FRANC ŠVIGELJ, roj. 02.08.1961 Borovnica, Ohonica 14 poklic: Strojni ključavničar delo: Skladiščnik 8. LISTA ZA NAŠO BOROVNICO predlagatelj: ANTON ŽERJAV IN SKUPINA VOLIVCEV 1. JOŽE KOROŠEC, roj. 23.04.1969 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 10A poklic: Inženir strojništva delo: Učitelj PP 2. NADJA PETROVIČ, roj. 21.11.1993 Borovnica, Laze pri Borovnici 25A poklic: Tehnik laboratorijske biomedicine delo: Laboratorijski tehnik 3. ALJOŠA HRIBAR, roj. 30.10.1975 Borovnica, Pako 18A poklic: Elektrotehnik - elektronik delo: Komercialist 4. KATARINA LIPOVŠEK, roj. 25.01.1984 Borovnica, Pako 4 poklic: Univ. dipl. ekonomist delo: Kadrovska služba 5. ALEŠ KRŽIČ, roj. 29.03.1984 Borovnica, Breg pri Borovnici 42A poklic: Gimnazijski maturant delo: Referent za stike s strankami 6. LILJANA KOGOVŠEK, roj. 28.09.1969 Borovnica, Breg pri Borovnici 4A poklic: Dipl. medicinska sestra delo: Dipl. med. sestra v referenčni ambulanti 9. SD - SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. JANKO SMOLE, roj. 18.06.1957 Borovnica, Breg pri Borovnici 7A poklic: Višji upravni delavec delo: Vodja vzdrževanja 2. VESNA KOŠIR, roj. 11.07.1966 Borovnica, Laze pri Borovnici 48 poklic: Turistični tehnik delo: Delo v gostinstvu 3. SVIT OCEPEK, roj. 30.07.1993 Borovnica, Laze pri Borovnici 46 poklic: Ing. medijske produkcije delo: Snemalec 4. KLEMENTINA LAJH PIŠKUR, roj. 30.07.1970 Borovnica, Breg pri Borovnici 61 poklic: Ekonomski - komercialni tehnik delo: Prodajalka 5. FRANC JAKLIČ, roj. 26.06.1951 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 1A poklic: Mizar delo: Upokojenec 6. MATEJA ŠEBENIK, roj. 13.04.1977 Borovnica, Ohonica 21 poklic: Dipl. delovna terapevtka delo: Delovna terapevtka 10.DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV predlagatelj: DESUS -DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 1. SIMONA PADOVAN, roj. 06.03.1972 Borovnica, Laze pri Borovnici 27 poklic: Negovalka delo: Negovalka 2. NIKO SVETE, roj. 07.12.1970 Borovnica, Laze pri Borovnici 27 poklic: Prometno transportni odpravnik delo: Sprevodnik vlakov 3. SONJA DRAGA GANTAR, roj. 10.01.1947 Borovnica, Dol pri Borovnici 14 poklic: Trgovski pomočnik delo: Upokojenka 4. MIHAEL VERHOVEC, roj. 21.09.1946 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 57 poklic: Mizar delo: Upokojenec 5. JOŽICA TRČEK, roj. 10.01.1940 Borovnica, Laze pri Borovnici 31 poklic: Poslovodja delo: Upokojenka Številka: 041-0001/2018-122 Datum: 23.10.2018 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BOROVNICA Bojana Mazi l.r. N aŠ Občina Horjul 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si iil Županova beseda Mandat razvoja Občine Horjul Spoštovane občanke in občani, vsake štiri leta imamo vsi skupaj možnost, da na lokalnih volitvah s svojim glasom podpremo ljudi, ki jim s tem tudi zaupamo vodenje naše občine. Tudi zato so volitve praznik demokracije in ne praznik predvolilnih obljub. Najprej se vam želim zahvaliti za zaupanje in sodelovanje v zadnjih štirih letih. Ko se ozrem nazaj, ugotavljam, da je za mano naporno obdobje, ki pa me hkrati navdaja s ponosom na opravljeno delo, ki smo ga skupaj s sodelavci na občini in občinskimi svetniki ter vaškimi odbori opravili v mandatu, ki mi je bil zaupan. Tokratno županovo besedo prav zato namenjam pregledu opravljenega dela. Na samem začetku mandata smo se na pobudo občank in občanov najprej odločili za zbiranje predlogov za novo, oziroma dopolnjeno ureditev prostorskega načrta OPN občine Horjul, ki je bil zagotovilo za nadaljnji razvoj našega okolja. Tako smo lahko pristopili k pozitivnemu reševanju pobud, a najprej smo morali naročiti projekte za urejanje poplavne varnosti Vrzdenca in Horjula. Uspešno smo pridobili projekte za sanacijo hudournika mimo cerkve sv. Kancijana na Vrzden-cu in potoka Stojanšek v Horjulu. Po tem, ko smo uspešno izpeljali sanacijo vodotokov, smo s tem zagotovili poplavno varnost na Vrzdencu in vzhodnem delu Horjula. Z veliko usklajevanj na ministrstvih in direktora-tih za posamezna področja, smo le uspeli v septembru 2017 pridobiti nov, posodobljen prostorski načrt občine. To je bil pogoj, da smo lahko pristopili k naslednjim projektom: umestitev poslovilne vežice na Vrzdencu, čistilne naprave v Žažarju, izgradnje večnamenske dvorane v Žažarju, povečanju vrtca Marjetica v Horjulu, omogočanje podjetju Metrel Mehanika in drugim podjetjem povečanje prostorov, ki jih nujno potrebujejo za dobro poslovanje v prihodnje. Tudi posamezni občani so po novem prostorskem načrtu pridobili možnost rešitve za pričetek lastnih vlaganj v posodobitev in možnost novogradenj. Nova prostorska zakonodaja, ki velja od junija 2018, odpira možnosti za legalizacijo objektov. Prizadevali si bomo, da bomo v sodelovanju z občinskim svetom, dosegli zmanjšanje komunalnega prispevka za legalizacijo. Ti občani so v preteklem obdobju praviloma veliko prispevali pri ureditvi vaške infrastrukture, ampak zaradi raznih omejitev niso uspeli pridobiti gradbenih dovoljenj. V tem dokaj kratkem obdobju smo uspeli pridobiti gradbene pogoje za vrsto investicij, ki so velikega pomena za naše občane in jih večino tudi realizirali oziroma so v fazi realizacije. Čeprav je bilo storjenega še veliko več, bom naštel le bistvene pridobitve: sanacija plazu na cesti Zaklanec - Dolenja vas, kjer je bilo plazišče večkrat sanirano neuspešno, sedaj pa smo uspeli sanirati in zaključiti omenjen problem. Prevzeli smo zaključek sanacije stare telovadnice pri osnovni šoli Horjul. Tu so nas ovirali pomanjkljivi projekti za izvedbo. Veliko je bilo usklajevanj, a je kljub temu sanacija bila uspešno pripeljana do zaključka, v veselje šolarjev, učiteljev in staršev. Zanje je bila pomembna pridobitev povezovalna cesta med šolo in vrtcem Marjetica in preureditev in preplastitev Šolske ulice v Horjulu. Tu je še: ureditev hudournika na Vrzdencu mimo cerkve sv. Kancijana z ustreznimi zadrževalniki proda; ureditev potoka Stojanšek z umestitvijo ustreznih zadrževalnikov proda in povečanji prepustov na stari cesti; preplastitev Stare ceste v Horjulu z obnovo meteorne kanalizacije; ureditev prevoznosti ceste na Koreno za centrom starejših in ureditev okoli pokopališča skupaj z ekološkim otokom, pločnikom in razsvetljavo ter klopcami za sprehajalce. Če se ozrem po okoliških gričih in hribih je tu uspešno izpeljana ureditev pokopališča na Lesnem Brdu. Ker skrb za okolje in urejenost dajemo na prvo mesto smo bogatejši še za ekološke otoke za ločene odpadke na Lesnem Brdu, Samoto-rici in Podolnici. Letos smo se lotili obnove vodohrana na Lesnem brdu, sanacijo smo uspešno zaključili z otvoritvijo v ponedeljek 22. oktobra. Poudaril bi, da bodo v naslednjih letih potrebni obnove tudi vodohrani na Vrzdencu, Koreni, Samotorici, Zaklancu, Horjulu in Podolnici. Za varnost občanov smo na več mestih javno razsvetljavo posodobili; v Grabnu z novim odjemnim mestom, proti Rožman na Vrzdencu in na Lesnem Brdu v novem naselju. Svetilke na sončne celice smo premestili na nove lokacije z manj prometnimi tokovi, na Samotorico in v Zagorico. Največja investicija, ki se je zaključila s tehničnim prevzemom objekta 3. oktobra 2018, je bila izgradnja čistilne naprave Horjul. Veliko usklajevanj je bilo do pridobitve gradbenega dovoljenja, postopek od razpisa za izbor izvajalca do zaključja izgradnje je trajal od januarja 2017 do junija 2018. Projekt je financiran izključno iz sredstev Javnega holdinga Ljubljana, kjer je občina Horjul zastopana s svojim deležem. Čistilna naprava je v teh dneh pričela poskusno obratovati in bo po dveh mesecih, prepričan sem, pozitivnih rezultatov pridobila uporabno dovoljenje. Velika naložba občine Horjul je tudi izgradnja kanalizacije v Zaklancu in delu Stare ceste v Horjulu z vzporedno izvedenimi posegi v javno razsvetljavo, izvedbo dodatnih pločnikov v naselju Zaklanec in pločnika od Horjula do Zaklanca, obnovo vodovodnega omrežja, posodobitev odvodnjavanja meteornih voda. Skupaj z ostalimi sodelujočimi je bilo posodobljeno telekomunikacijo omrežje ter izvedena pokablitev nizko napetostnega omrežja. Trenutno poteka izgradnja povečanje prepusta vode Ljubgojščice na državni cest pri stari čistilni Horjul, izgradnjo financira Direkcija RS za infrastrukturo, občina pa istočasno financira pločnik in odvodnja-vanje po levi strani vozišča proti Vrhniki. V dogovoru z direkcijo bo investicija, vključno s prenovljenim voziščem, zaključena do sredine novembra. Pridobili smo gradbeno dovoljenje za izgradnjo poslovilne vežice na Vrzdencu, tečejo vsi postopki za izvedbo in realizacijo izgradnje, ki bo dokončana do prve polovice prihodnjega leta. Projekti za izgradnjo kanalizacije Žažar in ostale infrastrukture so pripravljeni, trenutno so v postopku odmere in pridobitve zemljišč za umestitev čistilne naprave. Pričakujemo dogovor in pridobitev gradbenega dovoljenja do spomladi 2019. Pričetek gradnje pa se po načrtih vaškega odbora in občine predvideva v jeseni 2019. Ampak to so sedaj že pogledi proti naslednjemu letu, ko je na vrsti nov mandat za župana in njegovo ekipo v občinski upravi. Ker sam želim izpeljati začete projekte do konca, v mislih pa so tudi že novi, ter verjamem v razvoj, pošteno delo po pravilih, ki veljajo za vse enako, sem se odločil za kandidaturo na letošnjih lokalnih volitvah. Horjul je občina, ki ne pozna zadolženosti. Smo zdrava in do prebivalcev ter okolja prijazno naravnana občina z jasno vizijo kako naprej. Janko Prebil, župan Otvoritev novega vodohrana na Lesnem brdu Sredi oktobra smo v občini Horjul dobili še eno infrastrukturno pridobitev, ki bo vsaj za 50 let zagotavljala čisto pitno vodo vsem, ki so vezani na vodohram Lesno brdo. Župan Janko Prebil je ob svečani otvoritvi dejal: "Za vodo je potrebno poskrbeti. Voda je naše veliko bogastvo in bo kmalu vredna več kot nafta, zato urejamo fekalno kanalizacijo in vodovodne sisteme po celotni občini. V proračunu smo namenili kar zajeten znesek za sanacijo vodovodov. Naslednje obnove vodo-hramov nas čakajo v bližnji prihodnosti na Koreni, v Samotorici, Horjulu, Vrzdencu. Skratka vsi vodohrami so potrebni obno- ve, saj so zastareli ali neustrezni za sodobne standarde meritve ustreznosti vode. Ministrstvo zahteva dnevno spremljanje kakovosti in postavlja vedno strožje pogoje ter ukrepe. Imamo izgube na omrežju, ki ga bo tudi potrebno obnoviti. Dovoljene izgube so nekje do 15% vse kar je več je pa težava." Ob otvoritvi je župan pozdravil tudi lastnika zemljišča - Janeza Janšo in se mu zahvalil za sodelovanje pri obnovi. Pomembno je poudariti, da je okolica vodo-hrama urejena z na novo zasejano travo, prav tako so utrdili in betonirali dovozno cesto. Marko Keršmanc, ki v občini skrbi za čisto pitno vodo, je povedal, da so dela potekala brez težav in je z opravljenim delom zadovoljen kakor so zadovoljni tudi občani, ki tu živijo oziroma imajo svoje obdelovalne površine. Investicija v obnovo je znašala približno 30.000 evrov, razen rednih vzdrževalnih del pa za naslednjih 40 ali 50 let tu ne o treba več investirati v vodohram. Besedilo in Joto: Peter Kavčič Prepust pri Huliotu za protipoplavno varnost V zadnjem mesecu ste vsi, ki sicer redno uporabljate regionalno cesto med Horjulom in Vrhniko, morali izbrati obvoz zaradi popolne zapore. » N aŠ Občina Horjul 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » Cesta bo spet prevozna in uporabna novembra, saj dela potekajo po načrtih zaradi dobrega načrtovanja, sodobne gradnje in ugodnega vremena. A čeprav se od daleč najbolj vidi prav gradnja mostu oziroma prepu-sta pri podjetju Huliot, gre za pridobitev, ki je pomembna za celotno območje Horjula, saj uresničuje celoten protipoplavni načrt v horjulski občini, ki je bil pogoj za sprejetje aktualnega prostorskega načrta in vse naložbe, ki so že ali pa še bodo izvedene. Istočasno z gradnjo mostu tudi priklapljajo kanalizacijsko omrežje na novo čistilno napravo in razgrajujejo staro čistilno napravo ter gradijo pločnik, ki bo povezal Horjul s športnim parkom in zagotovil varno pot. "To bo še ena pomembna pridobitev za občane, ki bi se jim rad ob tej priložnosti zahvalil za potrpežljivost in sodelovanje, saj se na občini zavedamo, da je zapora ceste dolgotrajna in moteča za ustaljen življenjski ritem. Delamo vse, kar je v naši moči, da naenkrat opravimo čim več nujnih posegov in investicij, saj je smiselno opraviti vse, kar je potrebno, ko enkrat začnemo kopati. Tako ta trenutek izkoriščamo tudi za priklop nove čistilne naprave na dosedanje kanalizacijsko omrežje, da bo čistilna sedaj lahko začela s polnim obratovanjem," je pojasnil župan Janko Prebil, ki redno spremlja dela na gradbišču. Vsa dela bodo končana do 10. novembra, ko bo življenje lahko spet steklo po ustaljenih tirih oziroma, v tem primeru, cesti. Besedilo in foto: Peter Kavčič Tehnični prevzem čistilne naprave v Horjulu Nova čistilna naprava je prestala še zadnji preizkus in lahko začne obratovati s polnim zagonom. Desetega oktobra so namreč tudi uradno opravili tehnični prevzem, ki sedaj omogoča priklop na kanalizacijsko omrežje. Čistilna naprava bo služila svojemu namenu, da bodo odpadne vode v naši občini v skladu s sodobnimi evropskimi okoljevar-stvenimi normativi. Ob tehničnem prevzemu je vse navzoče sprejel župan občine Horjul Janko Prebil, ki je še enkrat poudaril, kako pomembna in velika je ta pridobitev za celotno horjulsko dolino. Nanjo smo lahko upravičeno ponosni, saj mora biti skrb za čisto okolje na prvem mestu. Slovesnega dogodka so se udeležili tudi ugledni gostje. Predstavniki nadzornika Vo-Ka, izvajalca Hidrotehnik, projektanta Hidroinženiring, upravne enote Ljubljana, izvedenci gradbene, elektrotehnične in strojniške stro- ke, predstavniki podizvajalcev za električne in strojne inštalacije ter opremo in predstavnica soglasoda-jalca DRSI. Janez Jelovšek, strokovni sodelavec, ki v občini Horjul nadzoruje gradbena dela je pojasnil, da ni ovir za začetek preizkusnega obdobja, v katerem se bo prevezala fekalna kanalizacija s stare čistilne naprave na novo. Dodatno se bo zaradi hitrejše vzpostavitve delujoče mikroflore pripeljalo blato od drugje, da bo čistilna naprava hitreje začela delovati. Upravljavec računa, da bodo meritve kakovosti očiščene vode v zakonskih mejah pozitivne v obdobju od treh do petih tednov. Po pridobitvi pozitivnega poročila o prvih meritvah bo upravna enota Ljubljana izdala tudi uporabno dovoljenje. Peter Kavčič Nov ekološki otok v Podolnici V skrbi za urejeno okolico in čistočo je zbirališče embalaže, papirja in stekla zdaj na novi lokaciji. Dosedanje zbirališče pri gasilskem domu namreč ni bilo primerno za zbiranje odpadkov iz gospodinjstev. Odslej boste krajani Podolnice ločene odpadke odnašali na novo lokaci- jo, kjer je osem zbiralnih zabojnikov, ki so postavljeni na za ta namen urejen prostor na javnem dobrem. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Prihodnje leto nova poslovilna vežica Dolgoletna želja krajanov Vrzdenca, da ob cerkvi sv. Kancijana postavijo novo poslovilno vežico, se bo končno uresničila. Sredi oktobra je občina Horjul namreč prejela gradbeno dovoljenje, tako da se dela lahko začnejo. Župan Janko Prebil ni skrival zadovoljstva, saj je bilo za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebnega veliko usklajevanja med upravno enoto in projektantom, vse skupaj pa je koordiniral občina Horjul. "Pridobitev gradbenega dovoljenja nas je zelo razveselila, saj se na občini dobro zavedamo, kako dolgo že čakajo Vrzdenčani na ta objekt, kjer se bodo dostojno in po sodobnih standardih poslovili od pokojnikov. Sredstva v proračunu so zagotovljena, gradnja pa se bo začela takoj, ko bomo storili vse potrebne korake, ki nas še čakajo, da lahko zač- nemo graditi. Občina pripravlja dokumentacijo za razpis za izbiro izvajalca in pričakujemo, da bomo razpis objavili konec novembra. Načrtujemo, da bo poslovilna vežica dokončana do naslednjega občinskega praznika 21. junija 2019," je povedal župan. Vse skupaj pa ne bi bilo možno brez prvega največjega koraka, ureditve poplavne varnosti in vodotokov v neposredni bližini pokopališča in cerkve svetega Kancijana. Lani dopolnjen občinski prostorski načrt je namreč vzpostavil pogoje za projekt izgradnje poslovilne vežice na Vrzdencu. Po izjemno korektnem sodelovanju z lastniki zemljišč na vplivnem območju gradnje in odborom za izgradnjo po- slovilne vežice je Občina Horjul konec aprila podala zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Po pol leta, natančneje 11. 10. letos, pa je bilo gradbeno dovoljenje s strani Upravne enote Ljubljana izdano. Občina Horjul je vzporedno pospešeno nadaljevala z vsemi potrebnimi postopki. V zaključnem delu je izdelava projektne dokumentacije za izvedbo, ki bo skupaj s popisom del sestavni del razpisne dokumentacije za izbiro izvajalca. Poslovilna vežica bo narejena po vseh sodobnih standardih za tovrstne objekte in bo merila 13,6 x 11 metrov. Projekt bo izpeljan tudi v soglasju z zavodom za kulturno dediščino republike Slovenije, saj je cerkev ena od najpomembnejših cerkva v Sloveniji iz obdobja svojega nastanka. Besedilo: Peter Kavčič, foto: Peter Kavčič in občinski arhiv Vzdrževanje javne poti Slevca—Prošca Občina Horjul je v drugi polovici oktobra poskrbela za vzdrževalna dela na občinski javni poti 568051 (Plaz križišče Koreno-Prošca). Dela so potekala na najbolj izpostavljenem dvokilometrskem odseku Slevca-Prošca. Kljub temu da tovrstne ceste niso pretirano obremenjene s prometom, saj so vezane na sezonsko delo na polju in v gozdu, se je treba tudi takšnih vzdrževalnih del lotiti pravočasno, da ne nastane večja škoda. Izvajalci del so cesto temeljito na- suli s kar 130 kubičnimi metri tampona. Da pa se težave ne bi ponavljale, so dodatno v cesto vgradili tudi kovinski kanal za utrditev in odvodnjavanje, kar bo zmanjšalo razdiralno silo padavinske vode. Prav obilni nalivi in nenadne večje količine vode so namreč glavni povzročitelji poškodb in krivci za slabše stanje večine hribovskih cest v občini Horjul. Zato pristojne službe budno spremljajo stanje teh cest in skrbijo za njihovo neprekinjeno vzdrževanje. "Na občini bomo vedno veseli, če boste opazili, da je katera od tovrstnih cest v slabem stanju, in nas na to pravočasno opozorili," pravi Janez Jelovšek, strokovni sodelavec in diplomirani inženir gradbeništva, ki je v občini Horjul zadolžen za urejanje infrastrukture. Peter Kavčič Odvoz kosovnih odpadkov uspel Čisto okolje je v občini Horjul zapisano zelo visoko. Sem sodi skrb za čisto pitno vodo in urejeno okolico brez črnih odlagališč ali odpadkov, ki bi propadali ob raznih gospodarskih poslopjih ali hišah. Ugotavljamo, da je odziv ob zbiranju in odvažanju kosovnih odpadkov v naši občini zelo dober. V ta namen je tudi tokrat v septembru potekalo organizirano zbiranje kosovnih odpadkov pri športnem par- ku Horjul. Med kosovnimi odpadki, ki se jih je tokrat zbralo rekordno veliko, so bile stare avtomobilske in traktorske pnevmatike, izrabljeni akumulatorji, nevarni gospodinjski odpadki in električna ter gospodinjska oprema. Glede na zelo dober odziv občanov lahko sklepamo, da je zavest o nevarnosti divjega odlaganja odpadkov v naši občini na zelo visoki ravni. Med zadnjim zbiranjem kosovnih in nevarnih odpadkov, ki je bilo spomladi, smo zbrali več kot 38 ton. Naslednje zbiranje bo prihodnje leto, predvidoma sredi aprila. Peter Kavčič N aŠ Občina Horjul 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vse najboljše za 105 let Tilka! Dolgo življenje je želja slehernega posameznika, le redkim pa je dano, da doživijo tako častitljivo starost, ki preseže okroglih 100 let. Konec septembra je v Horjulu svojih 105 let praznovala Tilka Bračun, stanovalka Centra starejših Horjul. Ob tem lepem jubileju je bilo veselje prijateljev, družine in sostanovalcev veliko ter polno čustev. Svoj rojstni dan je gospa Tilka Bračun praznovala 26. septembra in ob tem upihnila 105 svečk na torti. Sorodniki, zaposleni in stanovalci doma so gospe pripravili lepo praznovanje. Še posebno pa so jo presenetili člani ansambla Livada, ki so se spomnili na njen rojstni dan in poskrbeli za lepo glasbeno spremljavo. Mladi fantje s pre-finjenim občutkom za starejše večkrat popestrijo kakšno praznovanje v domu in jih vrnejo v leta njihove mladosti ob zimzelenih melodijah. Pri praznova- nju se jim je pridružil tudi hišni pevski zbor, tako da so vsi skupaj z zbranimi gosti ob glasbeni spremljavi ansambla Livada prepevali najljubše pesmi iz mladosti gospe Tilke. Na praznovanje je bil povabljen tudi predsednik RS Borut Pahor, ki se sicer rad udeleži takšnih častitljivih jubilejev, žal pa je bil tokrat službeno zadržan in se je gospe Tilki v pismu, ki ga je napisal lastnoročno samo zanjo, opravičil in ji zaželel veliko sreče in zdravja. Predsednikovo pismo je v njegovem imenu prebrala direktorica centra Slavi Kosec. Gospa Tilka Bračun se je rodila davnega leta 1913. Osnovno šolo je končala v Ljubljani in se priučila za pletiljo. Zaposlila se je v Pletenini, kasneje pa je Spominčica, Krajevna organizacija Rdečega križa Horjul in DEOS Center starejših Horjul vabimo na v prostore Centra starejših, Slovenska 17, Horjul, v četrtek, 15. novembra 2018 ob 16.30 uri. O demenci nam bo predaval prof.dr. Peter Pregelj, dr.med., specialist psihiater. Na predavanju boste izvedeli , kako komunicirati in ravnati z osebo obolelo za demenco. Vljudno vabljeni stanovalci Centra, svojci, zaposleni ter vsi zainteresirani iz lokalne skupnosti! Vabilo Miklavževanje V petek, 7. DECEMBRA, ob 17. uri nas bo v PROSVETNEM DOMU HORJUL obiskal Miklavž z darili. Starši, prijavite otroke (ime in priimek, letnica rojstva) do petka, 16. novembra, na običajnih mestih: •Občina Horjul v času uradnih ur ali po e-pošti obcina@ horjul.si, •Knjižnica Horjul v času delovanja. Vabljeni vsi otroci iz občine Horjul, stari do 10 let (vključno z letnikom 2008)! Občina Horjul delala v Saturnusu. V pokoju je nadaljevala z veseljem iz mladih dni, pletenjem in šivanjem gobelinov. Rada je kuhala in pila kavico v družbi prijateljice. V Center starejših Horjul je prišla spomladi leta 2017. Še tri mesece pred prihodom v dom je sama hodila v trgovino in si vsak dan skuhala kosilo, čistila in samostojno živela v svojem stanovanju. Zelo rada je pekla potice. Tudi ob praznovanju 105-letni-ce si je poleg torte zaželela še potice. Zeljo so ji sorodniki, na čelu z nečakinjo Andrejo, seveda izpolnili. Ko pa so jo prisotni povprašali za recept za dolgo življenje, je odgovorila: "Skromnost pri hrani in pijači, pa tudi povsod drugod." Njen nasvet lahko vzamemo zelo zares, saj je sama dokaz, da se da živeti celo dlje kot 100 let, a zato moramo v prvi vrsti nekaj naredit predvsem mi sami. Besedilo in foto: Peter Kavčič Aljaž Žvokelj na tekmovanju Euroskills Ko se mlad tekmovalec pomeri v konkurenci mojstrov iz cele Evrope, je to zanj izkušnja, ki je ne bo nikoli pozabil. Pomembno je, da ne podleže tremi ali pritiskom, ki jih prinaša velikost največjega tovrstnega tekmovanja v Evropi. Na poti nabiranja izkušenj v slikopleskarstvu mu je v veliko pomoč in vzor oče Klemen, tudi sam priznan slikopleskar iz Podolnice. Letošnje tekmovanje je potekalo v Budimpešti od 26. do 28. septembra, v kategoriji slikopleskarjev pa je zmagal avstrijski predstavnik. Aljaž Zvokelj je tekmovanje sicer končal na zadnjem mestu, a kljub temu ni razočaran, saj je tekmoval z najboljšimi in seveda tudi starejšimi nasprotniki iz Evrope. Po prihodu domov je mladi slovenski mojster povedal: "Euroskills je res velika in zahtevna preizkušnja. Tekmovanje sem začel z veliko resnostjo in odgovornostjo. Na tekmovališču je bilo vzdušje res zelo napeto in tekmovalno. Najbolj sem vesel, da mi je uspelo dokončati prav vse naloge, kar je bil moj primar- Gugalna konjička spet na svojem mestu Občina Horjul obvešča vse najmlajše ljubitelje konj, da sta se na občinski trg vrnila na novo podkovana gugalna konjička. Vsi otroci vabljeni k igri. ni cilj. Videl pa sem veliko slikopleskarskih trikov drugih tekmovalcev, kar me je fasciniralo. Ko sem se večkrat med pavzo sprehodil mimo vseh tekmovalcev in si ogledoval njihove izdelke, sem začel spoznavati, kje sem šibak in kaj mi še manjka za dober rezultat. Spoznal sem, kako bi se še lahko lotil risanja in barvanja grba ali še česa drugega. Izdelki, ki sem jih videl, so bili res vrhunski. Tudi sam si želim nekoč izdelati podobne izdelke. Zelim si nadaljevati svojo poklicno pot in se še naprej izobraževati, kar je prava pot, če želiš postati še boljši pri svojem delu. Moja velika želja je slikopleskarstvo v Sloveniji dvigniti na višjo raven. Bilo mi je v veliko veselje sodelovati na Euroskillsu 2018 in zastopati našo šolo." Mladega slikopleskarja so doma pričakali, kot se za junaka spodobi, a kot pravi šampion se je ob prihodu domov najprej zahvalil družinama Zvokelj in Vrhovec za podporo, brez katere ne bi mogel tako uspešno nastopati, in tudi prijateljem ter godbi Dobrova - Polhov Gradec za topel sprejem. Peter Kavčič, foto: osebni arhiv MČOSOpiS Občina Horjul_eleh„stinaslo>:® Horjulska folklora najboljša v Sloveniji Nov izjemen uspeh je utrdil horjulsko folkloro v samem vrhu. Tekmovanje najboljših folklornih skupin z naslovom Le plesat me pelji je potekalo v soboto, 20. oktobra, v Žalcu, kjer so horjulski folkloristi dosegli izjemno zmago. Folklorna skupina Klas je pod vodstvom umetniške vodje Marije Čipic Rehar prejela nagrado strokovne komisije za najbolj prepričljivo predstavitev ter zlato plaketo po izboru občinstva. Priznanja so prejela še: mladinska folklorna skupina Mengeš, folklorna skupina Ponikve in folklorna skupina Metla KTD Miklavž pri Ormožu. V konkurenci so nastopile tudi folklorne skupine Tine Rožanc, France Marolt, Podkev KTD Miklavž pri Ormožu, Dragatuš in Gartrož iz Nove Gorice. Ocenjevanje je potekalo v več korakih. Začelo se je z območnimi sreča- nji (eno od njih je bilo letos v Horjulu). Izbrane skupine so se nato uvrstile na regijska srečanja, najboljši s teh pa na državno srečanje, kamor pridejo res najboljši. Na državno tekmovanje so se folkloristi FS Klas uvrstili že četrtič. Srečanje z zelo močno konkurenco iz celotne Slovenije organizirajo enkrat letno, zato uspeh Horjulcev še toliko bolj odmeva. Klemen Černigoj, predsednik Prosvetnega društva Horjul, o nagradah pravi: "Za nas je to pred- vsem potrditev, da delamo dobro in da delamo prav. Neverjetno je, da skupina iz tako majhnega kraja angažira vse svoje člane ter prekosi uveljavljene skupine. Hkrati to pomeni dodatni elan za naprej. Tak uspeh seveda ne pride čez noč, za to je treba trdo delati. Zagotovo lahko rečemo, da so tudi predhodne generacije soustvarjale ta uspeh s svojim delom in zgledom mlajšim generacijam, ki danes žanjejo te rezultate. Vsako leto pa se zgodba začne znova. Važne so ideje, odrske postavitve, zgodba ter seveda umetniški vodja in plesalci, ki morajo biti zagnani in povezani." Seveda brez rednih vaj in izobraževanja ne gre. Folklorna skupina Klas v prosvetnem domu vadi dvakrat na teden, po potrebi pa se dobijo še na izrednih intenzivnih vikend vajah. Do želenega končnega videza in predstavitve, ki bo navdušila tako občinstvo kot strokovno žirijo, pa jih ločijo še pevske vaje. To pove veliko o tem, koliko truda je potrebnega, da skupina v celoti izpili nastop. Na vprašanje, kaj jim ta uspeh pomeni in ali načrtujejo kakšno turnejo ali gostovanje, pa odgovarjajo, da je ta uspeh predvsem zagon za naprej. Je pa tudi dobra popotnica za prepoznavnost in posledično tudi iskanje nastopov in turnej. Načeloma skupina vsako drugo leto odide na kakšen mednarodni festival. Takšen uspeh seveda ne ostane neo-pažen niti v domači občini, ki jim, kot pravijo, stoji ob strani in jih podpira. S takšnimi uspehi tudi potrjujejo, da finančna sredstva in ostala podpora s strani občine Horjul ni zaman in se lahko obilno obrestuje. Peter Kavčič, Foto: arhiv folklorne skupine Horjulski gasilci uspešni Teniški turnir v Horjulu V Zalogu je v soboto, 29. septembra, potekalo mladinsko občinsko tekmovanju v ga-silsko-športnih disciplinah treh gasilskih zvez Dolomiti, Horjul in Brezovica. Dan kasneje so tekmovali še člani in članice ter starejši gasilci.Pionirji in pionirke so se pomerile v vaji z vedrovko in razvrščanju, mladinci in mladinke pa v vaji z ovirami in razvrščanju. Med horjulskimi ekipami so pri pionirjih zmagali mladi gasilci iz Vrzdenca, drugo mesto je zasedla ekipa Horjula, tretje Žažar, četrto Vrzdenec 2 in peto ekipa Podolnice. V mladinski konkurenci pa so zmago odnesli gasilci iz Žažarja. Drugo mesto je pripadlo gasilcem iz Horjula, tretje Podolnici in četrto Zaklancu. Dan kasneje, v nedeljo, 30. Septembra so se na tekmovanju v gasilsko-športnih disciplin med seboj pomerili še člani in starejši gasilci. Člani so imeli na sporedu vajo z motorno brizgalno in razvrščanje, starej ši gasilci pa vajo raznoterosti in vaj o s V drugi polovici septembra se je odvil že tradicionalni teniški turnir posameznikov na teniškem igrišču Teniškega kluba Horjul. Turnirja so se od 21. do 23. septembra udeležili tekmovalci iz občine Horjul, pa tudi iz bližnje in daljne okolice, razdeljeni v dve skupini. Začetni dvoboji so se odvijali v petek popoldan ter v soboto dopoldan, nato pa je bil turnir zaradi slabega vremena do nedelje prekinjen. Takrat se je nada- ljeval in tudi uspešno zaključil. Med najboljše štiri so se uvrstili Boris Zuljan, Tina Zuljan, Jurij Janež in Rok Janež. Za tretje mesto sta se pomerila Tina Zuljan in Boris Zuljan, zmagala je Tina. V finale sta se uvrstila lanskoletni zmagovalec Jurij Janež in Rok Janež. Tokrat je bil boljši Rok, ki je zmagal z rezultatom 9 : 4. Prva tri mesta na letošnjem teniškem turnirju v Horjulu so torej zasedli Tina Zuljan (3. mesto), Jurij Janež (2. mesto) in Rok Janež (1. mesto). hidrantom. Med Člani A so zmagali predstavniki Žažarja, sledili so jim gasilci iz Podolnice, ekipa Horjul 2, Horjul 1 in Za-klanec. Med ženskami so zmago priborile gasilke iz Horjula pred ekipo iz Podolnice. Med Člani B je slavila Podolnica pred Horjulom. V konkurenci starejših gasilcev pa je zmaga odšla na Vrzdenec, drugo mesto pa v Podolnico. Peter Kavčič, foto: arhiv gasilske zveze Horjul Fotografija prvih treh: na sredini Rok Janež (1. mesto), na njegovi desni Jurij Janež (2. mesto) in na njegovi levi Tina Zuljan (3. mesto). Šolski čebelarji pridelali 30 kilogramov medu Modri ljudje pravijo, da se učimo celo življenje, in hkrati dodajajo, kar znaš, to veljaš. Prenašanje znanja na mlaj še generacije je prvo in največje poslanstvo vsakega učitelja in tega se še kako dobro zavedajo tudi v čebelarskem društvu Dolomiti Polhov Gradec. Poleg tega da vsako leto podarijo med šolam in vrtcem za tradicionalni slovenski medeni zajtrk, so v okolju, kjer delujejo, aktivni tudi na izobraževalnem področju. V Horjulu za prenašanje znanja na mlajše skrbi kar sam predsednik čebelarskega društva Janko Prebil, ki skupaj z otroki, ki obiskujejo čebelarski krožek, skrbi za šolski čebelnjak v šolskem sadovnjaku, kjer domujejo tri čebelje družine. "V letošnji sezoni smo pridelali 30 kilogramov kakovostnega domačega medu, ki ga bodo šolarji v Horjulu porabili 16. novembra, ko bodo v vseh osnovnih šolah v Sloveniji postregli medeni zajtrk. V ostalih šolah in vrtcih v regiji, ki jo pokriva naše društvo, bodo otroci prejeli še dodatnih 50 kilogramov domačega medu. S tem želimo izpostaviti pomen lokalno pridelane hrane in samooskrbe, saj se otroci tudi na tak način naučijo, od kod pride hrana," je svoje poslanstvo razložil Janko Prebil. V času, ko zima trka na vrata in z njo sezona prehladov in gripe, je prav, da svoje telo okrepimo z dovolj gibanja in seveda kakovostno, domačo hrano. Tudi zato je med, ki ga pridelajo naši lokalni čebelarji, odličen del polnovredne prehrane, saj je tak - naraven in brez primesi, sladkorjev ali industrijskih postopkov - pravo domače super živilo. Peter Kavčič, foto: arhiv šolskega čebelarskega krožka Horjul Mčasopis Občina Horjul ^nasl„:© 12 ur košarke v Horjulu Šurkov tek Vabljeni na 19. Samčev memoria! ŠD Extrem bo v soboto, 17. novembra, znova organiziral košarkaški praznik - 12 ur košarke v Horjulu. Veliko otrok in nov rekord Ana Čufer, 22-letna gorska tekačica iz Dobravelj, in Gašper Bregar, aktualni podprvak slovenskega pokala v gorskih tekih ter bivši zmagovalec teka, sta slavila na peti izvedbi Šurkovega teka na Ključ. Prireditev bo letos že 19. leto potekala v spomin na Rudija Samca, začetnika športa v Horjulski dolini. Tekmovanje se bo odvijalo v športni dvorani osnovne šole Horjul, med seboj pa se bosta tradicionalno pomerili ekipi Mačkov (rojeni leta 1986 ali prej) in Zelencev (rojeni leta 1987 ali pozneje). Trenutni rezultat je 11 : 7 za Mačke in 4 : 2 za Muce. Bo lanskoletna zmaga Zelencev in Muc prekinjena ali se bo nadaljevala, na koga stavite letos? Košarkarska borba se bo na dan prireditve odvijala od 8. pa vse do 20. ure. Obiskovalci in tekmovalci bodo zatem uživali v zabavnem programu - tekmovanje v metanju trojk, Prav res je bilo neznano, še nihče od udeležencev se ni potikal prav tam, v tisti gošči istrskih gozdov. Ampak kljub temu smo našli koščke neokrnjene narave. In pot me je spet zanesla med slapove, utrdbe ... Začeli smo v Sočergi, vasici tik pred mejo s Hrvaško. Dobra volja nas je vodila do male strnjene vasice Sokoliči ter nato po uhojeni poti borovega gozda v dolino potoka Reka, kjer smo se ustavili pri prelepem slapu Veli vir. Pa smo ga našli, res je poseben, pada po skalnem pragu, visokem približno 7 metrov, v smaragdno zelen tolmun, ki je skoraj že jezerce. Vodnatost istrskih slapov je zelo raznolika, kar pomeni, da je v času sušnega obdobja velikokrat res suho, brez vode. Mi smo imeli srečo, da je teden pred tem bilo nekaj padavin v teh krajih. Sledil je prehod po gozdu, ki so nam ga lepo očistili koprski planinci. Pot ni ravno številčno obiskana in posledično je bila kar dobro zaraščena, ko sem bila na ogledu za pripravo izleta. Po nekaj kar strmih odsekih smo se dvignili nad potok Reka ter se približali obrambnima stolpoma pri Starcih. Pred flišasto sipino smo si prvič lahko na skalnem robu ogledali kraški atraktivna ženska tekma med Mucami in Zelenkami in letos premierno tekmovanje za najhitrejši par (fant + punca). Prireditev se bo zaključila z zvezdniškim finalom ALL STAR, kjer se bo pomerilo deset najboljših igralcev iz obeh skupin (pet najboljših Zelencev in pet najboljših Mačkov). To ni le košarka, temveč tudi druženje več generacij! Vsi, željni igranja košarke, se lahko prijavite pri Maši Zupančič po tel. 040 506 700 ali prek e-po-šte: masa.zelena@gmail. com. Prijavnina za moške je 10 evrov na osebo in vključuje nov dres in bon za pico. Vabljeni! rob. Tokrat namreč ni bilo veliko razglednih trenutkov, ker smo hrib obrnili na glavo. Dva skalna obrambna stolpa, od tega eden samo še polovičen, sta bila zgrajena v 11. stoletju in bila namenjena obrambi Beneške republike in habsburške monarhije ter potem tudi pred turškimi vpadi. Od stolpov smo pot nadaljevali po skalni žili, obraščeni z rujem najlepših barv. Prispeli smo do ceste, ki pelje iz Grači-šča do Brezovice pri Gradinu, v zaselek Pičuri, jo prečkali ter se strmo spustili še do najvišjega slapu v slovenski Istri, to je slap pod Trebešami. Ta pa se nam ni pokazal v najlepši luči. Potok Stranica je curljal čez skalni previs, ampak višina približno 20, 25 metrov nas je prepričala, da smo na pravi lokaciji. Je pa zanimivo, da gre pot točno čez vrh slapu ... in tam smo lahko šli, ker je bil pretok tako šibek. Sonce je že kar pripekalo, ko nas je v vasi Trebeše čakal avtobus. Lakota nas je popeljala še do Gračišča. In imeli smo dovolj neznanega za tisti dan. Hvala vam, ki ste se mi pridružili. Kdor pa si želi še tja, pa le pot pod noge. Bi znalo biti pozimi še lepše. Simona Smrtnik Čuferjeva, ki ji je letos uspel izjemen podvig - do vrha Triglava in nazaj v Krmo je potrebovala zgolj 3 ure in 13 minut - je na 623 metrov visoko točko, vrh Ključa, pritekla z novim ženskim rekordom - 17 minut in 56 sekund. Za njo sta se uvrstili aktualna zmagovalka slovenskega pokala v gorskih tekih Tina Kozjek in 58-letna Ivi Rakoš, prepričljiva zmagovalka v svoji kategoriji. V moški konkurenci je Gašper Bregar opravil s progo v 14 minutah 47 sekundah, je bivši rekorder proge in četrti z letošnjega slovitega gorskega teka na Grinto-vec, slavil je pred Maticem Pla-znikom in Tinetom Hrenom, obema članoma šmarnogorske naveze in slovenskima repre-zentantoma v gorskih tekih. Kategorija Horjulska dolina je pričakovano pripadla Juretu Grmšku - Cvetu iz Zažarja, ki mu je leta 2009 uspel ekstre-men podvig, saj je v manj kot 24 urah pretekel in prehodil 14 dvatisočakov v skupni dolžini 65 kilometrov in z več kot 7000 metri višinske razlike (Grintov-ci extrem). Na drugo mesto se je uvrstil vsakoletni udeleženec in eden boljših kolesarjev na rekreativni ravni Primož Jereb, ki je bil za 39 sekund hitrejši od vsestranskega talenta, Horjulca, Gregorja Čepona. Otroška teka na 200 (za najmlajše) in 850 metrov je letos zaznamovala visoka udeležba, saj je tekmovalo kar 19 otrok. Na krajši različici je slavil Kristjan Vodnik pred Maksom Vrhovcem in Patrikom Vodnikom. Na daljši razdalji pa je domačin Alex Is-tenič tudi letos gladko opravil s konkurenco in v cilj pritekel 22 sekund hitreje od Ožbeja Sta-novnika in 25 sekund hitreje od Simona Malovrha, s časom 3 minute in 11 sekund. Vseh 50 tekmovalcev je bilo deležnih inovativnih spominkov v obliki šurka, ki tek simbolno povezujejo s krajem prireditve, najboljši pa so si poleg praktičnih nagrad razdelili pokale, kolajne in denar- Otroke je na hodniku pričakala malo drugačna pot - čutna pot, na kateri so z bosimi nogami občutili lastnosti različnih materialov, od tkanine, lesa, plastike do jesenskih listov in se ob hoji še umirjali ob klasični glasbi. ne nagrade. Jutranjo meglo je nadomestilo lepo, sončno in toplo vreme ter poskrbelo, da je bilo razpoloženje veselo in razigrano tudi po uradnem delu. Za naslednje leto se nam po glavi že pletejo nove zamisli in prepričani smo, da bomo tek postavili še na višjo raven, eden večjih ciljev pa je predvsem povečanje udeležbe. Najlepša hvala vsem sponzorjem za do-natorska sredstva! Šurk Team & Kronostiming Horjul • Likovna delavnica Mlajši otroci so uživali v gnetenju, tipanju in oblikovanju testa; starejši pa so si izdelali gozdne živali z likovno tehniko trganka - lepljenka. • Orientacija v naravi in na igrišču Mlajši otroci so na igrišču, starejši pa v bližnji okolici iskali pravo smer poti in reševali zanimive naloge. • Lutkovna predstava: Jure in Jaka Otroci so se ob ogledu predstave učili sprejemati drugačnost. • Naravoslovna delavnica Obiskala sta nas Lukova starša iz skupine Pikapolonic in otrokom predstavila poskuse s tekočim dušikom. S seboj sta prinesla nojevo jajce in oklepa želv velikank, kar so si otroci z zanimanjem ogledali. Otroci so bili navdušeni nad dejavnostmi, saj so pridobili veliko novih znanj. Irena Kušar Teden otroka v Vrtcu Teden otroka na temo prosti čas je potekal od 1. do 7. oktobra. Pravico do prostega časa in kar jih veseli, in so v družbi svo- počitka določa že Konvencija jih staršev in prijateljev. Otroke o otrokovih pravicah in tudi smo razveselili z različnimi de- vzgojitelji v vrtcu otrokom želi- javnostmi: mo, da v prostem času počnejo, • Čutna pot Izlet v neznano Slovenska Istra. Skoraj nepoznana. Vsaj malo smo jo spet spoznali planinci Planinskega društva Horjul v nedeljo, 14. oktobra, ko smo se v indijanskem poletju podali na izlet v neznano. MČOSOpis Občina Horjul Lokalne volitve 2018 _© JANKO PREBIL MISLI RESNO ZA HORJUL MISLIM RESNO ZA NASO OBČINO HORJUL Po štirih Letih dela so rezultati jasni. Vidni so tudi obrisi za naprej saj je proračun za naslednje Leto ob upoštevanju svetnikov in vaških odborov že pripravljen. Skrb za okolje in lep pogled skozi domače okno Skrb za urejeno in čisto okolje je eno od naših glavnih vodil, saj se dobro zavedam, kaj pomeni onesnaženje, pa naj gre za pitno vodo ali pa za obdelovalno zemljo. Kot dolgoletni čebelar in predsednik čebelarskega društva Polhov Gradec - Dolomiti vem, da so prav čebele prvi pokazatelj, v kako čistem okolju živimo. Zlate medalje za kakovost medu so dokaz, da dihamo čist zrak in pijemo kakovostno vodo. In tako naj tudi ostane! V to je bilo vloženega veliko truda. S korektnim sodelovanjem nam je uspelo kakovostno pripraviti in v večini tudi uresničiti številne projekte za izboljšanje življenjskega okolja. Od ideje preko projektou do izuedbe Nove pridobitve, ki jih danes uporabljamo, niso nastale same od sebe. Potrebno je bilo "zavihati rokave", saj je bil razvoj občine pogojen z načrtovanjem in izvedbo ukrepov za povečanje poplavne varnosti in s sprejetjem novega občinskega prostorskega načrta. Tudi zato smo morali z izvedbo določenih del počakati do sprejetja novega prostorskega načrta in sanacije vodotokov. Na izvedbo čakajo še projekti za sanacijo potoka Horjulke od čistilne naprave do Lesnega brda in ureditev potoka Ljubgojščice na Vovčnah, do izvira na Ljubgojni. Nadaljevali bomo s postopkom sanacije čistilne naprave v Podolnici, saj že od njene izgradnje v letu 2013 ne obratuje, kot bi morala. Čaka nas izgradnja infrastrukture v Žažarju. Obnova dotrajanih odsekov cest so stalno opravilo, izpostavim naj le potrebno obnovo ceste na Koreno do Loparja, na Lesnem brdu in Vrzdencu ter ureditev varne šolske poti skozi Horjul za naše najmlajše. Njim je namenjen tudi projekt za ureditev šolske okolice z dodatnimi igrali ter učno potjo "čebelice Julke". Za starejše bodo umeščena orodja za telovadbo. S projektom bomo kandidirali na sredstva Las Barje z zaledjem. Na podlagi idejne zasnove se pripravljajo projekti za izvedbo kolesarske in pešpoti od Ljubgojne do Vrzdenca. V pripravi je idejna zasnova kolesarske poti od Horjula do Vrhnike, kar bo zagotovilo več varnosti za vse. Projekt bomo sofinancirali s sredstvi LUR in ob sodelovanju države. Postopki za izgradnjo poslovilne vežice na Vrzdencu se po pridobljenem gradbenem dovoljenju nadaljujejo, izdelana pa je že tudi idejna zasnova poslovilne vežice Lesno brdo. Zdrau duh u zdrauem telesu Veselim se nadaljnjega sodelovanja z vsemi društvi in klubi v naši občini. Skupaj z njimi delim ponos ob uspehih, ki jih dosegajo na državni pa tudi mednarodni ravni. Ko govorimo o razmerah za delovanje društev, ne morem mimo obnovljenega prosvetnega doma v Horjulu, projektov za večnamenski objekt v Žažarju in nameravane širitve športnega parka Horjul. Skupaj z zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa bomo pristopili k sofinanciranju prenove sakralne dediščine na Koreni. Dela nam torej ne bo zmanjkalo. Sam se ga veselim, predvsem pa želim še naprej dobro, pošteno in transparentno voditi našo občino. Verjamem v poštenje in korektno delo celotne ekipe zaposlenih v občinski upravi. Smo na pravi poti in iz te smeri ne smemo zaiti v neznano. uas župan JANKO PREBIL SDS N Si RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB3, 45/2008, 83/2012 in 68/2017) in v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/2006-UPB1,54/2007-odločba US in 23/2017) objavlja Volilna komisija Občine Horjul naslednji SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA 18. NOVEMBRA 2018 Kandidati so: 1. JANKO PREBIL, rojen 24. 10. 1951, LJUBGOJNA 19, HORJUL poklic: ELEKTROTEHNIK delo: ŽUPAN Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 2. JANKO JAZBEC, rojen 05. 06. 1964, LIVADA 21, HORJUL, poklic: KOMERCIALIST delo: DIREKTOR Predlagatelj: FRANC PIŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV Datum: 24.10.2018 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE HORJUL: Jure Simič l. r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št.94/2007-UPB3, 45/2008, 83/2012 in 68/2017) in v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/2006-UPB1, 54/2007 - odločba US in 23/2017) objavlja Volilna komisija Občine Horjul naslednji SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 18. NOVEMBRA 2018 1. ANDREJ STANOVNIK, roj. 25.1.1951, STARA CESTA 7, HORJUL Poklic: strojni tehnik, Delo, ki ga opravlja: upokojenec Predlagatelj: Anton Rožnik in skupina volivcev 2. MATEJ VIDRIH, roj. 3.2.1972, ŠOLSKA ULICA 33, HORJUL Poklic: doktor znanosti Delo, ki ga opravlja: visokošolski učitelj Predlagatelj: Marija Cotman Pintar in skupina volivcev 2. Volilna enota Koreno nad Horjulom; obsega naselje Koreno nad Horjulom, voli se en član občinskega sveta: 1. BOGDAN MAROLT, roj. 30.6. 1982, KORENO NAD HORJULOM 11, HORJUL Poklic: komunalni inženir Delo, ki ga opravlja: pomočnik direktorja Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka 3. Volilna enota Lesno Brdo; obsega naselje Lesno Brdo, voli se en član občinskega sveta: 1. ZDENKA TROHA, roj. 19.3.1960, LESNO BRDO 2 B, HORJUL Poklic: administrator Delo, ki ga opravlja: upokojenec Predlagatelj: Klemen Černigoj in skupina volivcev 4. Volilna enota Ljubgojna; obsega naselje Ljubgojna, voli se en član občinskega sveta: 1. JANEZ ČEPON, roj. 15.05.1969, LJUBGOJNA 14 B, HORJUL Poklic: oblikovalec kovin Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik Predlagatelj: Nova Slovenija - krščanski demokrati 5. Volilna enota Podolnica; obsega naselje Podolnica, voli se en član občinskega sveta: 1. LADISLAV PREBIL, roj. 27.10.1954, PODOLNICA 46, HORJUL Poklic: orodjar-programer Delo, ki ga opravlja: upokojenec Predlagatelj: Nova Slovenija - krščanski demokrati 1. ANTON GERJOLJ, roj. 11.05.1963, SAMOTORICA 4, HORJUL, Poklic: ključavničar Delo, ki ga opravlja: kmet Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka 7. Volilna enota Vrzdenec; obsega naselje Vrzdenec, volita se dva člana občinskega sveta: 1. PETER BASTARDA, roj. 24.05.1973, VRZDENEC 52, HORJUL Poklic: strojnik Delo, ki ga opravlja : strojnik Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka - SDS 2. MARKO BOGATAJ, roj. 9.4.1977, VRZDENEC 45 b, HORJUL Poklic: veterinarski tehnik Delo, ki ga opravlja: tehnični sodelavec v veterinarstvu Predlagatelj: Sečnik Robert in skupina volivcev 8. Volilna enota Zaklanec; obsega naselje Zaklanec, voli se en član občinskega sveta: 1. MARJETA PREBIL, roj. 31.1.1960, ZAKLANEC 33, HORJUL Poklic: upravni tehnik delo, ki ga opravlja: tajnica Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka - SDS 2. FRANC KERN, roj. 29.5.1961, ZAKLANEC 17 a, HORJUL Poklic: inženir telekomunikacij Delo, ki ga opravlja: strokovnjak Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka 9. Volilna enota Žažar; obsega naselje Žažar, voli se en član občinskega sveta: 1. KATARINA VRHOVEC, roj. 19.11.1965, ŽAŽAR 8 a, HORJUL Poklic: ekonomski tehnik Delo, ki ga opravlja: vodja nabave Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka - SDS Datum: 24.10.2018 1. Volilna enota Horjul; obsega naselje Horjul, volita se dva člana občinskega sveta: 6. Volilna enota Samotorica; obsega naselje Samotorica, voli se en član občinskega sveta: PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE HORJUL: Jure Simič l. r. MČOSOpis Občina Horjul e,eh,o„Ski„as,o,:„>sc~l2:8 © Na podlagi 21., 29. in 69. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - UPB1, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt--A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in61/17 - GZ), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - 0RZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US, 32/16 in15/17 - odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17), 2. in 4. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka gospodarskih javnih službah v Občini Horjul (Uradni list RS, št. 12/2011), 6. in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/2010, 105/2010, 100/2011 in 80/2013) in Odloka o ustanovitvi režijskega obrata v Občini Horjul ( Uradni list RS, št. 32/2009 in 63/2010) je Občinski svet Občine Horjul na 19. redni seji, dne 18. 09. 2018 sprejel O D L O K O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI HORJUL I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen in vsebina) S tem odlokom se na območju občine Horjul ureja: I. Splošne določbe pri oskrbi s pitno vodo. II. Izvajanje lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo. III. Obseg storitev in naloge javne službe. IV. Načrtovanje javnega vodovoda. V. Priključitev na javni vodovod. VI. Uporabo javnega vodovoda. VII. Meritev in obračun količin porabljene vode. VIII. Vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja. IX. Obveznosti upravljavca, uporabnikov in izvajalcev del. X. Odvzem vode iz hidrantov. XI. Prekinitev in omejitev oskrbe z vodo. XII. Nadzor. XIII. Kazenske določbe. XIV. Prehodne in končne določbe. 2. člen (pomen izrazov) Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. 2. Priprava vode je obdelava vode s postopki filtriranja, čiščenja in dezinfekcije z namenom zagotovitve zdravstveno ustrezne pitne vode. 3. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in naprave za pripravo pitne vode ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja delujejo kot samostojen vodovodni sistem, kateri je hidravlično ločen od drugih vodovodov. 4. Hidrantno omrežje je del javnega vodovoda, med katere spadajo gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov in so namenjeni gašenju požarov, priključitvi gasilnih vozil z vgrajenimi črpalkami ali za priključitev prenosnih gasilnih črpalk. 5. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo. 6. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu z predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo. 7. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. 8. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, ki vključuje zunanje hidrante. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. 9. Izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali pri lastni oskrbi s pitno vodo. 10. Uporabnik javnega vodovoda je vsaka pravna ali fizična oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik ali najemnik objekta ali zemljišča in uporablja vodo iz javnega vodovoda ter je za priklop na vodovodno omrežje pridobil soglasje upravljavca. 11. Oskrbovalno območje je eno ali več poseljenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovodni sistem. 12. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom(ventil za vodomerno uro), kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje stanovanj (stanovanjski zakon) zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. 13. Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika, ter je sestavljen iz: - priključnega sklopa na sekundarno omrežje, - dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, - ventila pred obračunskim vodomerom, - obračunskega vodomera za merjenje porabe pitne vode , - ventila za obračunskim vodomerom. 14. Gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek na javni vodovod, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbenega priključka sovpada z gradnjo stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. 15. Začasni priključek na javni vodovod je priključek z omejenim rokom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe enkratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno obdobje. 16. Meja med interno vodovodno napeljavo in vodovodnim priključkom uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom. V primeru, ko vodovodni priključek nima vodomera, je mesto priključitve na sekundarni javni vodovod meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika. 17. Kataster javnega vodovoda (v nadaljevanju: kataster) je zbirnik podatkov o infrastruk-turnih objektih, omrežjih in napravah, namenjenih izvajanju javne službe. 18. Upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo na njenem območju, pridobila pravico do upravljanja z objekti in opremo vodovoda z namenom opravljanja storitev javne službe in oseba , ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom. 19. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe. 20. Interni vodovod je vodovodna inštalacija od obračunskega vodomera naprej. 21. Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode. 22. Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se obračunava uporabnikom glede na dobavljeno količino vode. 23. Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine in se uporabnikom obračunava glede na moč vodomera. 24. Vodno povračilo se obračunava uporabnikom v skladu s predpisi, ki urejajo vodna povračila. Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. II. IZVAJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZA OSKRBO S PITNO VODO 3. člen ( določitev izvajalca in območja izvajanja javne službe) Občina Horjul zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo preko režijskega obrata (v nadaljevanju upravljavec) v obliki in na način določen v predpisu občine, ki ureja gospodarske javne službe. Občina določi območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Območja so določena in prikazana na temeljni topografski karti, ki je priloga in sestavni del tega odloka. Občina Horjul mora zagotavljati storitev javne službe na vseh območjih poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar. Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar razen, če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta obenem izpolnjena naslednja pogoja: - da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem, - da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan . 4. člen (lastna oskrba s pitno vodo) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju občine, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja z javno službo. V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda morajo lastniki in upravljavci zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti vse pogoje iz predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca pod pogoji, ki so določeni z Uredbo o oskrbi s pitno vodo. III. OBSEG STORITEV IN NALOGE JAVNE SLUŽBE 5. člen (obseg storitev javne službe) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda (režijski obrat Občine Horjul) na območjih javnih vodovodov, ki so v lasti občine zagotavlja: - oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo pod enakimi pogoji, - obveščanje uporabnikov javne službe o obveznostih in načinu izvajanja javne službe, - pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda z namenom obračuna storitev javne službe in vodenja predpisanih evidenc, - redno vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda, - redno vzdrževanje javnega vodovoda, - redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij namenjenih za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, - redno vzdrževanje priključkov stavb na javni vodovod, - vodenje evidenc v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, - poročanje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, - izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, - izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, - monitoring mikrobiološkega in kemijskega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, - monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo , - občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, - izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, - izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, - preverjanje pravilnosti podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda. Monitoring mikrobiološkega in kemijskega stanja se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda. Vodenje katastra javnega vodovoda in posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture zagotavlja Občina Horjul v okviru storitev javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in geodetsko dejavnost ter prostorsko načrtovanje. IV. NAČRTOVANJE JAVNEGA VODOVODA 6. člen (upravni postopki - javna pooblastila upravljavca) Upravljavec javnega vodovoda ima na podlagi veljavne zakonodaje naslednja pooblastila: 1. za pridobitev gradbenih dovoljenj: - izdaja projektne pogoje, - izdaja soglasja k projektnim rešitvam, - izdaja soglasja za priključitev; 2. za priključitev stavb ali gradbeni inženirskih objektov na javno vodovodno omrežje: - izdaja soglasja k priključitvi na javni vodovod, - izdaja soglasja k začasnemu priključku na javni vodovod, - izdaja soglasja h gradbiščnemu priključku na javni vodovod, - izdaja soglasja za ukinitev priključka na javni vodovod. K vlogi za pridobitev projektnih pogojev ter izdajo soglasja in soglasja za priklop na javni vodovod mora investitor oziroma od njega pooblaščeni projektant projektne dokumentacije predložiti dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivosti javnega vodovoda ne omogočajo novih dodatnih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. Soglasja za priključitev na javni vodovod upravljavec ni dolžan izdati, če odvod odpadnih vod ni ustrezno urejen oziroma bi lahko povzročil onesnaženje vira pitne vode. V primeru novogradenj upravljavec lahko predpiše še: - morebitne varnostne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali vodnih virov, predvidenih za zajem pitne vode, - morebitne pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena nova trasa vodovoda, - morebitne druge zahteve, ki imajo pomembno vlogo za delovanje in razvoj oskrbe z vodo. 7. člen (gradnja novega vodovoda) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na že obratujoči javni vodovod. Če povečanje območja že obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi premajhne zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda s katero se poveča njegova zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, praviloma prednost pred načrtovanjem novih zajetij za pitno vodo. 8. člen (prednostna raba pitne vode iz vodovoda) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva prednostna raba vode za oskrbo s pitno vodo pred rabo vode za ostale druge namene. Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda le na način, s katerim se ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov priključenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu. 9. člen (rezervne zmogljivosti in varno obratovanje javnega vodovoda) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo praviloma predvidena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda. Pri tem je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo. Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je nanj izveden ustrezen priključek. 10. člen (priključitev stavb na javni vodovod) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami Uredbe o oskrbi s pitno vodo in skladno z določili tega odloka. Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ni dolžan priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. V. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD 11. člen (storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) Izvedba priključka na javni vodovod je dovoljena samo na podlagi izdanega soglasja, ki ga izda upravljavec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Montažo vodovodnega priključka (instalacijska dela, tlačni preizkus in montažo vodomera) na javni vodovod lahko izvede le za taka dela strokovno usposobljen izvajalec. Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške uporabnika, prav tako tudi dobava in prva vgradnja vodomera na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Vsak obračunski vodomer mora biti pred vgradnjo pregledan in žigosan. Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora dopustiti preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo upravljav- ca in se krijejo iz naslova omrežnine. Vodomerni jašek mora biti za vse novogradnje nameščen izven stavbe. Popravilo vodovodnega priključka lahko opravi le za taka dela strokovno usposobljen izvajalec. Če je vodomer vgrajen v objektu ali če ni nameščen, uporabnik javnega vodovoda nosi vse nastale stroške popravila priključka v objektu. 12. člen (stroški vzdrževanja priključka na javni vodovod) Vzdrževanje vodovodnega priključka je storitev, ki jo uporabniki plačujejo s plačevanjem omrežnine. Zbrana sredstva so namenjena pokrivanju letnih stroškov javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine. 13. člen (obveznost priključitve na javni vodovod) Priključitev na javni vodovod na poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je obvezna pod izdanimi pogoji soglasja upravljalca za priključitev. Lastnik gradbeno inženirskega objekta ali stavbe mora za oskrbo s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na sekundarni vodovod. Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo. 14. člen (izvedba priključka) Upravljavec je dolžan omogočiti izvedbo priključka na javni vodovod in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik: - izpolnjuje vse pogoje navedene v izdanem soglasju za priključitev na javni vodovod, - če je vodovodni priključek s strani upravljavca pregledan, - če ima uporabnik poravnane vse obveznosti do upravljavca. Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej s samostojnim priključkom. VI. UPORABA JAVNEGA VODOVODA 15. člen (oskrba iz javnega vodovoda) Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovodnega omrežja samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu. 16. člen (omejitve pri lastni oskrbi s pitno vodo) Na oskrbovalnem območju, kjer je zagotovljena oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Prav tako se ne sme uporabljati vodnega vira, ki je namenjen javnemu vodovodu za lastno oskrbo s pitno vodo. Uporabnik, priključen na javni vodovod, ki določene potrebe rešuje iz drugega vira, mora poskrbeti, da sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in drug vodni vir izvedena ločeno. VII. MERITEV IN OBRAČUN KOLIČIN PORABLJENE VODE 17. člen (poraba vode) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej. Upravljavec praviloma enkrat letno ugotovi dejansko porabo dobavljene vode uporabniku. Za porabljeno pitno vodo upravljavec javne službe izda račun na podlagi: - odčitane količine porabljene pitne vode, - povprečne porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju, - ocenjene količine porabe pitne vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna. Račun iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente. Upravljavec javne službe oskrbe s pitno vodo izstavi račun; - lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. V primeru, da lastnik stavbo oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča odda v najem se lastnik in najemnik lahko dogovorita, komu naj upravljavec pošilja račune za porabljeno vodo. O dogovoru morata pisno obvestiti upravljavca . Ne glede na spremembo je lastnik dolžan upravljavcu poravnati vse neplačane obveznosti iz naslova oskrbe s pitno vodo. 18. člen (plačilo, ugovor na račun in opominjanje) Uporabnik mora prejeti račun plačati v roku, navedenem na računu. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v navedenem roku in upravljavcu ni poslal pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec lahko izda opomin, v katerem ga opozori na možnost prekinitve dobave vode. Če uporabnik ne plača zaračunanega MČOSOpis Občina Horjul e,eh,o„Ski„as,o,:„>sc~l2:8 © zneska niti v 15 dneh po prejemu opomina, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode. Uporabnik lahko poda upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v 8 dneh po prejemu računa. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika odgovoriti v roku 8 dni od prejema ugovora in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode. 19. člen (obračunski vodomer) Vsak nov uporabnik je dolžan namestiti obračunski vodomer na lastne stroške. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe na obračunskem vodomeru ali odvzemati vode iz javnega vodovodnega sistema pred obračunskim vodomerom. Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem in pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, preglede, menjave in odčitke . Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. V primeru merilnega mesta znotraj objekta se s strani upravljavca vzdržuje priključek od mesta priključka na javni vodovod do objekta ter vodomer. 20. člen (vodomeri v interni napeljavi) Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje. Na kmetijah se meri celotna količina porabljene vode iz javnega vodovoda v m3. Osnova za obračun vodarine je odčitano stanje prvega vodomera. Odčitek na drugem vodomeru, ki je inštaliran za prvim vodomerom pa je osnova za obračun storitev vezanih na odpadno vodo. 21. člen (okvare) Uporabnik je vsako okvaro na priključku ali vodomeru dolžan v najkrajšem možnem času prijaviti upravljavcu. Če uporabnik ali upravljavec ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe vode oziroma, če obračunskega vodomera ni mogoče odčitati se uporabniku obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja. Če pred tem še ni bilo nobenega obračuna, se določi povprečna poraba na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini Horjul za preteklo leto. 22. člen (določanje količin porabljene pitne vode za več uporabnikov ) Količine porabljene pitne vode za več uporabnikov pri merjeni porabi se določi : a) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu objekta oziroma internega vodovoda. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka je obveznost lastnikov oziroma upravljavcev takih objektov. b) V primerih, ko večstanovanjski objekt nima upravljavca objekta, upravljavec izjemoma lahko izda račune posameznim uporabnikom, na podlagi dogovora vseh strank glede načina obračuna, ključa delitve stroškov porabe vode, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov v primeru takšne delitve. V tem primeru so uporabniki upravljalcu dolžni javiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. 23. člen (obračun omrežnine v objektih pri ne merjeni porabi) Če stavba , za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 (vodomer DN 20). 24. člen (obračun vodarine pri ne merjeni porabi vode) Če se poraba vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1 (vodomer DN 20). VIII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA 25. člen (viri financiranja) Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so: - vodarina, - omrežnina, - lastna sredstva občanov in pravnih oseb, - sredstva občinskega proračuna, - drugi viri. 26. člen (cene storitev javne službe) Oblikovanje cen storitev javne službe se določa v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine in omrežnine. Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3. Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo, obnovi in vzdrževanju priključkov ter se uporabnikom obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera. Upravljavec vodovodnega sistema pripravi predlog cene vode na podlagi elaborata za oblikovanje cen javne storitve oskrbe s pitno vodo. Cena vode se potrdi s sklepom, ki ga potrdi občinski svet. Upravljavec je dolžan javno objaviti uporabnikom spremembo cene storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. IX. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA, UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV DEL 27. člen (obveznosti upravljavca javne službe oskrbe s pitno vodo) V okviru storitev javne službe pri oskrbi s pitno vodo, ima upravljavec poleg nalog iz 5. člena tega odloka, tudi naslednje obveznosti: - zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov, - zagotavljati delovanje javnega vodovoda, - načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu in priključkih, - izvajati strokovni nadzor nad gradnjo, obnovo cevovodov, objektov in naprav javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod, - nadzorovati izvajalce pri gradnji ostale infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod, - vzdrževati in menjavati obračunske vodomere skladno z zakonom o meroslovju, - odčitavati vodomere in skrbeti za obračun porabljene vode, - ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov v izrednih razmerah, - ustrezno obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvi dobave vode ali o spremembah kakovosti vode v sredstvih javnega obveščanja, - organizirati preskrbo s pitno vodo v primeru višje sile in o tem poročati pristojnim občinskim organom, - sistematično in strokovno pregledovati javni vodovod, letno spremljati vodne izgube v vodovodnem omrežju, ter pripravljati in izvajati programe ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub, - sistematično spremljati in pravočasno pripravljati predloge za učinkovite spremembe operativnega programa oskrbe s pitno vodo in občinskih predpisov s področja oskrbe s pitno vodo, - zagotavljati in izvajati ukrepe in obveze, ki izhajajo iz varovanja vodnih virov, - izvajati druge predpisane obveznosti. 28. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki imajo le na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico: - priključiti stavbo ali gradbeni inženirski objekt na javni vodovod, - izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku, - povečati odvzem pitne vode, - spremeniti dimenzijo vodovodnega priključka na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto, - ukiniti vodovodni priključek. 29. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki javne gospodarske službe so dolžni ravnati skladno z določbami tega odloka, pri tem pa morajo izpolnjevati naslednje obveznosti: - redno vzdrževati notranji vodovod z vsemi pripadajočimi objekti in napravami, - zgraditi in vzdrževati odjemno mesto, ki mora biti vedno dostopno za vzdrževanje, redne preglede, menjavo in odčitavanje vodomera, - varovati vodovodni priključek in odjemno mesto pred vdorom talne in odpadne vode, zmrzovanjem, prekomerno toploto in drugimi škodljivimi vplivi, - omogočiti upravljavcu javnega vodovoda preverjanje interne napeljave ter izvedbe in delovanja priključka na javni vodovod, - sporočati upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru in o nameravanem odvzemu vode iz hidrantov, - v roku 8 dni od nastanka sprememb pismeno obvestiti upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki vplivajo na obračun storitev - redno plačevati prejete račune za oskrbo z vodo, - urejati medsebojna razmerja z drugimi uporabniki, s katerimi je vezan isti obračunski vodomer, - upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode, - odgovarjati za škodo, ki jo s svojim neprimernim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu ali ostalim uporabnikom, - povrniti škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo kot posledice njihovega nepravilnega ravnanja, - opravljati druge obveznosti iz tega odloka. Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnega vodovoda mora lastnik nepremičnine, na kateri poteka vodovod dovoliti upravljavcu vodovoda dostop do objektov vodovodnega sistema. Upravljavec mora po posegu na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje. Nihče ne sme brez nadzora in dovoljenja upravljavca dostopati do objektov in naprav sistema za oskrbo s pitno vodo javnega vodovoda. Upravljavcu ne sme nihče onemogočiti dostopa do objektov in naprav javnega vodovoda. 30. člen (obveznosti izvajalcev del) Pred pričetkom vzdrževalnih, investicijskih in drugih del, ki potekajo v območju javnega vodovoda in lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, so vsi izvajalci dolžni od upravljavca javnega vodovoda pridobiti soglasje s pogoji za izvedbo del, ga obvestiti o pričetku del in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave ter zagotoviti vzpostavitev vodovodnega omrežja in opreme v prvotno stanje. Po opravljenem delu na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane. Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena. Povzročitelj škode je dolžan nemudoma obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju, času in vrsti poškodbe, ter nositi stroške popravila nastale poškodbe. X. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV 31. člen (uporaba javnih hidrantov) Hidranti v omrežju javnega vodovoda na območju občine Horjul morajo biti vedno ter povsod dostopni in v brezhibnem stanju. Služijo izključno zagotavljanju požarne varnosti. Upravljavec v sodelovanju z javno gasilsko službo praviloma enkrat letno pregleda javne hidrante na njihovem območju. Odvzem vode iz javnih hidrantov je brez dovoljenja upravljavca prepovedan. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nesreč. O odvzemu vode je treba kasneje v čim krajšem času obvestiti upravljavca vodovoda o namenu uporabe, trajanju in količini odvzete vode iz hidranta. Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen tudi za naslednje potrebe: - pranja cest, ulic, trgov, - zalivanja parkov ter javnih nasadov, - javnih prireditev, - polnjenja cistern za prevoz vode, - gradbenih del. Odvzem vode iz hidrantov za potrebe iz prejšnjega odstavka je dovoljen le s soglasjem upravljavca po predhodnem dogovoru o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo. 32. člen (poškodbe javnih hidrantov) V primeru poškodbe hidranta s strani uporabnika, mora le ta takoj o tem obvestiti upravljavca. Povzročitelj poškodbe odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi in nosi vse stroške popravila. Uporabnikova dolžnost je, da mora po končani uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. 33. člen (interni hidranti) Interni hidranti so sestavni del instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Za uporabo hidrantov na internem omrežju, ki se napajajo iz omrežja mimo obračunskih vodomerov, veljajo določbe 31. člena tega odloka. Interni hidranti v tem primeru morajo biti delavcem upravljavca vodovoda dostopni. Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode. XI. PREKINITEV IN OMEJITEV OSKRBE ZVODO 34. člen (prekinitev dobave vode uporabniku) Upravljavec lahko uporabniku na podlagi predhodnega obvestila prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih: - če je priključek na javno vodovodno omrežje izveden brez soglasja ali celo v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora oziroma prevzema v upravljanje s strani upravljalca, - če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno omrežje, - če uporabnik ne dopusti upravljavcu javnega vodovoda opravljati odčitavanja, pregled in zamenjavo obračunskega vodomera ter ne dovoli opraviti vzdrževanja priključka, - če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, - če uporabnik kljub opozorilu ne uredi od-jemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda, - če interna hišna instalacija in druge naprave uporabnika niso tehnično ustrezne in je zaradi te inštalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda, - če uporabnik na kakršenkoli način krši objavljene ukrepe v zvezi z varčevanjem z vodo, - če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode, v izrečenem roku, ki je na opominu naveden, - če upravljavec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od javnega vodovoda, - če je pretekel rok za odstranitev začasnega priključka, - če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali dobavo vode. Oskrba z vodo se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Uporabnika bremenijo vsi stroški prekinitev in ponovne zagotovitve oskrbe s pitno vodo ter morebitni dodatni stroški, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve. 35. člen (prekinitev oskrbe z vodo na zahtevo uporabnika) Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, na podlagi pisne odpovedi priključka ali zahtevka za prekinitev dobave vode s strani uporabnika. Na zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec dolžan začasno prekiniti oskrbo pitne vode uporabniku. Nastale stroške ukinitve priključka, prekinitve dobave in ponovne priključitve na javni vodovod plača uporabnik. 36. člen (prekinitev oskrbe uporabnikom za krajši čas) Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti prekiniti oskrbo s pitno vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih in napravah javnega vodovoda. O vzroku, o času trajanja prekinitve oskrbe vode obvesti uporabnike na krajevno običajen način ali z objavo na svoji spletni strani. V primeru nepredvidenih ali nujnih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodnem omrežju ima upravljavec za krajši čas pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti oskrbo vode brez predhodnega obvestila. 37. člen (prekinitev oskrbe uporabnikom v primeru višje sile) V primeru višje sile, kot so poplave, suša, požar, potres, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, pri tem pa mora postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode na krajevno običajen način. 38. člen (ukrepi ob pomanjkanju vode) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda brez odškodninske odgovornosti do uporabnika omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. V primeru pomanjkanja zadostne količine pitne vode v omrežju, se uporabnike na krajevno običajen način obvesti o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode. XII. NADZOR 39. člen (nadzor nad izvajanjem odloka o oskrbi s pitno vodo) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni občinski inšpektorat, pooblaščeni delavci upravljavca pa imajo pristojnost opravljanja strokovnega nadzora. XIII. KAZENSKE DOLOČBE 40. člen (prekrški in globe) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje upravljavec vodovoda: - če ne izpolnjuje obveznosti iz 5., 6., 11., 27. člena tega odloka, - če ravna v nasprotju s 14., 22., 36., 37. in 38. členom tega odloka, - če prekine dobavo vode v nasprotju s 34. in 35. členom tega odloka. Z globo 400,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca vodovoda, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnika, ki je pravna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki: - ne ravna v skladu s 29. členom tega odloka. Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena. Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnika - posameznika, če: - se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (11. člen), - se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (13. in 14. člen), - ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka, - nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku (19. in 41. člen), - ravna v nasprotju s 29. členom, - odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 31. in 33. členom. Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek izvajalca del - pravno osebo in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 30. členom. Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe - pravna oseba, če: - ravna v nasprotju s 22. členom. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen (prehodni roki) Uporabniki, ki še niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu javnega vodovoda v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka. Priključeni uporabniki na javni vodovod, ki še nimajo vgrajenega vodomera, so dolžni vgraditi obračunski vodomer v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka. Do vgraditve vodomera v skladu s prejšnjim odstavkom, se uporabnikom brez vgrajenega obračunskega vodomera vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz uredbe. Vsi lastniki zasebnih vodovodov v Občini Horjul imajo dolžnost urediti svoje sisteme za oskrbo s pitno vodo tako, da bo tehnična opremljenost zagotavljala oskrbo s pitno vodo v skladu z veljavnimi predpisi, standardi in normativi. Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb ali gradbenih inženirskih objektov na sekundarni vodovod. Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij mora Občina Horjul zagotavljati sredstva za vzdrževanje in zagotavljanje vode hidrantnega omrežja iz proračuna občine Horjul. 42. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Horjul z vsemi sprejetimi spremembami in dopolnitvami (Naš časopis, št. 299, december 2003, Uradni list RS, št. 33/2008). Do sprejema novega sklepa o določitvi cene vode v skladu s 26.členom tega Odloka, v veljavi ostane sklep št. 902-0002/2013-3, ki ga je občinski svet sprejel na svoji 12. seji dne 19.09.2013. 43. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 0392-0006/2018-1 Datum:18.09.2018 Župan Občine Horjul Janko Prebil l.r. NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 5. november 2018^» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obvestilo o lokalnih volitvah Na lokalnih volitvah, ki bodo potekala 18. novembra 2018 bodo občani občine Dobrova - Polhov Gradec glasovali še vedno na 11 voliščih, kot do sedaj, vendar na treh s spremenjenimi lokacijami sedeža volišča. Kot smo pisali že spomladi, je razlog za spremembe sedežev volišč uvedba 79.a člena Zakona o volitvah v državni zbor, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo poseglo v navedeni zakon, ki po novem določa, da morajo od 1. februarja dalje biti vsa volišča arhitektonsko dostopna invalidom. Občinska volilna komisija je določila tri nove sedeže volišč. Volivci, ki so do sedaj volili na volišču v Kulturnem Domu Jakoba Trobca, bodo dobili povabilo, da se udeležijo volitev na volišču v prostorih Osnovne šole Polhov Gradec, ki je dostopna iz parkirišča pred šolo, volivci, ki so prej volili na Dobrovi v kulturni dvorani Zadružnega doma na Dobrovi, pa bodo po novem volili v prostorih avle v Osnovni šoli na Dobrovi, kjer je prav tako neoviran dostop omogočen iz glavnega vhoda šole. Prav tako je iz razloga dostopnosti spremenjena tudi lokacija volišča v Brezju, ki pa ostaja v neposredni bližini sedanjega volišča, v poslovnih prostorih Koprivec. Tudi volivci zaselka Kurja vas bodo letos že drugič lahko svoj glas lahko oddali na volišču v Šentjoštu. Občinska volilna komisija Predčasno glasovanje Predčasno glasovanje za vse volivce, ki bodo v nedeljo, 18. 11. 2018, odsotni iz kraja stalnega prebivališča (kjer so sicer vpisani v volilni imenik), bo potekalo od torek, 13. 11. 2018 in sredo, 14. 11. 2018, med 7.00 in 19.00 uro, na sedežu Občinske volilne komisije, Stara cesta 13, 1356 Dobrova. Volivce, ki se nameravajo udeležiti predčasnega glasovanja, prosimo, da imajo s seboj osebni dokument, ki izkazuje njihovo identiteto, ter obvestilo o volišču, na katerem bi imeli pravico glasovati v nedeljo, 18. 11. 2018. Glasovanje po pošti Po določbi 81. člena Zakona o volitvah v državni zbor lahko volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovar-stvenem zavodu za institucionalno varstvo, glasujejo po pošti. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, če to sporočijo Občinski volilni komisiji Občine Dobrova-Polhov Gradec in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Volivec, ki uveljavlja pravico glasovanja po pošti, mora najpozneje 10 (deset) dni pred dnem glasovanja, to je do vključno srede, 7. 11. 2018, poslati Občinski volilni komi- siji Občine Dobrova- Polhov Gradec zahtevek za ta način glasovanja. V zahtevku mora navesti svoje osebne podatke ter naslov, na katerega naj mu volilna komisija pošlje volilno gradivo. Glasovanje na domu Po določbi 81. člena Zakona o lokalnih volitvah volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja. Volivec, ki uveljavlja pravico glasovanja na domu, mora najpozneje 3 (tri) dni pred dnem glasovanja, to je do srede, 14. 11. 2018, poslati Občinski volilni komisiji Občine Dobrova- Polhov Gradec zahtevek za ta način glasovanja. V zahtevku navede svoje osebne podatke. Kolikor tega ne more storiti sam, lahko v njegovem imenu vloži zahtevek tudi družinski član, sosed ali druga oseba vredna zaupanja (navesti mora svoje osebne podatke in tudi identifikacijsko številko osebnega dokumenta). Občinska volilna komisija Občine Dobrova-Polhov Gradec O b v e s t i l o Občinska volilna komisija Občine Dobrova- Polhov Gradec obvešča krajane Krajevne skupnosti Polhov Gradec, da za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec ni bilo vloženih dovolj kandidatov, zato se glasovanje na rednih lokalnih volitvah dne 18. 11. 2018 za člane sveta te krajevne skupnosti v VE 1 Polhov Gradec - novi del (1 član), v VE 5 Podreber - Srednja vas (1 član) in v VE 8, Dolenja vas - Dvor (dva člana) ne bo izvedlo. Občinska volilna komisija je zato razpisala naknadne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec, ki bodo v nedeljo, 2. decembra 2018. Rok za oddajo kandidatur je petek, 9. november 2018 do 12. ure. Obrazci za pripravo kandidature so na razpolago v vložišču Občine Dobrova- Polhov Gradec in na spletni strani Občine (http://www.dobrova-polhovgradec.si). Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na tajnico občinske volilne komisije (01 3601 800). Predsednica Občinske volilne komisije Alojzija Alič, univ. dipl. prav., l.r. Spremenjena prometna ureditev v Stranski vasi Gradbena dela v križišču v Stranski vasi so uspešno zaključena. Izvedena je razširitev obstoječega križišča, izgrajen oporni zid, hodnik za pešce ter ustrezno odvodnjavanje. Z ureditvijo križišča namerava občina po rekonstrukciji ceste Šujica - Podutik preusmeriti glavni prometni tok iz smeri Podutik-Stranska vas in s tem razbremeniti prometno ožino v Stranski vasi. Obnova križišča je prva faza te preusmeritve, pripravljalna dela za načrtovano rekonstrukcijo ceste Podutik - Šujica že potekajo in bodo predvidoma izvedena v naslednjih dveh letih. Zaradi vse pogostejših zasto- jev tovornih vozil na podutiški ridi pod avtoservisom Suha-dolc, občina v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana že pripravlja ukrepe za omejitev pretoka tovornega prometa nad 7,5 ton, z izjemo lokalnega prometa. Ukrep se bo izvedel zaradi težkih tovornih vozil, ki ob gneči na zahodni obvoznici, z ljubljanske severne obvoznice po Podutiški cesti vozijo proti Dobrovi in obratno. Najpomembnejša novost je sprememba poteka prednostne ceste. Z rekonstrukcijo križišča je tako postala prednostna cesta Šujica -Podutik. Vse udeležence v prometu prosimo, naj bodo pri vožnji skozi novo križišče v Stranski vasi previdni in dosledno upoštevajo prometno signalizacijo. Občinska uprava Zbor občanov na Dobrovi Center Emila Adamiča bo ugledal luč sveta V šolski avli na Dobrovi je bil v sredo, 17. oktobra, zbor občanov krajevne skupnosti Dobrova. Namenjen je bil predstavitvi idejnega projekta Centra Emila Adamiča - medgeneracijskega kulturnega središča na Dobrovi. Uvodoma je župan Franc Setnikar, ki je bil tudi sklicatelj, pozdravil zbrane ter povedal, da je namen zbora, poleg informiranja o odvijajočih se razvojnih in širitvenih projektih na območju Dobrove, predvsem seznanitev z idejnim projektom o medgeneracij-skem kulturnem središču, ki ga je že podprla delovna skupina za spremljanje priprave in izgradnje poslovno-trgovske-ga centra na Dobrovi in prav tako občinski svet. Besedo je nato predal Igorju Jurkovniku, idejnemu vodji in arhitektu novozasnovanega objekta. Ta je predstavil vsebine stavbe, ki so nastajale tudi na podlagi predlogov društev in vseh občanov. V pritličju so tako predvideni velika kulturna dvorana z zaodrjem, ki bo dodatno lahko namenjeno uporabi lokalnih društev; prostor za starejše ali društva oz. medgeneracijska soba; prostori za zdravstvene dejavnosti (2 prostora za zobno ambulanto, 2 za družinsko medicino, 2 sestrski sobi, 1 za referenčno ambulanto in 1 za patronažo) in prostori za lekarno, čajno kuhinjo, sanitarije ter 2 prostora za tržne dejavnosti, kot so banka, pošta, ketering. Dodal je, da je pred objektom velik tlakovan in pokrit prostor, namenjen najrazličnejšim družabnim dogodkom in tudi lokalni tržnici. V prvem nadstropju bodo prostor za lokalno samoupravo, arhiv, matični urad in prostor za knjižnične dejavnosti ter stalne razstave ali potopisna predavanja. V drugem nadstropju bo vhod v malo dvorano, ki bo primerna za godbo ali prireditve manjšega obsega. Arhitekt je povedal, da skupna kvadratura objekta znaša okoli 2.400 m?, v višino meri 10,5 metra in je energetsko učinkovit ter z estetskega vidika prijazen občanom, saj gre za kombinacijo moderne in klasične gradnje. Zbrane je seznanil, da je pred objektom prostor za parkiranje, in sicer je načrtovanih 59 parkirnih mest, 7 za invalide, in prostor za kolesa. Zupan je še dodal, da gre za investicijo, ocenjeno na 4,6 milijona evrov, ter dopolnil, da je občinski svet že potrdil pre-dinvesticijsko zasnovo in investicijski program za center ter ga vključil v občinski proračun. Občani so nato dobili priložnost za vprašanja. Na vprašanje v zvezi z gradnjo trgovine je župan odgovoril, da trgovina ni stvar občine, pač pa gre za samostojen objekt, res pa je, da je občina redno v stiku s potencialnimi investitorji. Zagotovil je, da trgovina na Dobrovi bo, saj obstajata dva zainteresirana graditelja, ki bi takoj s sprejetim občinskim prostorskim načrtom pristopila h gradnji objekta. Odgovor glede pošte na Dobrovi se je glasil, da prostor za pošto v objektu je zagotovljen, vendar ta trenutno ni zainteresirana zanj, prav tako je praksa poslovanja podjetja v zadnjem času naklonjena zapiranju manjših poslovalnic in bo odločitev jasna v času gradnje. Izrečen je bil tudi pomislek glede premajhnega števila predvidenih parkirnih mest. Zupan je pojasnil, da bo prostor za parkiranje tudi pred trgovino, prav tako pa tudi na lokaciji, kjer je načrtovana ureditev parkirišča parkiraj in se pelji na Dobrovi, zasnovo katerega so si zbrani lahko tudi ogledali. Nekoliko burnejša razprava se je razvila ob pomisleku nekaterih, da je pri pridobivanju soglasij za Center Emila Adamiča šlo za pogajanja glede izgradnje zadrževalnika na Dobrovi. Zupan je ob tem jasno in glasno zagotovil, da ta projekt ni nikakor povezan s predvideno izgradnjo zadrževalnika, saj zemljišča ne posegajo v območje DPN, pač pa v območje majhne poplavne ogroženosti, kjer je takšna gradnja dopustna. Prav tako je ponovno zagotovil, da si bo še naprej prizadeval, da do druge faze državnega prostorskega načrta, torej zadrževalnika na Dobrovi ne bo prišlo. Setnikar je še dodal, da je končna časovnica poteka gradnje vezana na sprejem občinskega prostorskega načrta, ki bo obravnavan in sprejet na seji občinskega sveta še to jesen. Temu bosta sledila razpis za izbiro izvajalca in sklenitev gradbene pogodbe po pogodbeni klavzuli obračuna izvedenih del »ključ v roke« s fiksno ter nespremenljivo ceno. Odprta so bila tudi vprašanja, vezana na druge projekte oziroma širši razvoj Dobrove, in sicer glede prometnega režima, ki bi po mnenju nekaterih z izgradnjo centra središče kraja razdelil na dva dela, zato so nekateri že predlagali obvozno cesto. Setnikar je povedal, da so dokumenti glede gradnje obvoznice prav tako pripravljeni, vendar jih k izgradnji centra niso prilagali, saj bi zaradi naravovarstvenikov postopek lahko le še bolj zavlekli, bo pa naslednja sprememba prostorskega načrta namenjena posebej obvoznicam in kolesarskim potem. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje glede gradnje doma starejših. Čeprav je ministrstvo letos podelilo zgolj eno tako koncesijo, je takšen objekt tukaj kratkoročno težko pričakovan, prostor zanj je že začrtan v prostorskem aktu, in sicer v Polhovem Gradcu. Zupan je še pojasnil, da se problematike staranja zavedajo, zato so v dogovoru z domom starejših na Bokalcah, kjer so pripravljeni pomagati, da bi v občini organizirali eno od oblik dnevnega varstva starejših. Nekaj vprašanj je bilo izrečenih tudi na teme ureditve signalizacije v Stranski vasi, zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti na Dobrovi, o čemer smo že obširno pisali. Ob koncu se je župan Setni-kar zahvalil vsem za udeležbo in izrazil željo, da se zastavljeni projekti, ki prispevajo k blaginji vseh občanov, čim prej tudi uresničijo. Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec & 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skozi Brezje urejen odsek kolesarske povezave Septembra je bil urejen odsek kolesarske poti od Loga mimo Brezij proti Horjulu, ki bo občine povezal z Barjem. Občine Log - Dragomer, Dobrova - Polhov Gradec in Horjul so se že pred časom dogovarjale o ureditvi kolesarske povezave, ki bi jih povezala z Barjem. Sprva so sicer želele s skupnim projektom kandidirati za evropska sredstva, vendar so bila mnenja zaradi optimizacije postopkov različna. Občina Log - Dragomer je svoj del projekta prijavila na program Leader in zanj pridobila sredstva, občina Dobrova - Polhov Gradec pa se je odločila projekt izpeljati z lastnimi sredstvi, saj je bil vložek manjši, ker večina poti poteka po že obstoječi cesti. Projekt je sprva narekoval izdelavo trase, sklenitev dogovorov z lastniki zemljišč ter pridobitev soglasij za postavitev usmerjevalnih tabel oziroma znakov, ki označujejo kolesarsko pot, ter utrditev makadamskega odseka poti in postavitev ograj na nevarnih odsekih. Oktobra je bil tako že urejen celoten odsek kolesarske poti na območju občine Dobrova - Polhov Gradec, in sicer od občinske meje z občino Log - Dragomer mimo Brezij do občinske meje z občino Horjul. Celotna dolžina tega odseka trase meri nekaj več kot dva kilometra in je občino stala 17.175 evrov z DDV. Vaščani Brezja so nad kolesarsko potjo navdušeni in pričakujejo čimprejšnjo ureditev preostalih odsekov, da se bodo v sosednje občine lahko varno odpeljali tudi s kolesom. Nadja Prosen Verbič Fotografija: arhiv občine Uredili bodo zunanje površine OŠ Polhov Gradec V občinskih prostorih sta v torek, 16. oktobra, župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar in direktor podjetja Euro Grad Mirsad Letic podpisala 1.045.238 evrov (z DDV) vredno pogodbo za ureditev zunanjih površin OŠ Polhov Gradec. Izvajalec bo z deli predvidoma začel na začetku novembra, končal pa naj bi jih do sredine junija 2019. Gradnja je zaradi terena, ki se je v preteklosti izkazal kot izjemno zahteven, načrtovana v dveh fazah. V prvi bodo zgradili podporne zidove in pilotne stene. Potem bodo obnovili obstoječe nogometno igrišče, uredili atletsko stezo in parkirišče ter dostopno pot, zgradili košarkarsko igrišče, igrišče za suvanje krogle, igrišče za odbojko na mivki in površino za skok v daljino, ob tem pa bodo postavili še montažne tribune in ograje ob igriščih. Na mestu gradnje je bil v torek, 23. oktobra, še sestanek, namenjen podrobnejšemu ogledu. Tam so se ključni partnerji dogovorili, kako bodo organizirali gradbišče, da bo čim manj moteče za pouk in čim bolj po meri delavcev. Izvajalec del bo med gradnjo namreč moral posebno pozornost nameniti varnosti, saj gre za šolski okoliš, zato se ob prihodih in odhodih otrok v šolo in iz nje ne bo smel odvijati tovorni promet, gradbišče pa bo moralo biti dobro ograjeno, da bo preprečevalo kakršenkoli vstop obiskovalcem in otrokom. Slednje je župan poudaril tudi ob podpisu pogodbe, in sicer je direktorju izvajalskega podjetja zaželel, da bi gradnja potekala nemoteno in brez nepredvidenih dogodkov, saj bo v bližini gradbišča prisotnih veliko otrok. Ta je ob tem zatrdil, da se bodo v največji možni meri potrudili za zagotavljanje varnosti. Nadja Prosen Verbič Obnovljena čistilna naprava v Polhovem Gradcu v uporabi Prostor obnovljene čistilne naprave v Polhovem Gradcu je bil v petek, 4. oktobra. Kraj slavnostnega odprtja, ki so se ga udeležili številni predstavniki financerja projekta, izvajalcev, občine, občinskega sveta in krajani. Pomemben infrastrukturni objekt - obnovljena čistilna naprava v Polhovem Gradcu zdaj skrbi za odgovorno ravnanje z odpadnimi vodami, manj škodljivih emisij v vodi iz komunalnih virov onesnaženja, ščiti vodne vire in njihovo kakovost, nenazadnje pa prispeva tudi k boljši kakovosti življenja in zdravja okoliških prebivalcev, je ob odprtju povedala povezovalka dogodka Lucija Trobec. Župan Franc Se-tnikar je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da gre za pomemben projekt tako za kraj kot okolico, zahvalil se je vsem krajanom za strpnost, izvajalcem del in vzdrževalcem za kakovostno opravljeno delo, v prvi vrsti pa predstavnikom Javnega holdinga Ljubljana za posluh in financiranje naložbe, ki je zdaj desetkrat bolj zmogljiva in bo zato omogočala tudi nove priklope. Povedal je, da bi občina potrebovala še vsaj dva takšna objekta in izrazil upanje, da se bodo v naslednjem letu takšnega dogodka veselili na Dobrovi. Sledil je prerez traku, ki so ga opravili župan, direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde in predsednik krajevne skupnosti Polhov Gradec Alojzij Stanovnik. Uradni del, ki ga je popestrila pesem Briških cvetk, se je zaključil z vodenim ogledom novih zmogljivosti čistilne naprave, vredne dobra 2 milijona evrov, na katero je zdaj že priključenih 146 gospodinjstev in dopušča še dvakrat več priklopov ter je trenutno v fazi poskusnega obratovanja. Od ideje do uresničitve preteklo 10 let Projekt obnove čistilne naprave je potekal od novembra 2016 do letošnjega septembra. Sicer pa so idejne zasnove datirane že z začetkom leta 2008. Razlog za načrtovano investicijo je bila vse večja oziroma prevelika obremenjenost obstoječe čistilne naprave Polhov Gradec, kar je zmanjševalo njeno učinkovitost, njena zastarela tehnologija pa niti ni omogočala doseganja zakonsko predpisanih standardov čiščenja odpadne vode. Odkar je Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija (v nadaljevanju VO-KA) začelo s pridobivanjem gradbene dokumentacije - PGD in PZI, so se tudi projektni pogoji spremenili, zato je bilo kar nekaj faz treba nekajkrat ponoviti. Konec leta 2014 je Upravna enota Vič - Rudnik izdala gradbeno dovoljenje, vendar je investitorja čakal še revizijski pregled. Marca 2016 je VO-KA vendarle objavila razpis za izbiro izvajalca in po postopku pogajanj izbrala gradbeno podjetje Godina. Podjetje je začelo z obnovo čistilne naprave, kamor prihaja odpadna voda iz mešanega sistema kanalizacije preko že obstoječega kanala za meteorno vodo. Zgradili so upravni objekt, ki združuje nekatere tehnološke funkcije in upravne prostore. Prav tako so preuredili razbremenjevanje viškov vode in jo usmerili v od-vodnik. Obstoječi razbremenilni objekt kanalizacijskega sistema so spremenili tako, da so vso količino vode speljali v obstoječi kanal, vzporedni dovod pa opustili. Obstoječi raz-bremenilnik je postal revizijski jašek. Na obstoječem odseku kanala in v predvidenem območju ČN so zgradili nov razbremenilni objekt. Prav tako je na novo postavljen objekt za mehansko predčiščenje. Novozgrajeni zadrževalni bazen je ohranil vlogo zadrževanja padavinske vode. Postaviti je treba še SRB-bazen in urediti zalogovnik odvečnega blata. Za nemoteno delovanje objektov ČN je bil potreben nov dovod elektrike z odjemnim mestom in internimi elektroinštalaci-jami ter nadzornim sistemom. Ustrezno so uredili tudi zunanje in vse pohodne površine s travo in asfaltom, plato naprave pa ogradili z žično ograjo, skladno z zahtevami lokacijskega načrta. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec & 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Postaja občina celovita turistična destinacija? Turizem zagotovo igra pomembno vlogo pri razvoju občine Dobrova - Polhov Gradec. K temu močno prispevajo kulturna dediščina, krajina, naravne lepote in geografske značilnosti, kot na primer bližina glavnega mesta. Najpomembnejša pri vsem tem pa je politika razvoja občine Dobrova - Polhov Gradec, ki v turizmu vidi velike priložnosti in mu zato namenja veliko pozornost. V preteklih letih je izvedla številne aktivnosti, tako v smeri promocije lokalne hrane in razvoja produktov kot razvoja turistične ponudbe. Med bolj odmevnimi so: ureditev tržnice pred Intersparom; lastna blagovna znamka Dobrote Blagajeve dežele; cula dobrot Blagajeve dežele - izvirni kulinarični spominek z lokalnimi dobrotami, pridelanimi na naših kmetijah na tradicionalni način; program Čaj z grofom Blagajem; kulinarični produkt Dobrote Blagajeve dežele, s katerim so se uvrstili med finaliste akcije Slovenia's hidden gems, ki jo vodi Radio SI; vklju- čitev v sistem Zelene sheme slovenskega turizma, zasnovan na mednarodnih standardih, v okviru katerega se ocenjuje 100 meril na šestih tematskih področjih, in pridobitev bronastega znaka Slovenia green; izobraževanja in delavnice za pridelovalce lokalne hrane, ponudnike storitev, malih obrtnih izdelkov; z evropskimi sredstvi obnovljena Hiša v grajskem parku, kjer je zdaj prostor za razvoj turistične ponudbe in prodajo pridelkov in izdelkov lokalnih ponudnikov. Lani pa je občina skupaj s partnerji naredila velik preskok, in sicer na področju nastanitev ter novega turističnega produkta Polhov doživljajski park, ki je konkretno pomnožil število turistov v občini. Park je oktobra obiskalo povprečno 30 oseb na dan Polhov doživljajski park, ta pomembna turistična pridobitev je zaživela konec junija in od takrat z lesenimi kipi živali, doživljajsko-interpretacijskimi točkami, didaktičnimi elementi, knjižico in tematskimi vodenji privablja družine, vrtce in šolo iz cele Slovenije. Od tedaj pa do sredine oktobra je park obiskalo več kot 2.120 obiskovalcev, od tega sta bili dve tretjini družinskih ogledov in 25 ogledov organiziranih slovenskih skupin. S prevodom slikanice in knjižice pa se pričakujejo tudi obiskovalci iz drugih držav. S pomočjo Turizma Ljubljana in gostilne Pratkar se je doživljajski park uspešno predstavil v Ljubljani, na razstavnih panojih na Krakovskem nasipu. Projekt v pretežni meri sofinancirajo s pomočjo evropskih sredstev. Poleg urejenega parka je KUD Dobrova in Glasbene šole Emila Adamiča pripravilo tudi dramsko uprizoritev zgodbe Polh in Gradec. Avgusta registriranih 633 nočitev Na območju občine lani še niso beležili nastanitev, avgusta letos pa je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije registriranih kar 633 nočitev v namestitvenih kapacitetah osmih ponudnikov s skupaj 49 ležišči. Kraje v občini so letos obiskali gostje iz 42 držav, med katerimi so na prvem mestu gostje iz Italije, 13 %, na 2. mestu so Nizozemci, 8 % in na tretjem Francozi, 7 %. Izzivi za naprej Ustvarjalci turizma so poleg občine predvsem vsi občani oziroma lokalno prebivalstvo, zato ideje in programi nastajajo vzajemno. Že letos skupaj pripravljajo nadgradnjo blagovne znamke Dobrote Blagajeve dežele z destinacijsko znamko, saj želijo celovito pristopiti k povečanju prepoznavnosti območja. Naslednji izziv letošnje zime je oblikovati kratke turistične programe in nekajurna doživetja, kot so restavratorske delavnice, delavnice peke kruha v krušni peči, izdelovanja lesenih predmetov, preizkušanje domačih kuharskih receptov, ogled proizvodnje domačega sira, predstavitev čebelarstva z degustacijo lokalnih vrst medu, vodene izlete po Polhograj-skem hribovju in druge, kjer si bodo občina kot organizator in lokalno prebivalstvo kot nosilci različnih dejavnosti ponovno podali roko. Izredno pomemben izziv pa je tretji - ureditev prve slovenske zvočne planinske poti Zven zaklete grofice, ki bo vodila na Gradišče. Z njo se na inovativen način povezujeta zgodba Emila Adamiča in povest o Zakleti grofici. Pri uresničitvi te ideje bodo občini priskočili na pomoč planinci in učenci OŠ Dobrova ter Evropa, saj se za ureditev te zvočne planinske poti pričakuje pridobitev evropskih sredstev. Nadja Prosen Verbič Fotografija: občinski arhiv Občina Dobrova - Polhov Gradec je lani skupaj s partnerji na področju turizma naredila velik preskok, in sicer s prvimi registriranimi nastanitvami ter novim turističnim produktom Polhov doživljajski park, ki v občino dnevno privablja obiskovalce. Vabilo Dobrovci, Pograjci, Črnovršci, Šentjoščani ... vsi krajani, vaščani in občani! Vabimo vas, da skupaj zgradimo prepoznavno destinacijsko znamko in učinkovit slogan, ki bosta predstavljala našo bogato in privlačno ponudbo, ji dodala potrebno vrednost, privabila želene obiskovalce ter se naselila v naših srcih. Ali kot je rekel dr. Andrej Pompe, ki bo naše delavnice vodil: »Znamka je lahko čustvena kot človek. Če postane takšna, potem se lažje vpleta v življenje, bolj je priljubljena in se globlje zasidra v srce.« Znamko bomo snovali, ji dali želeno mesto in vrednost na treh skupnih srečanjih, ki bodo v Polhograjski graščini. Na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 15. novembra, (od 14. do 18. ure) bomo raziskovali vlogo in moč znamke ter poiskali vrednote in značilnosti naše okolice. Drugo srečanje, v četrtek, 22. novembra, (od 14. do 18. ure) bomo namenili izboru znamke in njeni temeljni obljubi. Na tretji četrtkovi delavnici 6. decembra (od 14. do 18. ure) pa bomo skupaj izbrali ključne usmeritve uporabe znamke in se seznanili z načinom njene uporabe na področju trženja. Delavnice so brezplačne, obvezne so prijave, ki jih pošljite na naslov helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si do 12. novembra. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 01 3601 800. Pridite in soustvarite našo in vašo prihodnost. Partnerji v operaciji: Občinska uprava Vabljeni! 'MlUlri ■I.*! hxihm & m mm v ■HJHit II I ............ 1 AS Odprtje ceste na Hruševem V petek, 5. oktobra, so na Hruševem uradno odprli prenovljen cestni odsek z javno razsvetljavo. Gre za cestišče, katerega obnova je potekala v dveh fazah. Leta 2014 so z deli začeli na zgornjem delu Hruševa in obnovili 400 metrov ceste, druga faza se je sledila letos in se končala pri mostu čez Gradaščico. Obnovili so spodnji in zgornji ustroj ceste ter uredili odvodnjavanje. Letos so s kamnito zložbo obložili še levo in desno brežino pred in za mostom čez Gradaščico, prav tako je bila zgrajena tudi nova javna razsvetljava, saj so pred tem spodnji del Hruševa razsvetljevale zgolj 4 svetilke. Sočasno pa so ob cesti zamenjali še obstoječe svetilke z novimi lučmi LED, ki so skladne z uredbo o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja. Skupaj je bil tako obnovljen dober kilometer ceste, postavljenih je bilo 22 novih drogov javne razsvetljave s svetilkami, poleg tega pa so zamenjali 18 svetilk obstoječe javne razsvetljave. Vse to za 307.133,53 evra. Ob odprtju je zbrane vaščane, predstavnike občine ter občinskega sveta pozdravil župan Franc Setnikar, ki je dejal, da lepo urejena cesta prida poseben pečat vasi, ob njej so tudi srečevanja in kramljanja prijetnejša. Vsem je zaželel, naj se po cesti vozijo varno in po prometnih predpisih. Pohvalil je vse, ki so bili v projekt vključeni, in končal z željo, da se ob takšnih dogodkih še velikokrat srečajo. Simboličen prerez traku sta opravila župan in predstavnik krajevne skupnosti Dobrova Klemen Žerovnik ter tako tudi uradno obnovljeno cesto ter javno razsvetljavo predala svojemu namenu. Blagoslov del je nato opravil še dobrovski župnik, ki je poudaril, da ta cesta vodi do ene lepših dobrovskih podružnic, k cerkvi svetega Jurija. Dogodek je bil priložnost tudi za pogovor in druženje ob pripravljeni pogostitvi. Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec & 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogodki in novosti novembra Lepo obnovili kapelico Blagoslovili so obnovljeno kapelico Jezusovega Križa na Selu - Hruševo. Kapelica Jezusovega Križa, ki stoji na poti Hruševo - Šujica, na Selu in nosi letnico 1894 je s sredstvi in ob sodelovanju Krajevne skupnosti Dobrova ter župnije Dobrova lepo obnovljena. Predstavnik Krajevne skupnosti Dobrova za vas Hruševo Janez Rozman je povedal, da je pred kapelico že stal križ, torej gre za zelo staro znamenje, zato je njegova ohranitev toliko pomembnejša. Pomen ohranjanja spomenikov svojim zanamcem je v nagovoru izpostavil tudi predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc ter se zahvalil župniji za sodelovanje, saj so z obnovo na lep način preteklost združili s prihodnostjo. Veselje nad novo obnovljeno kapelico Jezusovega križa je izrazil tudi župnik Alojzij Golob, Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri obnovi ter pohvalil izredno mojstrsko delo restavratorske delavnice iz Šentjošta, ki je križ obnovilo, Obnovljeno znamenje je dobrovski župnik blagoslovil ter skupaj z vsemi navzočimi zmolil desetko rožnega venca za vse, ki jih je in jih bo tod mimo vodila pot, Nadja Prosen Verbič Mesec november je tu. Naj nas morda vremensko pusti dnevi in novembrska megla ne prevzamejo preveč. Tudi to je del narave. Da bomo prepodili meglo in sivino, vas tokrat vabimo v knjižnico v polhograjski graščini. Dobra knjiga, lepa beseda, pravljica za lahko noč, vse to je na voljo, na dosegu roke. Bliža pa se tudi že čarobni december, z njim pa tradicionalni Miklavžev sejem in njegove dobrote. Spremljajte nas in obiščite dogodke, ki jih pripravljamo za vas. Polhov doživljajski park Vabljeni v Polhov doživljajski park, V njem boste polhu pomagali najti novi dom in se naučili veliko zanimivih reči o njegovih prijateljih, Odpiralne čase preverite na spletni strani www.grad-polhovgradec.si/ polhov-dozivljajski-park ali visitpol-hovgradec,si/prireditve, na FB-stra-ni Polhograjska graščina ter Insta-gram profilu Polhograjska graščina, Hiša v parku Do pomladi zapira svoja vrata, Voden ogled dvorske cerkve V nedeljo, 4, novembra, od 14, do 16, ure vabljeni na brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv, Petra, ki velja za eno najlepših cerkva pozne gotike pri nas, V notranjosti si lahko ogledate lesen strop, ki z okrasjem posnema gotske oboke, renesančno oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih je ob obredih sedela gosposka, Vodil bo vodnik Marjan Malovrh, za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali znameniti gotski cerkvi sv, Petra v Dvoru, Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto, Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska, Čaj z grofom Blagajem Čajanke so ob petkih popoldan, Obvezna je predhodna najava, GRAJSKA knjižnica Polhov Gradec Vrata grajske knjižnice so odprta vsak četrtek od 17, do 19, ure in ob sobotah od 10, do 12, ure, Vabljeni, da si v knjižnici izberete knjigo za krajšanje dolgih večerov, ki prihajajo, V njej velja članarina Mestne knjižnice Ljubljana, zato vabljeni tudi vsi člani MKL, ki obiskujete ostale enote, V knjižnici je na voljo veliko literature, ki je priporočena za domača branja (za osnovne in srednje šole) in bralne značke, zato vabljeni tudi šolarji in dijaki, Članarine za mlade do 18, leta ni, Rekorder Lovrenca na vrhu v manj kot 16 minutah Turistično društvo Polhov Gradec je v soboto, 22. oktobra, uspešno pod streho spravilo gorski tek Rekord Lovrenca in skupaj z rekorderjem postavilo visoko merilo za naslednje leto. Sv, Lovrenc nad Polhovim Gradcem - priljubljena izletniška točka marsikaterega domačina, pa tudi Ljubljančana, a tokrat ciljna točka prvega gorskega teka, ki ga je organizator poimenoval Rekord Lovrenca, S starta pri čebelarskem domu se je 80 tekačev posamično in ena skupina društva Lep je dan z nekajsekundnim zamikom podalo po utrjeni trasi na vrh, kjer je bil pri cerkvi cilj, Celotna trasa je merila 1,5 kilometra, tekači pa so od starta do cilja premagali okoli 420 m višinske razlike, Zmagovalca in rekorderja krstnega teka na Lovrenc sta postala Jošt Lapaj-ne in Polonca Mlinar, Lapajne, sicer v svetu gorskih tekačev dobro znano ime in hkrati tudi trener mladih tekačev, je za vzpon iz Polhovega Gradca do vrha potreboval manj kot 16 minut in je bil za nekaj sekund hitrejši od Simona Aliča in minuto od Dušana Globočnika, Domačinka Polonca Mlinar pa je traso odtekla z odličnim časom 18 minut in bila najboljša med ženskami in deseta absolutno, Slo maraton je o njej poročal kot o nepoznani med gorskimi tekači, ki pa bi s takim tekom teoretično v Planici (400) sodila v sam vrh, Dobro organizacijo je ob koncu teka za odrasle zmotilo le močno deževje, ki je preprečilo Polhkov tek za otroke, Tako bi številka vseh tekačev presegla 100, kar je velik uspeh za organizacijsko ekipo članov Turističnega društva Polhov Gradec, Podelitev priznanj in odličij je na koncu potekala pod šotorom, kjer je najboljšim čestital tudi župan Franc Setnikar, Najhitrejši so poleg medalj prejeli tudi darilne vrečke, ki so bile bogato založene, za kar so zaslužni številni sponzorji, ki so dogodek podprli, Dodati ni kaj, vse čestitke organizatorju in naj se glas, ki pravi, tek ima dušo in potencial, širi, da se bo naslednje leto Rekord Lovrenca podiral, Nadja Prosen Verbič, fotografije: npv, @Slomaraton Miklavžev sejem 2018 Tudi letos bo tradicionalni Miklavžev sejem v Polhograjski graščini, Pripravljamo bogat spremljevalni program, Vse razstavljavce vabimo, da spremljate našo spletno stran, kjer bodo objavljene prijavnica in vse informacije o poteku sejma, V petek, 30, novembra, ob 17, uri: prižig luči v parku, V soboto in nedeljo, 1, in 2, decembra, od 10, do 18, ure: Miklavžev sejem, Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polho-grajske graščine, Možen je dogovor URE PRAVLJIC Otroci! Z urami pravljic nadaljujemo 29, novembra ob 16,30, Po pravljici bomo skupaj okrasili knjižnico in jo pripravili na praznični čas, Lepo vabljeni otroci od četrtega do desetega leta, pa tudi vsi ostali, ki radi poslušate pravljice, V decembru ure pravljic ne bo, zato se bomo potem spet srečali 31, januarja, Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB- in Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana Vabilo na predavanje o Triglavu Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vabi v planinski dom na Ravneku 18. novembra ob 18. uri na predavanje o prvopristopnikih na Triglavu. Predaval bo dr. Peter Mikša. Vabljeni! PD Blagajana Polhov Gradec N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec & 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Noč godbe na Dobrovi 2018 Koncert pop glasbe naše in vaše mladosti ob 7. obletnici delovanja Godbe Dobrova-Polhov Gradec v petek, 19. oktobra, ob 20. uri v Športni dvorani na Dobrovi Kdor morda ni opazil velikih reklamnih panojev v zadnjih tednih ali pa je pomotoma založil svoj izvod Godbenega trobila, ki je, med drugim, napovedoval veliki dogodek v kraju, je hočeš nočeš moral postati pozoren ob koncu preteklega tedna, ko so avtomobili od blizu Godbeni napovednik 2018-2019 27. december 2018 16. februar 2019 26. - 29. april 2019 21. - 23. junij 2019 september 2019 25. oktober 2019 Božični koncert MePZ; tolkalna umetnina Godbe Dobrova-Polhov Gradec Valentinov ples v živo z Godbo Dobrova-Polhov Gradec v Kulturnem domu v Šentjoštu gostovanje na Murterju Nova Štifta 2019 in sprejem novih godbenikov z godbo na Triglav - prijave sprejemamo na godba.dpg@gmail.com omejeno število do zapolnitve Noč godbe 2019 in daleč preplavili ves prostor, kjer bi bilo na Dobrovi možno parkirati. Do zadnjega kotička napolnjeno športno dvorano prijateljev Godbe Dobrova-Pol-hov Gradec in Glasbene šole Emil Adamič ter ostalih ljubiteljev dobre glasbe je godba pozdravila s konfigurativnim korakanjem ob igranju skladbe Yellow Submarine (skupine The Beatles). S postavitvijo v obliki srca so godbeniki poslušalce uvedli v Noč godbe 2018. Da smo se lažje spomnili začetkov izpred sedmih let, nam je Mladinski orkester GŠ Emil Adamič, podmladek godbe, najprej zaigral skladbo Stand by me, sledil pa je pravi glasbeni spektakel, kot so ga mnogi poimenovali. Tisti, ki ste se dogodka Botri novim timpanom udeležili ali pa ste ga spremljali v živo preko Live Streama, ste verjetno pravilno sklepali, da so se morale priprave na dogodek odvijati že več mesecev prej. Od godbenega tabora v juniju, s krajšim premorom med počitnicami in zelo intenzivnimi vajami v tej lepi jeseni - v zadnjem tednu pred tem kar vsak dan - so godbeniki vztrajno vadili za koncert ob svoji 7. obletnici delovanja. Prireditev je umetelno in vendar nadvse sproščeno povezoval znani radijski napovedovalec Jure Sešek. Vrstile so se skladbe svetovno znanih pop glasbenikov od Michaela Jacksona, Michaela Bubleja, skupine The Queens in še mnogih drugih. Zraven so zaplesali Matija Čuden, skupina plesnega kluba Forma in studia Fe-niks. Že dobro poznani poštar je poskrbel za več presenečenj, še prej pa kot Gregor Čuden skupaj z Borutom Dolinarjem za vso organizacijo koncerta. Mladi člani godbe so program popestrili s svojo točko Barbie girl. Skladbo Typewriter je na pisalni stroj spremljala izbrana tajnica Nadja Rus. Zaigral je tudi ansambel učiteljev GŠ Emil Adamič. Za uvod in piko na i pa združeni zbor učencev vseh enot te šole iz Preske, Primorske, Iga, Šmarja-Sapa, Dobrove, Polhovega Gradca, Šentjošta, Dola pri Ljubljani in Preserja. Lahko smo bili priča zelo pestremu izboru skladb izvedenih s skupaj več kot 300 nastopajočimi, ki ga je v tej obliki omogočala prav pridobitev novih inštrumentov, predvsem tolkal, ki dajejo tem skladbam pravi pečat. Za nakup le-teh tekom leta se imamo zahvaliti Občini Dobrova-Pol-hov Gradec, nakup timpanov pa so nam v zadnjem tednu pred koncertom omogočili naši zvesti botri. Matevž Tro-jar na ta način pozdravlja delo z mladimi, saj na njih svet stoji. Zares smo veseli njegove obljube, da nas bo podjetje Trol tudi v bodoče po svojih najboljših močeh podpiralo. Janez Šenk iz podjetja Šenk pohištvo pravi, da godba povezuje mlade in na ta način doprinese k pozitivnemu vzdušju, čemur smo bili lahko pretekli petek vsi priča. Damjan Plevnik s svojim podjetjem z veseljem podpira društvo, ki razvija talente naših otrok in jih vzgaja za delavnost, znanje, odgovornost in sodelovanje. Janez Jarc podjetja JA-NE pa na godbo gleda s ponosom in deli svoje navudu-šenje nad njenim delovanjem z ostalimi krajani. Dve uri in pol dolg koncert ni pustil nikogar ravnodušnega. Če slučajno že ne prej, so se poslušalcem naježile vse kocine ob skladbi Barcelona s solistoma Urško Kastelic in Maticem Nareksom. Že naslednje jutro so deževale pohvale iz vseh koncev sveta, kjer so bili sorodniki in prijatelji obveščeni o možnosti neposrednega prenosa. Ljudje so bili presenečeni nad tem, kaj se da narediti iz mladine, če jim nudiš primerno vodenje in podporo. V čast smo si, poleg pomembnih gostov iz domačih krajev, šteli tudi obisk slovenskega častnega konzula iz Minnesote, ZDA, Mira Medveda, ki se je v teh dneh mudil na poslovnem obisku v Sloveniji. Toliko pozitivnih odzivov si nikakor nismo nadejali. Neka domačinka je obžalovala, da če bi vedela, da godba pripravlja tako dobre koncerte, bi se jih z največjim veseljem udeležila tudi že prejšnja leta. 7. obletnica godbe - ne samo število, tudi ves večer je bil prav pravljičen. Kdor ga je zamudil, pa temu čisto ne verjame, si lahko posnetek ogleda na spletni strani: https://livestre-am.com/zivo/STAvzivo/vide-os/182103583 Predsednik godbe Borut Do-linar se je ob koncu vsem prisotnim iz srca zahvalil za vso podporo in pomoč. Verjame v svoje godbenike in v svetlo prihodnost, da pozitivna misel obrodi sadove in v to, da lahko skupaj kot skupnost rastemo in se bogatimo. Z dirigentom Matejem Rihterjem, ki se ob 7. obletnici iskreno veseli napredka in rasti godbe Dobrova-Pol-hov Gradec, se na tem mestu ponovno iskreno zahvaljujeta našim botrom za izdatno pomoč pri nakupu novih inštrumentov, župniku Alojziju Golobu za vadbeni prostor, ki nam ga nudi, članom Gasilskega društva Dobrova za pomoč pri redarstvu, gospe Pavli Zrim za krašenje dvorane, Metki Ci-uha za oblikovanje občasnika Godbeno trobilo, PGD Dvor za posojilo peči za peko pic za odlično postrežbo, Marku Rusu za njen prevoz, hišnikom Franciju, Milanu in Rajku za pomoč pri pripravi dvorane, vsem staršem za spremljanje in vso pomoč ter vsem, ki godbo podpirate in pomagate pri skrbi za njeno rast. Komaj čakam na Noč godbe 2019, saj je ob takšni skupnosti lahko pričakovati, da bo tudi ta izjemna. Magdalena Tehovnik (foto: Janez Dolinar) QR koda za ogled posnetka koncerta. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si & Na Stari Grad za šolski sklad Društvo Lep je dan je v soboto, 13. oktobra, v sodelovanju z osnovno šolo Polhov Gradec priredilo tretji dobrodelni pohod na Stari Grad za šolski in vrtčevski sklad. Kljub zgodnji sobotni uri se je na parkirišču pred šolsko zgradbo zbralo lepo število pohodnikov, predvsem mladih družinic. Pridružili so se jim tudi nekateri učitelji in drugi zaposleni v šoli. Prijazen pozdrav je zbranim namenila predsednica šolskega sklada Urška Žagar in poudarila namen pohoda - dobrodelnost in pomoč drugemu. Vsem se je zahvalila za udeležbo, posebej društvu za kakovost življenja, ki je pobudnik dobrodelnega dogodka. Sledil je prijeten sprehod po urejeni stezi do vzpetine Stari Grad, kjer je pohodnike čakalo okrepčilo. Sok in sladke dobrote so prispevale pridne roke članic društva ter njihovih prijateljev in podpornikov dogodka. Otroci pa so bili najbolj veseli štampiljke, ki je obeležila njihov sobotni vzpon. Udeleženci so čas izkoristili za druženje, klepet in ustvarjanje novih idej za nadaljnje dogodke. Skrinjica s prostovoljnimi prispevki, ki je čakala na vrhu, je ob koncu postala težja, za koliko evrov še ni znano, saj so se sredstva zbirala tudi na TRR. Izkupiček dobrodelnega pohoda bo v celoti namenjen potrebam šolskega in vrtče-vskega sklada OŠ Polhov Gradec. Društvo Lep je dan se iz srca zahvaljuje vsem za udeležbo in podporo, predvsem pa sponzorjem in tistim, ki ste prispevali za to, da bo vsem, našim in vašim otrokom, v šoli še lepše in pravijo: "Se vidimo zopet naslednje leto!" Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Trojno slavje v Črnem Vrhu V petek, 12. oktobra, je bilo v Črnem Vrhu veselo in razigrano iz treh razlogov - potekala je slovesnost ob 80-letnici šolske zgradbe, hkrati je bila za javnost prvič na ogled prenovljena notranjost šole, pokukali pa smo lahko tudi v prostore novega vrtca, ki je zaživel letos. Čutiti je bilo povezanost kraja in šole Dom krajanov v Črnem Vrhu je ta večer pokal po šivih. Ne le da je zmanjkalo sedežev, tudi stojišč ni bilo na voljo. Na srečo ima dvorana dovolj veliko preddverje, da je prav vsak, ki se je želel udeležiti trojnega praznika v Črnem Vrhu, bogat kulturni program lahko vsaj slišal, če ga že videti ni mogel. Videti pa je bilo marsikaj. Na odru se je nekajkrat zvrstila celotna petnajsterica črnovrških šolarjev, ki so sprva pripovedovali spomine nekdanjih učencev na šolska leta, v različnih zasedbah so peli pesmi, recitirali in deklamirali ter igrali in plesali. Pridružila se jim je tudi devetčlanska četica vrtčevskih otrok in vzgojiteljev, ki so zapeli in pomahali obiskovalcem pod odrom. Poseben pridih prireditvi pa so dodali člani društev v kraju, ki so na ta način izkazali vzorno sodelovanje in povezovanje s šolo. Šola prispeva k razvoju kraja "Šola je pomembna tako z demografskega kot sociološkega vidika, saj v kraj prinaša življenje," je v nagovoru med drugim izpostavil župan Franc Setnikar ter vsem zaželel, da bi obnovljena šola in vrtec pripomogla k odločitvam mladih, da ostanejo na podeželju, ter razvoju kraja, da bo to prostor srečevanj in druženja. Misel je nadgradila ravnateljica Ilinka Kucler in dejala, da šola kljub letom ni betežna gospa, ampak lepa, pomlajena, polna optimizma in šolskega zanosa. Ob tem se je zahvalila občini za posluh in vsem obrtnikom, ki so zavihali rokave in v dobrih dveh mesecih notranjost šole popolnoma preuredili, pa tudi sodelavcem za dobro sodelovanje. Izrazila je veselje ter vsem zaželela, da bi šola še naprej rasla skupaj s krajem. Spregovorila je tudi predsednica krajevne skupnosti Črni Vrh Tončka Dolenc, ki je predstavila zorenje želje po ureditvi vrtca v Črnem Vrhu in njeno uresničitev ter se zahvalila občini in vsem vpletenim v projekt za podporo in izvedbo. Po slovesni prireditvi se je dogajanje preselilo v 80 let staro stavbo, kjer je župan v družbi ženske trojice - ravnateljice Ilinke Ku-cler, vodje podružnične šole v Črnem Vrhu Simone Planinc ter predsednice krajevne skupnosti Tončke Dolenc - prere-zal trak ter vse zbrane povabil na ogled obnovljenih prostorov, novih igralnic skupine Srnice ter priložnostnih razstav, ki so jih otroci skupaj z učitelji in vzgojitelji lično pripravili. V dveh mesecih v celoti prenovili notranjost 80 let stare zgradbe Trinadstropen objekt, ki marsikoga spominja na stolpnico ali nebotičnik, je novo zunanjo podobo, vključno z okni, dobil pred leti, letos pa je bila na vrsti njegova notranjost. Prvo nadstropje so preuredili v enooddelčni vrtec, tretje pa v celoti za šolske namene. Zaradi dotrajanosti elektro- in vodovodne inštalacije ter kanalizacije so ustrezno uredili še vse sanitarne prostore, kjer iz pip zdaj teče tudi topla voda, zamenjali so vse radiatorje, uredili talno električno ogrevanje ter prenovili kotlovnico. V prvem nadstropju so pobrusili in prelakirali parket. Za potrebe vrtca so del hodnika preuredili v garderobo, učilnico pa v igralnico s potrebno opremo in previjalno mizo z umivalnim koritom ter umivalniki za otroke. Drugo nadstropje je ostalo prostorsko nespremenjeno, v tretjem pa so bivalne prostore preuredili v šolske prostore z dvema učilnicama ter prostori za osebje - učitelje in vzgojitelje. Povečali so prehode med nadstropji in vratno odprtino ter postavili požarna vrata. Telovadnica, ki bo odslej služila tako šolarjem kot vrtičkarjem, je prilagojena najmlajšim, in sicer so bile zamenjane vtičnice in prestavljene na ustrezno vi- šino, obstoječi parket je bil brušen in lakiran, spuščen strop pa je bil obdan z dodatno zvočno izolacijo. Vse prostore je bilo treba prilagoditi malčkom, poskrbeti za zaščito vtičnic in radiatorjev, obstoječo stopniščno ograjo dopolniti z dodatnimi vertikalnimi prečkami, urediti domo-fon na vhodnih vratih in v posameznih učilnicah, igralnici, zbornici in razdelilni kuhinji, ustrezno je bilo treba urediti tudi električno napeljavo in internet, opraviti montažo ustreznih svetlobnih teles in opraviti še mnogo drobnih opravil, preden je nazadnje slikopleskar v vseh prostorih pokrpal stene, jih zgladil in pobelil ter tako kot vratom s podboji in stopniščni ograji z novo barvo dal svežino in občutek urejenosti in prijetnega počutja. Skupen strošek obnove vseh treh nadstropij osnovne šole je znašal 150.000 evrov. Hram učenosti za petnajst učencev in devet vrtičkarjev Obnovljeni prostori šole v Črnem Vrhu danes služijo deveterici vrtčevskih otrok, ki se jim bo ob dopolnjenih enajstih mesecih kmalu pridružila še trojica malčkov, deseterici otrok, ki obiskuje prvo triado od prvega do tretjega razreda ter peterici otrok četrtega oziroma petega razreda. Posebej dobro pa se v lepo urejenih in obnovljenih prostorih počutijo zaposleni učitelji, vzgojitelji ter pomočniki in tisti, ki stavbo in otroke obiščejo po potrebi. Vsi si želijo, da bi se v njej otroški vrvež slišal še naslednjih nekaj desetletij. Da se zgodba stavbe podružnične šole, ki je bila za ljudsko šolo zgrajena tik pred drugo svetovno, iz časa vojne nikoli več ne ponovi. Takrat je bila namreč tudi tu ukinjena izobraževalna dejavnost, vanjo pa je bila nameščena nemška vojska. Šolarji so se v stavbo vrnili takoj po vojni in pouk se je potem nadaljeval vse do današnjega dne, je zapisano v priložnostno izdani publikaciji Kuzovci. Morda pa nova pridobitev obeta tudi pozitiven trend novo vključenih otrok v vrtec in šolo v Črnem Vrhu. Ne smemo namreč pozabiti na podatke, ki pravijo, da je to zgradbo po vojni, v šolskem letu 1947/48, obiskovalo kar 139 otrok. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec & 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Za dolge zimske večere Prišla je jesen in z njo dolgi zimski večeri, ki so kot nalašč za sprostitev ob ročnih delih, kot so kvačkanje in pletenje. Že spomladi smo imeli na Dobrovi tečaje tovrstnih ročnih del, zdaj pa z njimi nadaljujemo. Tečaji, kjer izdelujemo raznovrstne koristne in uporabne izdelke po želji tečajnic, vodi usposobljena učiteljica Suzana (www.suza-na.si), ki usposablja začetnice in tudi tiste, ki hočejo nadgraditi svoje znanje. Pleteni in kvačkani izdelki postajajo vse bolj modni, zato vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo vsak torek ob 17. uri v kulturnem domu v pevski sobi nasproti knjižnice. Tečaj obsega 8 srečanj po 3 šolske ure (cena je 5 evrov na srečanje). Informacije: 041 755 030. Trgatev 36 nas je prišlo in na kmetiji nas je sprejel gospodar Milan. Kot po navadi smo se po zajtrku odpravili v vinograd in po dobrih treh urah trgatve na kosilo. Popoldne smo zopet obirali do približno pete ure, potem pa nas je gospodar povabil na zaključek trgatve z večerjo. Že pred lokalom nas je razveselil harmonikar. Po večerji je sledilo imenovanje Kot vsako leto smo se tudi letos člani Društva upokojencev Dobrova udeležili trgatve v Zgornji Vipavski dolini na turistični kmetiji Malovščevo. letošnje vinske kraljice, ki jo je gospodar okronal z vinsko trto, ji podaril buteljko rujnega ter z njo zaplesal. Za njim je zaplesala z njo še ostala moška populacija. Milan je s strani našega društva prejel darilo v spomin, ki mu ga je izročil naš predsednik Tone Tomšič. Preden smo se odpravili na avtobus, nas je gostitelj povabil še v vinsko klet na pokušino letošnjega mošta. Za nagrado za delo smo vsi prejeli buteljko lanskega vina rose. Janez Zadnikar Jubilejna 5. izvedba Noči z gasilci V petek, 17. avgusta, se je 21 mladih članov PGD Dvor zbralo v gasilskem domu, kjer so preživeli naslednja dva dneva. Petek, 17. avgust Dejavnosti so se začele v petek ob 18.00, ko smo se najprej razdelili v skupine, ki so veljale vse dni. Najstarejših pet udeležencev je izbralo svoje člane ekipe. Tudi letos smo imeli pošto, kjer so se zbirale vse misli udeležencev. Sledile so tri zanimive igre, kjer se je že pokazal ekipni duh, saj so bile boljše ekipe nagrajene z večjim številom točk. Kaj hitro je bila na vrsti večerja, ki so si jo otroci pripravili sami. Pekli smo palačinke, na odprtem ognju pa koruzo in hrenovke. Za tem je sledilo težko pričakovano prenočevanje v gasilskem domu. Dvorana gasilskega doma je bila polna podlog za spanje, spalnih vreč in otrok. Nekateri so zaspali hitro, drugi so bili pokonci nekoliko dlje. Sobota, 18. avgust Pred zajtrkom smo imeli telovadbo, da so se naši možgani dodobra zbudili pred napornim dnevom, ki nas je čakal. Najprej smo se pomerili v mini Fire Combatu. To je posebna tekmovalna disciplina, ki od gasilcev zahteva izjemno dobro fizično pripravljenost. Za otroke je bila pripravljena prilagojena različica. Otroci so si namestili dihalni aparat in čelado ter se s cevjo podali po stopnicah v prvo nadstropje, kjer so jo odložili ter nato z vrvjo navzgor dvignili drugo cev. Sledil je spust po stopnicah s cevjo ter prehod do lesene klade, ki jo je bilo treba z majhno macolo čim bolj natančno prestaviti na določeno mesto. V nadaljevanju je bilo treba iti še okoli cerkve ter za zaključek prenesti ponesrečenca. Zvečer smo imeli nočni pohod z baklami, ki smo jih sami izdelali. Postopek je preprost, saj se okoli palice navije papir, nato pa se žaklovino najprej namoči v raztopljen vosek, nato pa ovije okoli palice. Po kosilu smo peš po cesti preko Dolenje vasi odhiteli v Babno Goro h kozolcu, kjer se tudi pripravljamo na tekmovanja. Zaradi izredno vročega vremena so vsem prijale vodne igre. Ob njih so se vsi nadvse zabavali, saj niso bili najboljši tisti, ki so najmočnejši, temveč je bilo treba uporabiti tudi nekaj iznajdljivosti. Sledil je preizkus tako imenovanega "spolzkega Janeza", improviziranega tobogana na travi. Na travno površino smo položili polivinil, za boljšo drsnost pa uporabili vodo, tako kot pri pravem toboganu. Otroci so ob spustih po "spolzkem Janezu" nadvse uživali. Pred odhodom proti gasilskemu domu so se vsi med seboj (tokrat pa so otroci pozabili na mentorje) dodobra poškropili. Po vrnitvi v gasilski dom in slastnih picah smo se ob mraku z lastnimi baklami podali na pohod. Da se nas je slišalo daleč naokoli, smo med nočnim pohodom peli. Po odzivih sodeč, smo bili prava atrakcija. Nedelja, 19. avgust V nedeljo smo se dopoldan razdelili v dve skupini ter se odpravili na dva različna kra- ja. V Tlakah so otroci iz Gra-daščice s pomočjo motorne črpalke črpali vodo in izvedli več napadov z različnimi roč-niki. Druga skupina pa je pri gasilskem domu spoznavala dvižne blazine, s pomočjo katerih lahko dvigujemo različna bremena, tudi gasilsko cisterno. Za popestritev dogajanja so se pomerili v gasilskem labirintu, majhnem lesenem labirintu, kjer so morali s pomočjo dvigovanja in spuščanja zračne blazine žogico spraviti z enega na drugi konec. Prvi del popoldneva smo izkoristili za skriti zaklad. Mentor Klemen je pripravil številne vmesne namige, mladina pa je poskušala karseda hitro priti do končne rešitve. Kje se je skrival zaklad, pa vprašajte otroke, ki so ga iskali. Sledila je zadnja aktivnost, veliki človek ne jezi se, kjer so bili figurice kar otroci sami. Za popestritev igre so bili na določenih točkah deležni posebnih nalog - smešna oblačila, piškoti, voda in vprašanje. Zadnjo urico srečanja smo izkoristili za podelitev prav posebne nagrade. Za najbolj vestno obiskovanje vaj od lanskoletne Noči z gasilci do letošnje je posebno priznanje (lesen Krtko) prejela mladinka Sara Kopač. V enem letu je bila prisotna kar na 92 vajah, za preostalih 12 pa se je opravičila. Po dogovoru to pomeni 100-odstotno udeležbo. Enak uspeh je zabeležili še Jan Je-senovec (72 udeležb na vajah). Posebno nagrado pa je prejela tudi pionirka Ema Peklaj, ki je bila prisotna na 92 vajah (97,96 %), a je ni bilo le na 6 vajah, kar je daleč najmanj med vsemi. Poleg tega pa je namesto počitnic na morju, raje nastopila na tekmovanju. Klemen Zibelnik, PGD Dvor Napadi s pomočjo črpanja vode iz Gradaščice [foto: Klemen Zibelnik] V sredo, 12. septembra, se je med gasilci Gasilske zveze Dolomiti razširila žalostna vest, da je med vožnjo proti domu za vedno prenehalo biti srce našemu tovarišu Matiji Golcu. Med gasilci je bil spoštovan tovariš, s svojim znanjem in pripravljenostjo pa je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Matija se je rodil 19. februarja 1944 v Dvoru kot sedmi in najmlajši otrok v družini. Otroška leta niso bila lahka, saj sta morala oče in mati skrbeti za številčno družino. Po končani osnovni šoli je odšel na šolanje v Ljubljano in se izučil za poklic avtotape-tnika, ki ga je opravljal do upokojitve. V Prostovoljno gasilsko društvo Dvor je vstopil leta 1960 in istega leta opravil tečaj za gasilca. Njegovo izobraževanje s tem ni bilo končano, saj je opravil še tečaj za gasilskega častnika in leta 1997še tečaj za višjega gasilskega častnika. Kako smo gasilci spoštovali njegovo pripadnost gasilski organizaciji povedo podatki, da je bil 7 let tajnik društva in 13 let poveljnik sektorja Dobrova. Leta 1995 pa je bil eden od članov odbora za ustanovitev Gasilske zveze V spomin Matija Golc Dolomiti, katere poveljnik je postal na ustanovnem občnem zboru. To funkcijo je opravljal do leta 2003. Na občnem zboru Gasilske zveze Dolomiti leta 2005 mu je bil podeljen naziv častnega poveljnika Gasilske zveze Dolomiti. Po letu 2008pa je postal član ali predsednik komisije za veterane gasilske zveze. Po letu 2011 je bil član tekmovalne enote starejših gasilcev PGD Dvor, ki je sodelovala na občinskih tekmovanjih. Za svoje delo v gasilski organizaciji je prejel značko za 50-letno delo v gasilstvu in gasilske pla-menice III., II. in I. stopnje ter gasilsko odlikovanje II. in I. stopnje. Leta 2003 mu je bilo podeljeno odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu. Leta 2008je prejel še plaketo gasilskega veterana. Vsi, ki smo delali z njim, se ga bomo spominjali kot človeka, ki ni znal reči besede ne, ko smo potrebovali njegovo pomoč ali nasvet, zato je v naših vrstah nastala vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Gasilska zveza Dolomiti Franc Zibelnik N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec & 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oktobrski izlet DU Polhov Gradec Pred nami je bila pot na avstrijsko Koroško, v doline Rož, Podjuna in Zilja To je dežela s pridihom juga, kjer se vijeta dva pasova gorstev. Na severu Koroške se dvigajo Visoke Ture, Krške Alpe in Svinja ter na vzhodu Golica; na jugu so Ziljske in Karnijske Alpe ter Karavanke. Med tema pasovoma gorstev teče Drava in se vrstijo doline Zilja, Rož in Podjuna. Osrčje Koroške je Celovška kotlina. Tokrat smo si podrobneje ogledali dolino Rož. Dolga je štirideset kilo- metrov in se povezuje z Ziljsko dolino in Podjuno. Po kratkem postanku v Bistrici pri Tržiču in jutranji kavi smo se preko Ljubelja podali v Avstrijo. Uživali smo v številnih serpentinah. Najprej smo se ustavili v kraju Bolčovs, ki je nekakšno kulturno središče. Ogledali smo si mogočno cerkev. Tamkajšnji župnik, mag. Janko Krištof nam je razložil zgodovino koroških Slovencev in njihovo delovanje. On ni le župnik, je tudi zelo dober re-citator. Z vsem žarom je de-klamiral Aškerca, Prešerna, Kosovela. Seveda vse v slovenščini! Potem smo se zapeljali do škocjanskih gora. Območje je bilo že v preteklosti naseljeno s Kelti in Rimljani. Na planoti je cerkvica svetega Kanci-jana. Ogledali smo si razvaline gradu Bekštajn, od koder je čudovit razgled na Rož in Ba-ško jezero (Fakersee). Nato smo se peljali ob jezeru do vasi Brdo. Mimo naselja Breg nas je pot vodila v Šentjakob v Rožu, ki se ponaša s prvo kmečko posojilnico in hranilnico na Koroškem. Potem smo zavili v Svatne, kamor se je (v domačo vas) po sedmih letih turške ugrabitve vrnila Miklova Zala. Ustavili smo se pred njeno domačo hišo, kjer sedanji gospodar s svojo družino predstavlja že sedemnajsti rod Miklovih na Svatnah. Iz tistih časov razumljivo ni ostalo nič, saj se je zgodba odvijala v 15. stoletju, v času turških vpadov. Povest Jakoba Sketa Državno tekmovanje iz logike v OŠ Dobrova Izreki so velikokrat preprosti, dokazi pa zelo dolgi. Eden bolj zanimivih je izrek štirih barv, ki pravi, da lahko vsako ravnino, razdeljeno na področja, kot je recimo zemljevid naših občin, pobarvamo le s štirimi barvami, tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo. In kdaj sta dve področji sosednji? Takrat, ko njuna meja ni le točka. Letošnje 33. državno tekmovanje iz logike za osnovnošolce je potekalo 20. oktobra v smo najbrž prečitali vsi ali pa gledali dramsko uprizoritev. Vodič Matjaž nam je na kratko obnovil povest. Vožnjo smo nadaljevali v Podgorje, Sveče in Bistrico, ki je nekoč slovela kot fužinarski, kovaški in že-bljarski kraj. Bili smo v manjših krajih, vaseh, a smo si privoščili tudi utrip mesta. Villach ali Beljak je prav živahno mesto, sedmo največje v Avstriji in drugo največje v zvezni deželi Koroški. Predstavlja pomembno prometno križišče za južno Avstrijo in celotno regijo Alpe-Adria . Od januarja 2018 je prebivalcev 61.887. Beljak se kot mesto v listinah prvič omenja okoli leta 1240. V poznem srednjem veku je bil najpomembnejše mesto na prostoru Koroške. Danes dajeta Beljaku - predvsem glavnemu trgu in njegovim stranskim ulicam - svoj pečat vitalnost in pridih vzdušja južnih krajev. Glavni trg Beljaka velja za eno izmed desetih najboljših nakupovalnih ulic v Avstriji. Središče mesta obiskovalcu ponudi pestro izbiro najrazlič- Iz OŠ Polhov Gradec nejših lokalov - butike, specializirane prodajalne, kavarne in restavracije, trgovske centre in še veliko drugega ter razen tega tudi šest družinsko vodenih hotelov v starem jedru (Altstadthotels). Staro mestno jedro Beljaka s trgi in pridihom italijanskega vzdušja je prostor, kjer potekajo številne prireditve. "Mestna kultura" Beljaka se kaže v radostnem uživanju življenja v vseh letnih časih, naj bo to beljaški advent (Villacher Advent), pustna sobota, velika noč ali beljaški sejem (Villacher Kirchtag). Zapustili smo Beljak in se po desnem bregu Drave čez most zapeljali na njen levi breg ter nadaljevali čudovito panoramsko vožnjo od Velinje vasi čez Potok, Muškavo nazaj v Bilčovs. V gostilni Koren smo imeli popoldansko kosilo. Okrepčani smo se vračali po Dravski dolini do Borovelj ter ponovno preko vijugastega Ljubelja proti domu. Vidimo se spet novembra, ko bo Martin že naredil "vin". Lado Nartnik Izrek je trditev ali predpostavka, ki je že bila dokazana ali pa šele bo. 22 slovenskih osnovnih šolah. Na izbirnem tekmovanju 27. septembra letos so sodelovali 26.003 učenci iz 381 osnovnih šol. 13.342 tekmovalcev je že takrat osvojilo bronasto priznanje. 1.923 najboljših pa se je 20. oktobra pomerilo še za srebrna in zlata priznanja ter naslove državnih prvakov v posameznih skupinah. 87 tekmovalk in tekmovalcev iz 17 osrednjeslovenskih šol je iskalo prave predpostavke, dokaze in barve za reševanje posameznih nalog v OŠ Dobrova. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke! Njihovim mentorjem in mentoricam pa še mnogo veselja z mladimi pri razvijanju logike. Tadeja Prašnikar Obisk gostov z Madžarske ob dnevu jezikov V ponedeljek, 8. oktobra, sta nas med uro oddelčne skupnosti obiskali prav posebni gostji, Eva Schwetter in Ruth Hrelja, ki sta zaposleni na Balassijevem inštitutu. Predavali sta nam o naši sosedi Madžarski, njeni kulturi in jeziku. Predstavili sta nam tipične madžarske jedi (ob misli na slastno ogrsko salamo se nam še sedaj cedijo sline) in nekaj izumov ter izumiteljev, ki prihajajo iz te dežele. Sedaj zagotovo vsi vemo, da iz njihove dežele prihajajo slavna rubikova kocka, kemični svinčnik in logotip avtomobila Renault. Spoznali smo tudi madžarsko abecedo in se naučili nekaj njihovih besed. Tisti, ki imajo dober spomin, se bodo tako lahko ob obisku te zanimive države predstavili v madžarskem jeziku in izmenjali osnovne pozdrave. V inštitutu bodo kmalu priredili tekmovanje iz hitrostnega sestavljanja rubikove kocke. To je med našimi učenci v zadnjih letih zelo priljubljen »šport« in tekmovanja se bosta udeležila dva naša tekmovalca, ki sta v tem prava strokovnjaka. Govorimo seveda o Timoteju in Janu iz 9. b. Ob koncu prireditve nam je Ilonka Krivokapic zapela v madžarščini in vsi smo bili zelo navdušeni. Preden sta se gospe poslovili, sta nas prijazno povabili na obisk Ballasijevega inštituta. Ajda Ušeničnik, Lea Košir in Tadej Trobec, 7. b Spoznavni pohod planinskega krožka Živimo v zelo lepem kraju, obdanem s hribi in čudovito naravo. To bogastvo prepoznava tudi veliko naših učencev, zato bo tudi letos v OŠ Polhov Gradec pod okriljem Planinskega društva Blagajana potekal planinski krožek. V soboto, 6. oktobra, smo imeli naš prvi, spoznavni pohod v tem šolskem letu. Nanj smo povabili tudi starše. Zbralo se nas je kar 57, česar sva bili mentorici krožka zelo veseli. Dobili smo se na Črnem Vrhu pri Koširju in se po pozdravu vodnika Staneta Dvanajščak odpravili na Pasjo ravan. Za vodnikom so najprej hodili otroci, za njimi starši. Po poti smo prijetno klepetali in se družili. Vmes smo se usta- vili, se spočili in pogovorili o pravilnem oblačenju za v hribe in zategovanju planinskih čevljev. Na vrhu nas je čakal topel čaj. Veseli smo bili tudi gospoda Roberta Oblaka, ki nam je pokazal Meteorološko postajo Pasja ravan in nas povabil na stolp, kjer nas je čakal prelep razgled. Po ogledu so otroke čakale različne igre. Z veseljem so iskali markacije, ki so jih v obliki medalj za 1. uspešno opravljen vzpon odnesli domov. Sledil je še pogled na bunkerje, nato pa nas je pot vodila nazaj proti izhodiščni točki. Ze po poti smo se pogovarjali o aktivnosti, ki nas v letošnjem šolskem letu še čakajo, in prav vseh se veselimo. Lucija Peklaj N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r3oj ■ Franc SETNIKAR kandidat za župana občine Dobrova-Polhov Gradec Datum rojstva: Stalno prebivališče: Poklic: Delo, ki ga opravljam: 29. 10. 1962 Babna Gora inženir strojništva vodja Delavnic na institutu "Jožef Stefan" V zadnjih dveh mandatih županovanja sem skupaj z občinskimi svetniki, občinsko upravo in somišljeniki NAPREDKA vdan svoji funkciji župana stremel k našemu skupnemu cilju - razvijati našo občino, pri tem pa ohranjati njene naravne lepote in razširiti sloves o neokrnjenosti narave onkraj občinskih meja. Vsakodnevno me spremlja znan slovenski pregovor »kamen na kamen palača«, ki je relevantna metafora mojega delovanja. Skupaj z Vami, občani, smo preko vsakodnevnih stikov izpopolnjevali podobo naše občine preko kulturnih, turističnih in gradbeno-infrastrukturnih projektov. V osmih letih smo skupaj gradili in ustvarjali okolje, v katerem se vsi počutimo dobro. Moj program je zapisan v razvojnem dokumentu, ki ga je potrdil občinski svet. To je tudi program NAPREDKA in vseh Vas, ki prispevate pozitivno energijo, s pomočjo katere soustvarjamo in uresničujemo načrtovane projekte in izboljšujemo podobo naše občine. Prizadeval si bom, da uspešno izvedemo vse zastavljene projekte in skupaj z vami še naprej načrtujemo NAPREDEK naših vasi in krajev. »Skupni cilj - razvijatirošo občino/pri 1 tem pa ohranjati njene naravne lepote \ Hi in razširiti sloves o neokrnjenosti m narave onkraj občinskih meja.« Lista za NAPREDEK - občina Dobrova-Polhov Gradec Lista za Napredek je v Občini Dobrova Polhov Gradec prisotna že 16 let, že štiri zaporedne mandate torej predstavlja večino v občinskem svetu. Ker ste občani prepoznali naš način dela kot ustrezen in učinkovit, podpora naši listi še vedno vztrajno raste. Delo župana in svetnikov Napredka je pošteno, transparentno in usmerjeno v lepšo prihodnost vseh občank in občanov. Za mandatno obdobje 2018 - 2022 vstopa Lista za napredek s 16 kandidati za svetnike, ki predstavljajo geografsko, interesno in starostno raznolikost Občine. Ne samo tisti, ki bodo izvoljeni v Občinski svet, tudi številni drugi člani in simpatizerji bodo prispevali svoj delež k ciljem, ki jih oblikujemo skupaj s kandidatom za župana, Francem Setnikarjem. Franc Setnikar bo letos, če bo izvoljen, svoje uspešno delo nadaljeval še v tretjem mandatu. Kandidati na Listi za Napredek za Lokalne volitve 2018 Franc Rejec, Gabrje Tončka Dolenc, Črni Vrh Stane Dvanajščak, Srednja vas Nataša Peljhan, Dobrova Bojan Demšar, Šentjošt Ana Malovrh, Butajnova Anton Zibelnik, Dolenja vas Marjeta Urbančič, Brezje Aleksander Kucler, Podsmreka Marko Rus, Srednji vrh Jan Suhadolnik, Dobrova Šenk Marija, Gabrje Janez Kristan, Podsmreka mag. Jernej Nučič, Srednja vas Jana Žvokelj, Brezje Sonja Škof, Podsmreka NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec Lokalne volitve 2018 5. november 2018^» ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Program liste kandidatov stranke modernega centra SMC za občino Dobrova Polhov Gradec Na listi smc za občino Dobrova Polhov Gradec kandidiramo: 1. ANTON POTOČNIK 2. ANKA TOMŠIČ 3. FRANC MAČEK Vsi trije kandidati v organih občine in njenih društvih aktivno sodelujemo že vrsto let in dobro poznamo delovanje občine Dobrova Polhov Gradec, njene potrebe in želje. Pripravljeni smo sodelovati pri razvoju občine. Aktivno smo vključeni v projekt izgradnje novega poslovno medgeneracijskega centra na Dobrovi, ki ga občina res potrebuje za pravilni in dolgoročni razvoj. Center bo omogočal delovanje vseh vrst društev, ne glede na starostno strukturo. Prebivalstvo se v občini vedno bolj stara in občina potrebuje ustanovo, ki se bo ukvarjala s staranjem prebivalstva. Na ta problem je že v mandatu 2014 - 2018 vse skozi opozarjal občinski svetnik Anton Potočnik. Medgeneracijski center uvaja predvsem sodelovanje vseh generacij, kar bogati našo družbo. Center bo organiziral razne dejavnosti, kjer se bodo srečevali in ustvarjali vsi in s tem prenašali izkušnje. Medgeneracijski center bo pomembno prispeval tudi mlajši generaciji, da bodo lažje prenašali probleme, ki jih prinaša starost. S tem bo omogočeno, da bodo starejši preživljali življenje v svojem domačem kraju ob pomoči mlajše generacije. Podpiramo izgradnja kolesarskih poti ob glavnih cestnih povezavah v občini, ki bodo občutno prispevale k varnosti v cestnem prometu. Podpiramo izdelavo načrta za urejevanje vodotokov, ki bodo zagotovil poplavno varnost, brez nepotrebnih zadrževalnikov. Podpiramo ponovno izvolitev sedanjega župana gospoda FRANCA SETNIKARJA, ki je upravičil naše zaupanje. SMC stranka modernega centra Naročnik oglasa: Lokalni odbor SMC Brezovica Spoštovane občanke, spoštovani občani! V nedeljo, 18. novembra 2018, bomo ponovno stopili na volišča. Naj bo vaš glas namenjen kandidatom liste Slovenske demokratske stranke. Izvoljeni svetniki se bomo zavzemali za pravičen in uravnotežen razvoj naše občine. Ker želimo in zmoremo več. Tvoj glas, naša odgovornost. Obkroži SDS! Lista kandidatov SDS: 1. Ana Oblak, Smolnik 2. Valentin Tominc, Butajnova 3. Ana Zorc, Babna Gora 4. Hinko Košir, Šentjošt 5. Janja Butkovič, Brezje 6. Štefan Celarc, Brezje Program: • Aktivno bomo sodelovali pri že zastavljenih in novih projektih, predvsem na področju razvoja lokalnih in medgeneracijskih centrov na Dobrovi in v Polhovem Gradcu. • Podpirali bomo nadaljnji razvoj projektov za ureditev jeder Dobrove in Polhovega Gradca. • Aktivno delovali na ukrepih za zagotavljanje čiste pitne vode. • Zavzemali se bomo za promocijo turizma, spodbujali razvoj in kakovost programov JZ Polhograjska graščina. • Zavzemali se bomo za nove turistične produkte in okrepitev sodelovanja s sosednjimi občinami na področju turizma. • Zavzemali se bomo za gradnjo, obnovo lokalnih cest in s tem približali podeželje centrom ter podprli spodbude za razvoj podeželja. • Spodbujali bomo delovanje in krepitev krajevnih in vaških skupnosti. • Podpirali bomo nadaljnje aktivno sodelovanje z društvi in domačimi podjetji, podjetniki, z enakimi možnostmi za vse. Za učinkovito občino, ki naj bo dober servis za potrebe občanov. MISLIMO RESNO ZA OBČINO DOBROVA - POLHOV GRADEC ZAKAJ NSI? > Ker na vašo pobudo iščemo rešitve in ne tisoč izgovorov. > Ker vas zaradi našega deia ne bo treba biti sram. > Ker deiamo tisto, kar govorimo. > Ker gradimo skupnost. KAJ PONUJAMO? > Aktivno sodeiovanje z vsemi dobromisiečimi, > pomoč pri posredovanju na državnem nivoju, > kritični pogied na občinske akte v smeri preprečevanja priviiegijev, > sebe in svoj čas za dobro naših krajev. PODPRITE NAS PRI URESNIČEVANJU CILJEV: > Dvigniti kakovost pitne vode, da ne bo več obvestii o obveznem prekuhavanju vode. > Sprejeti jasno poiitiko, kako s turizmom doseči prepoznavnost v siovenskem prostoru, kako dosegati finančne učinke in omogočiti nova delovna mesta. > Zagotoviti osnovno manjkajočo cestno infrastrukturo. > Pridobiti nove površine, kjer bodo miade družine imeie priložnost zidati. > Vzpostaviti program spodbud za podjetniške ideje. > Vključiti obvozno cesto v projekt izgradnje Centra Emiia Adamiča. > Vzpostaviti program podpore študentskim društvom za izmenjavo izkušenj giede vstopa na trg deia. > Dodatno vzpodbujati društva, ki krepijo družabno življenje in vzpodbujajo zavest pomoči drugim. > Vzpodbujati izobraževanje otrok v domačem šolskem okolišu. > Povečati transparentnost lokalnih informacij za občane. > Nadaljevati s podporo PROTI zadrževalnikom. > Večjo težo dati predlogom občinskih svetnikov in ponovno vzpostaviti kulturo komuniciranja v smeri, da bo vsak predlog priložnost za sodeiovanje "in ne za gradnjo zidov". IN KAJ TI MISLIS? V svoj mobilni telefon vpiši naslov www.menti.com in nato kodo 57 59 16 ter povej svoje mnenje o nekaj zanimivih trditvah o naši občini. LISTA NSI: 1. VIKTOR PROSEN 2. KLARA KRŽIŠNIK 3. MATJAŽ DOLINAR 4. MARTA MILENA KERŠIČ 5. FRANČIŠEK KOVAČ 6. IRENA KOŠIR JOŽE MALOVRH MARIJA GRDADOLNIK MARKO KOŠIR 10. JASMINA RIHAR FRANCI LESKOVEC Občinski odbor SD Dobrova Polhov Gradec 5 točk odlične lokalne skupnosti ŽIVLJENJE PO MERI LJUDI • kvalitetna in dostopna zdravstvena oskrba • javna in brezplačna vzgoja in izobraževanje • aktivna in sodobna stanovanjska politika • varna starost in aktivno tretje življenjsko obdobje • stebri aktivne družbe - šport, kultura, solidarnost PRIJAZNA UPRAVA • digitalizacija • transparentnost • strateško načrtovanje in dolgoročno upravljanje • vse storitve na enem mestu • gospodarna in racionalna poraba sredstev PODJETNOST IN RAST • razvoj trajnostnega turizma • podpora gospodarstvu in kmetijstvu • podjetnost in inovativnost - model razvoja skupnosti • mednarodno povezovanje in enotno trženje lokalnih znamk • karierno usmerjanje in trajnostno zaposlovanje VAROVANJE OKOLJA • trajnostna mobilnost • klimatske spremembe, preventiva in prilagajanje • temeljna infrastruktura, vodo oskrba in kanalizacija • pametna mesta in vasi - trajnostno zagotavljanje energije • trajnostna raba prostora DEMOKRACIJA IN VKLJUČENOST • medgeneracijsko sodelovanje • participativni proračun • NVO • krajevne skupnosti - srce občine • ljudje, vedno in vsem dostopni svetniki, županje in župani NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec Lokalne volitve 2018 5. november 2018^» rn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si m ' Celovite razvojne rešitve Evropska sredstva za več cest Boljša kakovost življenja 4 Lista za prihodnost Dobrova 7 Lista za prihodnost Polhov Gradec ZA TVOJO PRIHODNOST GRE Občina Dobrova- Polhov Gradec OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VOLITVE ZA ŽUPANA OBČINE DOBROVA-POLHOV GRADEC R A Z G L A S i. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - skl. US, 73/2003 -odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - odl. US, 46/2007 - odl. US, 54/2007 -odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012, 68/2017) objavlja Seznam kandidatov za župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki bodo dne 18. novembra 2018 in sicer: 1. Franc SETNIKAR, roj. 29.10.1962, Babna Gora 15, 1355 Polhov Gradec, strojni inženir, vodja delavnic IJS Predlagatelj: Janko Dolinar in skupina volivcev 2. Andreja GRABNER, roj. 30. 04. 1971, Gabrje 51 c, 1356 Dobrova, univerzitetna diplomirana ekonomistka, samostojna podjetnica Predlagatelj: Vinko Kuder in skupina volivcev Voli se en (1) kandidat. II. Za uradno objavo se šteje datum nabi-tja na oglasni deski in objava na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 26. 10. 2018 Številka: 041-0069/2018 Alojzija Alič l.r. Predsednica OVK Občina Dobrova- Polhov Gradec OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VOLITVE V OBČINSKI SVET OBČINE DOBROVA- POLHOV GRADEC R A Z G L A S I. Občinska volilna komisija občine Dobrova - Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 - Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 - Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012, 68/2017) objavlja Seznam list kandidatov za redne volitve članov občinskega sveta občine Dobrova - Polhov Gradec, ki bodo dne 18. novembra 2018 in sicer: Za volitve članov občinskega sveta občine Dobrova- Polhov Gradec predstavlja celotno območje občine eno volilno enoto. Voli se 16 članov občinskega sveta. 1. N.Si - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 Viktor Prosen, 10. 07. 1960, Babna Gora 7a, 1355 Polhov Gradec, komercialist 2 Klara Kržišnik, 29. 12. 1992, Rovt 14, 1355 Polhov Gradec, živilski tehnik, slaščičar 3 Matjaž, Dolinar, 19. 10. 1969, Gabrje 50, 1356 Dobrova, elektro inženir 4 Marta Milena Keršič, 27. 01. 1965, Šentjošt nad Horjulom 58, 1354 Horjul, zgodovinarka - univ. dipl. soc. kulture 5 Frančišek Kovač, 25. 10. 1940, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 13, 1355 Polhov Gradec, avtoličar 6 Irena Košir, 29. 12. 1969, Šentjošt nad Horjulom 40, 1354 Horjul, pedagoški tehnik 7 Jože Malovrh, 05. 02. 1964, Pristava pri Polhovem Gradcu 5, 1355 Polhov Gradec, mizar 8 Marija Grdadolnik, 30. 07. 1969, Šentjošt nad Horjulom 5, 1354 Horjul, vzgojiteljica predšolskih otrok 9 Marko Košir, 22. 07. 1966, Šentjošt nad Horjulom 41, 1354 Horjul, programer 10 Jasmina Rihar, 17. 08. 1975, Pristava pri Polhovem Gradcu 19, 1355 Polhov Gradec, prevajalka 11 Franc Leskovec, 06. 04. 1955, Šentjošt nad Horjulom 16, 1354 Horjul, orodjar 2. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 Ana Oblak, 21. 11. 1979, Smolnik 15b, 1355 Polhov Gradec, dipl.upr.org. 2 Valentin Tominc, 15. 11. 1949, Butaj-nova 4a, 1354 Horjul, avtoklepar 3 Ana Zorc, 28.08.1983, Babna Gora 1 1355 Polhov Gradec, gimnazijski maturant 4 Hinko Košir, 16. 07. 1959, Šentjošt nad Horjulom 22, 1354 Horjul, orodjar 5 Janja Butkovič, 10. 06. 1987, Brezje pri Dobrovi 40, 1356 Dobrova, medicinska sestra 6 Štefan Celarc, 24. 12.1966, Brezje 15, 1356 Dobrova, delavec-kmet 3. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 Marija Končan, 18. 06. 1963, Črni Vrh 24, 1355 Polhov Gradec, kuharica 2 Simon Kokelj, 15. 06. 1976, Dobrova 20, 1356 Dobrova, oblikovalec kovin 3 Jožefa Mrak, 14. 10. 1958, Praproče 10, 1355 Polhov Gradec, kmetovalka 4 Albin Oven, 24. 02. 1952, Polhograjska cesta 57, 1356 Dobrova, inženir strojništva 5 Jožef Kancijan Čemažar, 17. 02. 1941, Gabrje 12, 1356 Dobrova, kmetovalec 4. LISTA ZA PRIHODNOST DOBROVA, predlagatelj: Damijan Jarc in skupina volivcev 1 Borut Dolinar, 11.05.1973, Gabrje 50, 1356 Dobrova, ekonomist 2 Katarina Oven, 22. 10. 1979, Polhograjska cesta 53, 1356 Dobrova, dipl. ekonomistka 3 Marjan Pograjc, 08. 07. 1964, Pot čez Horjulko 20, 1356 Dobrova, strojni tehnik 4 Maja Grosek, 26. 06. 1992, Hruševo 148, 1356 Dobrova, mag. organizator turizma 5 Gregor Bogataj, 15. 09. 1976, Hruševo 7, 1356 Dobrova, mag. poslovnih ved 6 Verica Urbančič, 27. 04. 1952, Devce 17, 1356 Dobrova, vzgojiteljica predšolskih otrok 7 Roman Černigoj, 03. 02 .1978, Brezje pri Dobrovi 84, 1356 Dobrova, dipl. inž. elektrotehnike 8 Tia Kralj, 02. 02. 1993, Šujica 13, 1356 Dobrova, gimnazijski maturant 9 Jure Dolinar, 22. 12. 1980, Razori 12, 1356 Dobrova, univ. dipl. inž. strojništva 10 Teja Stojiljkovic, 21. 03. 1992, Dobrova 17, 1356 Dobrova, gradbeni tehnik 11 Franc Smrtnik, 18. 11. 1968, Ulica Emila Adamiča 7, 1356 Dobrova, inž. strojništva 12 Anja Kosi, 21. 06. 1990, Hruševo 148, 1356 Dobrova, vzgojiteljica predšolskih otrok 13 Jernej Suhadolc, 02. 02. 1956, Šujica 10, 1356 Dobrova, strojni tehnik 14 Maja Dolinar, 16. 12. 1985, Razori 11a, 1356 Dobrova, dipl. inž. logistike 15 Niko Kršinar, 18. 07. 1976, Osredek pri Dobrovi 3, 1356 Dobrova, gradbenik 16 Mojca Setnikar, 16. 01. 1971, Gabrje 1, 1356 Dobrova, ekonomski tehnik 5. SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1 Evgen Iglič, 31. 12. 1980, Dobrova 15, 1356 Dobrova, diplomirani informatik 6. LISTA ZA NAPREDEK, predlagatelj: Janko Dolinar in skupina volivcev 1 Franc Rejec, 09. 03. 1961, Gabrje 78, 1356 Dobrova, tesar 2 Tončka Dolenc, 17. 10.1959, Črni Vrh 27a, 1355 Polhov Gradec, ekonomski tehnik 3 Stanislav Dvanajščak, 19. 03.1952, Srednja vas pri Polhovem Gradcu 34, 1355 Polhov Gradec prometni tehnik 4 Nataša Peljhan, 03. 06. 1978, Polhograjska cesta 41, 1356 Dobrova, dipl. vzgojiteljica 5 Bojan Demšar, 20. 08. 1972, Šentjošt nad Horjulom 24c, 1354 Horjul, mizar 6 Ana Malovrh, 10. 03. 1986, Butajnova 45, 1354 Horjul, univ. dipl. politolog 7 Anton Zibelnik, 15. 08. 1958, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 6, 1355 Polhov Gradec, strojni tehnik 8 Marjeta Urbančič, 10. 09. 1962, Brezje pri Dobrovi 52, 1356 Dobrova, vzgojiteljica predšolskih otrok 9 Aleksander Sandy Kucler, 08. 08. 1971, Podsmreka 5v, 1356 Dobrova, magister informacijskih ved 10 Marko Rus, 16. 09. 1965, Srednji Vrh 11, 1355 Polhov Gradec, tesar 11 Janez Kristan, 04. 04. 1949, Podsmreka 53, 1356 Dobrova, finomehanik 12 Marija Šenk, 16. 01. 1974, Gabrje 22, 1356 Dobrova, učiteljica razrednega pouka 13 Jan Suhadolnik, 06. 10. 1988, Na ravni 13, 1356 Dobrova, strojni inženir 14 Jernej Nučič, 17. 08. 1983, Srednja vas pri Polhovem Gradcu 2c, 1355 Polhov Gradec, magister znanosti 15 Jana Žvokelj, 30. 12. 1968, Brezje pri Dobrovi 67, 1356 Dobrova, farmacevt 16 Sonja Škof, 20. 08. 1970, Podsmreka 34, 1356 Dobrova, komercialni tehnik 7. LISTA ZA PRIHODNOST POLHOV GRADEC, predlagatelj: Alojzij Stanovnik in skupina volivcev 1 Gregor Čuden, 26. 09. 1970, Polhov Gradec 130, 1355 Polhov Gradec, vrtnar 2 Sara Polančec, 08. 03. 1988, Polhov Gradec 30, 1355 Polhov Gradec, univ. dipl. teolog 3 Milan Dolinar, 06. 04. 1969 , Briše pri Polhovem Gradcu 11b, 1355 Polhov Gradec, strojni tehnik N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Lokalne volitve 2018 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj 4 Apolonija Oblak Flander, 12. 07. 1974, Šentjošt nad Horjulom 51, 1354 Horjul, mag. geografije 5 Janez Yartz, 13. 08. 1977, Praproče 15, 1355 Polhov Gradec, pekovski tehnik 6 Marjeta Stanovnik, 03. 07. 1963, Briše pri Polhovem Gradcu 24 , 1355 Polhov Gradec, univ. dipl. ekonomist 7 Marko Gerjolj, 06.11.1960, Setnik 25, 1355 Polhov Gradec, strojni tehnik 8 Milka Končan, 26. 12. 1982, Smolnik 9, 1355 Polhov Gradec, univ. dipl. upravnih ved 9 Natalija Sedej, 04. 08. 1983, Polhov Gradec 163, 1355 Polhov Gradec, prometni tehnik 10 Marko Bogataj, 26. 02. 1968, Podre-ber 14a, 1355 Polhov Gradec , dipl. inž. strojništva 11 Roman Suhadolc, 22. 04. 1961, Hra-stenice 4, 1355 Polhov Gradec, strojni tehnik 12 Franc Laznik, 25. 07. 1957, Briše pri Polhovem Gradcu 8b, 1355 Polhov Gradec, kleparski tehnik 13 Uroš Malovrh, 16. 01. 1978 , Setnik 49, 1355 Polhov Gradec, elektrikar energetik 14 Urška Yartz, 15. 02 .1985, Praproče 15, 1355 Polhov Gradec, dipl. inž. kmetijske in zoo tehnike 8. SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA 1 Anton Potočnik, 19. 07. 1940, Pot Gornje polje 10, 1356 Dobrova, pravnik 2 Anica Tomšič, 21. 04. 1954, Horjulska cesta 58, 1356 Dobrova, elektromehanik 3 Frančišek Maček, 04. 10. 1941, Horjulska cesta 114, 1356 Dobrova, inž. strojništva 9. SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1 Marko Jovic, 02. 04. 1976, Gabrje 64, 1356 Dobrova, univ. dipl. ekonomist. II. Za uradno objavo se šteje datum nabi-tja na oglasni deski in objava na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 26. 10. 2018 Številka: 041-0070/2018-1 Alojzija Alič l.r. Predsednica OVK Na podlagi 92. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec RAZPISUJE naknadne volitve članov sveta krajevne skupnosti Polhov Gradec na območju občine Dobrova-Polhov Gradec I. Naknadne volitve v svet krajevne skupnosti Polhov Gradec, v volilni enoti 1 Polhov Gradec - novi del, v volilni enoti 5 Podreber - Srednja vas in v volilni enoti 8, Dolenja vas - Dvor, se opravijo v nedeljo, 2. decembra 2018. II. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 29. oktober 2018. III. Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija. IV. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Dobrova- Polhov Gradec (www.dobro-va-polhovgradec.si), v glasilu občine "Naš časopis" ter na oglasnih deskah Občine Dobrova- Polhov Gradec in krajevne skupnosti Polhov Gradec. Številka: 041/0072/2018-1 Dobrova, 26. 10. 2018 Predsednica OVK Občine Dobrova - Polhov Gradec Alojzija Alič Občina Dobrova- Polhov Gradec OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VOLITVE ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOBROVA R A Z G L A S I. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 -Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 - Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012 in 68/2017) objavlja seznam kandidatov za redne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Dobrova, ki bodo dne 18. novembra 2018 in sicer: Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Dobrova je določeno 12 volilnih enot. 1. volilna enota Osredek pri Dobrovi: • kandidat Niko Kršinar, 18.07.1976, Osredek pri Dobrovi 3, 1356 Dobrova 2. volilna enota Žirovnikov Graben: • kandidat Gregor Jevšjak, 26.02.1978, Gabrje 29a, 1356 Dobrova 3. volilna enota Hruševo: • kandidat Klemen Žerovnik, 30.08.1973, Hruševo 16a, 1356 Dobrova 4. volilna enota Selo: • kandidat Janez Rozman, 19.01.1957, Hruševo 51, 1356 Dobrova 5. volilna enota Gabrje: • kandidat Borut Dolinar, 11.05.1973, Gabrje 50, 1356 Dobrova • kandidat Mitja Gornik, 07.06.1966, Gabrje 10, 1356 Dobrova 6. volilna enota Šujica: • kandidat Janez Zdešar, 15.06.1961, Šujica 28, 1356 Dobrova 7. volilna enota Stranska vas: • kandidat Zoran Jazbec, 28.06.1970, Stranska vas 17a, 1356 Dobrova 8. volilna enota Podsmreka: • kandidat Dominik Škof. 22.08.1967, Podsmreka 34, 1356 Dobrova • kandidatka Urška Kristan, 02.09.1981, Podsmreka 53, 1356 Dobrova • kandidat Boštjan Seliškar, 27.08.1971, Podsmreka 43, 1356 Dobrova 9. volilna enota Brezje pri Dobrovi: • kandidat Dominik Rupnik, 06.08.1985, Brezje pri Dobrovi 3, 1356 Dobrova • kandidatka Martina Knavs, 15.02.1977, Brezje pri Dobrovi 40, 1356 Dobrova •kandidat Klemen Dolinar, 30.06.1980, Brezje pri Dobrovi 1a, 1356 Dobrova •kandidatka Martina Trček, 09.11.1975, Brezje pri Dobrovi 36, 1356 Dobrova • kandidat Janez Kumše, 16.04.1981, Brezje pri Dobrovi 91, 1356 Dobrova 10. volilna enota Razori-Draževnik: •kandidat Tomaž Dolenec, 06.03.1959, Razori 17, 1356 Dobrova 11. volilna enota Dobrova-zahod: • kandidat Marjan Pograjc, 08.07.1964, Pot čez Horjulko 20, 1356 Dobrova 12. volilna enota Dobrova: • kandidat Franc Smrtnik, 18.11.1968, Ulica Emila Adamiča 7, 1356 Dobrova • kandidat Jan Suhadolnik, 06.10.1988, Na ravni 13, 1356 Dobrova • kandidatka Anica Tomšič, 21.04.1954, Horjulska cesta 58, 1356 Dobrova • kandidat Anton Potočnik, 19.07.1940, Pot na Gornje polje 10, 1356 Dobrova. V vsako volilno enoto se voli en član. II. Za uradno objavo se šteje datum na-bitja na oglasni deski in objava na spletni strani www.dobrova-polhov-gradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 26. 10. 2018 Številka: 041-0071/2018-1 Alojzija Alič l.r. Predsednica OVK Občina Dobrova- Polhov Gradec člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 - Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 - Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012) objavlja Seznam kandidatov za redne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec, ki bodo dne 18. novembra 2018 Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec je določeno 10 volilnih enot. 1. volilna enota Polhov Gradec -novi del: • kandidat Gregor Čuden, 26.09.1970, Polhov Gradec 130, 1355 Polhov Gradec Občina Dobrova- Polhov Gradec OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VOLITVE ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNI VRH OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Voli se en član. VOLITVE ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJOŠT R A Z G L A S I. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 -Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 - Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012 in 68/2017) objavlja Seznam kandidatov za redne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Šentjošt, ki bodo dne 18. novembra 2018 in sicer: Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Šentjošt je določenih 7 volilnih enot. 1. volilna enota Butajnova: • kandidat Anton Krek, 11.10.1978, Butajnova 25, 1354 Horjul 2. volilna enota Medvedov Graben • kandidat Janez Osredkar, 12.11.1955, Planina nad Horjulom 24, 1354 Horjul 3. volilna enota Planina: • kandidat Florjan Štravs, 22.04.1983, Planina nad Horjulom 7, 4224 Gorenja vas 4. volilna enota Reženija: • kandidat Marko Jankovec, 11.12.1985, Butajnova 44, 1354 Horjul 5. volilna enota Suhi dol-Kurja vas: • kandidat Marko Košir, 22.07.1966, Šentjošt nad Horjulom 41, 1354 Horjul 6. volilna enota Potok: • kandidat Andrej Končan, 15.03.1991, Šentjošt nad Horjulom 31, 1354 Horjul 7. volilna enota Šentjošt: • kandidat Janez Oblak, 02.10.1975, Šentjošt nad Horjulom 52, 1354 Horjul V vsaki volilni enoti se voli en član. II. Za uradno objavo se šteje datum na-bitja na oglasni deski in objava na spletni strani www.dobrova-polhov-gradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 26. 10. 2018 Številka: 041-0073/2018-1 Alojzija Alič l.r. Predsednica OVK Občina Dobrova- Polhov Gradec OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VOLITVE ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI POLHOV GRADEC R A Z G L A S I. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. Voli član. 6. volilna enota Podreber - Pristava - Ravnik: • kandidat Zdenko Dolenec, 22.09.1963, Pristava pri Polhovem Gradcu 20, 1355 Polhov Gradec Voli član. Voli član. 10. volilna enota Setnik - Zalog: • kandidat Marko Gerjolj, 06.11.1960, Setnik 25, 1355 Polhov Gradec Voli s član. II. Za uradno objavo se šteje datum nabi-tja na oglasni deski in objava na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 26. 10. 2018 Številka: 041-0075/2018-1 R A Z G L A S 2. volilna enota Polhov Gradec -stari de! in Setnica: • kandidat Marjan Malovrh, 23.11.1965, Polhov Gradec 51, 1355 Polhov Gradec • kandidatka Stanka Jankovec, 18.05. 1981, Polhov Gradec 46 a, 1355 Polhov Gradec. Volita se dva člana. 3. vo!i!na enota Briše: • kandidat Franc Laznik, 25.07.1957, Briše pri Polhovem Gradcu 8b, 1355 Polhov Gradec Voli se en član. 4. vo!i!na enota Praproče: • kandidat Janez Yartz, 13.08.1977, Praproče 15, 1355 Polhov Gradec Voli se en član. 5. vo!i!na enota Podreber - Srednja vas: • kandidatka Andreja Zajšek, 10.09.1948, Podreber 39, 1355 Polhov Gradec 7. vo!i!na enota Babna Gora - Be!ica - Hrastenice - Log: • kandidat Janko Božnar, 20.03.1958, Hrastenice 3, 1355 Polhov Gradec • kandidatka Tina Jarc, 05.03.1981, Bab-na Gora 63 b, 1355 Polhov Gradec • kandidat Vinko Zibelnik, 19.07.1950, Hrastenice 1a, 1355 Polhov Gradec Volita se dva člana. 9. vo!i!na enota Se!o: • kandidat Janez Marolt, 18.11.1967, Selo nad Polhovim Gradcem 6, 1355 Polhov Gradec I. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 -Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 - Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012 in 68/2017) objavlja Seznam kandidatov za redne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Črni Vrh, ki bodo dne 18. novembra 2018 in sicer: Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Črni vrh so določene 4 volilne enote. 1. volilna enota Črni vrh: • kandidat Milan Dolenec, 25.08.1975, Črni Vrh 49, 1355 Polhov Gradec, kmetovalec •kandidatka Darinka Raztresen, 27.03.1962, Črni Vrh 56a, 1355 Polhov Gradec, poštna uslužbenka • kandidat Rok Jelovčan, 14.11.1989, Črni Vrh 57, 1355 Polhov Gradec, samostojni strokovni delavec •kandidatka Tončka Dolenc, 17.10.1959, Črni Vrh 27 a, 1355 Polhov Gradec, upokojenka. Volijo se trije člani. 2. volilna enota Smolnik: •kandidat Rok Končan, 18.03.1986, Smolnik 9, 1355 Polhov Gradec, samostojni podjetnik •kandidatka Majda Grbec Plestenjak, 07.05.1962, Smolnik 40, 1355 Polhov Gradec, vzgojiteljica •kandidat Klemen Raztresen, 30.05.1984, Smolnik 55, 1355 Polhov Gradec, voznik. Volijo se trije člani. 3. volilna enota Srednji vrh: • kandidat Marko Rus, 16.09.1965, Srednji Vrh 11, 1355 Polhov Gradec, samostojni podjetnik • kandidatka Anica Bradeško, 12.04.1991, Srednji Vrh 17, 1355 Polhov Gradec, farmacevtski tehnik • kandidat Vinko Buh, 02.01.1978, Srednji Vrh 25, 1355 Polhov Gradec, kmetovalec. Volita se dva člana. 4. volilna enota Rovt: • kandidatka Renata Končan, 08.05.1981, Rovt 6, 1355 Polhov Gradec, frizerka • kandidat David Krivec, 26.08.1988, Rovt 8, 1355 Polhov Gradec, strojni operativec. Volita se dva člana. II. Za uradno objavo se šteje datum na-bitja na oglasni deski in objava na spletni strani www.dobrova-polhov-gradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 26. 10. 2018 Številka: 041-0074/2018-1 Alojzija Alič l.r. Predsednica OVK Alojzija Alič l.r. Predsednica OVK NflJ Občina Log - Dragomer 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UM] Županova beseda »Čaka nas največji izziv v Predvolilno obdobje zgodovini naše občine« Spoštovani občanke in občani. V zadnjih tednih se mnogokrat sliši, da je to in ono dejanje predvolilno, ker so pač taki časi. Obdobje lokalnih volitev je tu in verjetno je vsem, ki malo pomislite, zelo jasno, da se je predvolilni čas pričel že z izvolitvijo nove sestave aktualnega občinskega sveta in vodstva občine. Vse v zadnjih štirih letih je bilo predvolilno. Kako pa drugače? V tem ne vidim nič slabega. S primernim pristopom lahko pridobi le občan naše lokalne skupnosti. Vsak od nas se je po svojih najboljših močeh trudil, da bi s povezovanjem kompeten-tnih posameznikov realiziral predvolilne obljube in s tem dokazal, da je vreden zaupanja tudi v prihodnje. Verjamem, da zmore večina občanov zelo kakovostno prepoznati zrno od plevela. Torej prazna dejanja in govoričenje brez pravega rezultata za skupnost v kateri živimo. Menim, da je čas, da se vsaj na lokalnem nivoju politiki doda pozitivni predznak. Ob tem so nekateri mnenja, da sem preveč optimističen, vendar verjamem, da je o tem potrebno v vseh okoljih primerno spregovoriti in zasejati seme optimizma tudi med drugače misleče sosede. V preteklosti smo se v naši lepi deželi odločili za demokracijo, ki jo pa lahko izvajamo le, če se znamo ob tem vesti kot demokrati tudi sami. Če na hitro pogledamo nam nekaj zmanjka že pri odhodu na volitve. Neodgovorno iz različnih vzrokov odločanje o naši usodi prepustimo drugim, ki pa ne poznajo naših potreb, svetovnih nazorov in kriterijev kaj je skupno dobro. Prehitro v tako okolje pridejo interesi posameznikov ali posameznih skupin. Ko to spoznamo je mnogokrat že prepozno, vendar se tolažimo s tem, da čez štiri leta spet pripelje vlak....vendar se zgodba rada ponovi. Odločanje o svoji usodi prepuščamo tistim, ki se jim je ljubilo priti na volišče in izraziti svojo in ne našo voljo. Pred nami je praznik demokracije lokalne volitve 2018, ki bodo 18.11. Imamo možnost, vzpodbudo in obveznost do naših naslednikov, da se prav vsi potrudimo in sporočimo svetu, da je občina Log-Dragomer najbolj demokratična občina v naši lepi Sloveniji in, da tukaj živimo ljudje, ki jim je še kako mar za naš skupni jutri. Ker šport povezuje in zato, ker smo Slovenci znani po tekmovalnosti, vas vabim, da postavimo državni rekord v volilni udeležbi na lokalnih volitvah 2018! Želim vam vse dobro! Miran Stanovnik, župan Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je 25. oktobra letos izdala odločitev o finančni podpori za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 3. Sklop«. Za naložbo v vrednosti 17,63 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval 7,65 milijona evrov, proračun Republike Slovenije bo zagotovil 1,35 milijona, preostanek pa Občina Log - Dragomer. Namen projekta je zagotoviti celovito rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju občine Log - Dragomer. Predvidoma do konca leta 2022 bo v okviru projekta zgrajenih 23 km kanalizacije in čistilna naprava v velikosti 5000 populacijskih enot. Z uresničitvijo projekta se bo zmanjšala količina škodljivih snovi v vodi in izboljšala kakovost površinskih in podzemnih voda, kar bo prispevalo k bolj- šim življenjskim pogojem in boljšemu zdravju 3.524 prebivalcev občine Log - Dragomer. Projekt, ki je del Dogovora za razvoj osrednjeslovenske regije, bo vplival na izboljšanje učinka čiščenja širšega območja reke Ljubljanice. Z izgradnjo kanalizacijskega sistema se bo zmanjšalo onesnaženje tal skozi odvajanje vode iz greznic, s čimer se bo ustavilo tudi onesnaženje vodnih virov. Sistem ravnanja s komunalno odpadno vodo je namreč zasnovan kot nepropusten sistem, ki prepreči iztekanje odpadne vode v tla in naprej v podtalnico. Z izvedbo investicije se zagotavlja preventivno ukrepanja za preprečevanje, omejevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje tako, da se okolj-ska škoda odpravlja pri viru onesnaženja. Miran Stanovnik, župan občine Log - Dragomer, je ob tej priložnosti dejal: »Ko se veselimo in smo ponosni na zgodovinski uspeh za našo lokalno skupnost, moram izraziti zahvalo za izredno kooperativ-nost vseh organov in služb, ki so sodelovale v pripravi dokumentacije. Začnemo lahko z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, ki je na osnovi veljavnih kriterijev pripravila dokumentacijo za obdelavo in razpravo na sejah Sveta Ljubljanske urbane regije, kjer je 26 županov prepoznalo naš projekt kot prednostni za regijo in to sporočilo posredovalo na Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je naš projekt na osnovi sprejetih pravil uvrstilo v dokument z imenom Dogovor za razvoj regij številka 1, kar je bila iztočnica za zelo usklajene aktivnosti nadzora nad dokumentacijo s strani Ministrstva za okolje in prostor. Zadnji pečat, oziroma dokument z nazivom Odločitev o podpori pa je v rekordno kratkem času pripravila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko na čelu z novim ministrom in bivšim županom Markom Bandelli-jem. V prihodnjih mesecih in letih nas čaka največji izziv v zgodovini naše občine, vendar so že ti koraki, ki smo jih uspešno prehodili na tej strokovno in administrativno zahtevni poti velika vzpodbuda in potrditev našega pravilnega pristopa. Verjamem, da naš uspeh prinaša še dodatno motivacijo za ostale lokalne skupnosti v Sloveniji, saj smo dokazali, da se da z dobro načrtovanim sodelovanje doseči tudi na videz nedosegljive cilje«. Ob tej priložnosti je župan izpostavil tudi zasluge vseh zaposlenih na občini, ki so na kakršenkoli način pripomogli s svojim delom in prizadevnostjo, da so uspešno pripravili vso potrebno dokumentacijo. Zahvalil se je tudi direktorici občinske uprave Marjeti Sternad Kuha-rič, ki je od samega prihoda na novo delovno mesto poprijela za ta zahteven projekt in ga pripeljala do trenutka, ko se lahko veselimo te izredno pomembne finančne podpore, ki bo poskrbela, da bo občina Log - Dragomer tudi na okoljevar-stvenem področju občina s sodobnimi evropskimi standardi. Besedilo in foto: Peter Kavčič Začetek urejanja pokopališča na Dragomerju Pokopališče Dragomer je locirano na južnem pobočju hriba Sv. Lovrenca pod istoimensko cerkvijo in starim pokopališčem na njegovem vrhu. V naravi je zemljišče pokopališča strm teren, ki pada iz severa prti jugu. Dostop do njega je po obstoječi kategorizirani občinski cesti, ki prihaja iz zahodne strani naselja Dragomer. Glede na želje občanov in potrebe po širitvi, so se prva dela že začela Na pokopališču se bo pred zimo uredila postavitev snego-branov na obstoječem poslovilnem objektu. S postavitvijo ograje se bo uredilo območje okrog smetnjakov, poleg navedenega bodo predvidoma še oktobra zaključena dela za pri- klop obstoječega poslovilnega objekta na javni vodovod. Načrti za prihodnost pokopališča Dragomer pa so vezani na projekt s katerim se bo uredilo pokopališče ter izgradilo poslovilni objekt. Pokopališče potrebuje spremembo zasnove ureditve v smislu bolj racionalne in funk-cijonalne izrabe prostora pokopališča. Projekt predvideva dodatnih 31 enojnih grobov, 178 grobov, 120 žarnih niš (ko-lumbarij) ter prostor za raztros pepela. Poleg omenjenega je ureditev pokopališča Dra- gomer potrebna tudi zaradi ugotovitve o nevarnosti pojava zemeljskih plazov. V ta namen je predvideno zavarovanje bre-žin obstoječih zemeljskih tras z opornimi zidovi višine 1,6 do 2,10 m. Dodatno stabilizacijo terena se bo zagotovilo z opornimi zidovi ob vzhodni, zahodni in južni strani območja pokopališča. Po projektu je poslovilni objekt pravokotne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 9,90 m x 10,00 m. Objekt vsebuje prostor vežice, sobe za svojce, shrambo pogrebne opreme in sanitarije. Pred vhodom v vežico je pokrito preddverje. Vhod ter odprt in pokrit poslovni prostor vežice sta orientirana proti jugu v smeri pokopališča. Vertikal- ni gabarit vsebuje le pritlično etažo. V oktobru je bil narejen že prvi korak, saj je urejen nov vodovodni priključek za poslovilni objekt na pokopališču Dragomer. Izvajalec del Komunalno podjetje Vrhnika je zgradil nov vodomerni jašek, namestil hidroforno postajo v obnovljenem jašku, izvedel nov elektro priključek, položil nov vodovodni priključek do poslovilnega objekta, ter izvedel instalacijska dela v obstoječem poslovilnem objektu. Nov vodovodni priključek zagotavlja nemoteno oskrbo objekta s pitno vodo, kar je bistvena pridobitev saj pred tem voda ni bila pitna. Nova pridobitev je načrtovana tudi za nov poslovilni objekt, ki se bo gradil na tej lokaciji. Peter Kavčič NflJ Občina Log - Dragomer 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UM] Obvestila Za študente univerze za tretje življenjsko obdobje DVIG Spoštovani študentje, novembra nadaljujemo z naslednjimi izobraževalnimi dejavnostmi: Pogovori z Darjo Rojec, 5. novembra ob lih v sobi upokojencev v Dragomeru. Bralni krožek, vodja Alenka Logar Pleško: 7. in 21. novembra ob 18h v sobi upokojencev v Dragomeru. Od pravljice do lutke, delavnica za otroke d 4 - 8 let, vodja Vesna Kučan: 12. novembra ob 17,30 v sobi športnikov v Toscani v Dragomeru. Ogled lutkovne predstave Groznovilca v Lutkovnem gledališču Ljubljana, 10. novembra ob 17h. Odhod iz Dragomerja bo ob 16, 15. Tečaj španščine, vodja Damjana Štifter: 5. novembra ob 18h Tečaj angleščine I, vodja Milojka Babšek: 7. novembra ob 11h, soba športnikov v Toscani v Dragomeru Tečaj angleščine II, vodja Olga Drofenik. 7. novembra ob 8,30 na domu Tečaj francoščine, vodja Tatjana Merc: 6. novembra ob 9,30. Na tečajih angleščina I, francoščina in španščina je še nekaj prostih mest. Vabimo, da se nam pridružite. Pokličite Olgo 041 775 771. Veselimo se druženja in učenja z vami! Nika Gams, predsednica V stari šoli je sedaj čas za dela v notranjosti Na Logu se izvaja operacija Revitalizacija objekta Stara šola, katero se sofinancira za upravičene stroške s sredstvi evropske kohezijske politike. Čeprav se na zunaj morda ne vidi, da dela napredujejo, pa je v notranjosti precej bolj živahno saj se izvajajo dela po planu znotraj objekta. Izvajalec del na gradbišču je podjetje AS-Primus, ki je s svojimi podizvajalci začel z deli v začetku februarja letos. V minulem obdobju so na šoli izpeljali rušitvena dela, ki so zajemala odstranitev obstoječih oken, vrat, strehe, tlakov, odstranitev medetažne lesene konstrukcije v prostorih, kjer se bo izvedla instalacija pod stropom. Sledila je izvedba statične sanacije objekta, ki je vključevala izvedbo novih AB medetažnih plošč, izvedba nove jeklene primarne konstrukcije ostrešja z nadalj-no klasično izvedbo lesenih špirovcev, ojačitev opečnih obstoječih sten z armiranim ometom in protipotresnimi vezmi po obodu objekta na nivoju stropov. Sledila je izvedba energetske sanacija objekta, ki je vključevala aktivnosti izvedbe toplotnega ovoja stavbe. Izvedla se je toplotna zaščita objekta z oblaganje fasade s 16 cm toplotne izolacije in ustreznim stavbnim pohištvom na fasadi. Na že izvedeno strešno konstrukcijo pa bodo položili še 25 cm toplotne izolacije. Objekt je pod varstvom ZVKDS zato izvajalec o vseh delih sproti obveščal pristojni ZVKDS in upošteva njihova navodila. Potrebno je poudariti, da se pri tem ohranja izvirna arhitektura objekta z izvirnimi pozicijami in z oblikovanimi okenskimi odprtinami na fasadi s poudarjenim vhodnim delom z vsemi likovnimi detajli. Napeljane in umeščene so tudi vse talne grobe elek-tro in strojne instalacije. V drugi polovici meseca oktobra se planira nadaljevanje izvedbe knauf sten z enostranskim zapiranjem sten, kar bo omogočilo nadaljevanje grobih strojnih in elektro del. Sledila bo izvedba estriha s polaganjem talne toplotne izolacije po posameznih etažah. V nadaljevanju, torej v začetku meseca novembra je predvidena vgradnja strešnih oken, istočasno pa se bo ob tem nadaljevala knauf obloga stropa v podstrešju in nadaljevalo delo na zunanji ureditvi objekta. Na zunanji ureditvi se bo izdelal AB temelj za dvigalo ob objektu sledila bo izvedba zunanjega razvo-da kanalizacije in vodovoda. Nato se bo izvedla utrditev površin v okolici z asfaltiranim dovozom. Po izvedbi estrihov bo sledila izvedbe finalnega tlaka ter obloga keramike v sanitarijah, montaža spuščenih stropov, vgradnja notranjih vrat, beljenje sten in stropov. Peter Kavčič Dvig - univerza za tretje življenjsko obdobje v oktobru Začeli smo z novim študijskim letom. »Starejša skupina študentov« v polni zasedbi s tečajem angleščine, z bralnim krožkom za odrasle (več v članku Dragice Krašovec) in z delavnico Od pravljice do lutke za najmlajše. Nadaljujemo z učenjem španščine čeprav nas je nekaj študentov zapustilo, bo pa zato učenje bolj intenzivno. Pomoč učencem osnovne šole tudi že poteka. Tisti, ki nas poznajo in potrebujejo pomoč, so nas že poiskali. 3. septembra 2018 je v centru Ljubljane, na Prešernovem trgu, potekal Festival nevladnih organizacij LUPA, ki ga organizira CNVOS (center nevladnih organizacij). Festival LUPA je tradicionalna predstavitev slovenskih nevladnih organizacij. Vsako leto se na stojnicah predstavi okrog 120, z živim programom in na delavnicah pa še več kot 30 društev, nevladnih zavodov in ustanov. Društvo DVIG se je na tem sejmu predstavilo že tretje leto zapored. Na stojnici smo se predstavili se z našim programom dela, z revijo Pogovori z občani, brošuro o zaščitenem lipovcu na Lukovici, izdelki najmlajših, ki so nastali na delavnicah Od pravljice do lutke in ostalim gradivom, ki nastaja pri našem delu. Veseli nas, da se mimoidoči ustavljajo in nas sprašujejo o našem društvu čeprav delujemo v Dragomeru. Kot člani mreže slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje smo se udeležili strokovnega posveta z usposabljanjem za mentorje in vodje UTŽO ter razširjene seje sveta mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, z naslovom: Vpliv skupinske dinamike in odnosov v študijskih skupinah na doseganje učnih ciljev, ki je potekal 16. oktobra 2018 v restavraciji Srednje šole Izola. V predavanje Prof. dr. Ane Krajnc, o vplivih skupinske dinamike in odnosov v študijskih skupinah na doseganje učnih ciljev smo se seznanili o tem, kako pomembno je, da se tudi v tretjem življenjskem obdobju izobražujemo, družimo v krožke in gojimo socialne stike. Lastnost tega obdobja je svoboda, naši odnosi s službo se prekinejo. Marsikdo si mora na novo ustvariti medosebne odnose. Zato moramo biti konstruktivni in se vključiti v različne dejavnosti, da ohranimo svojo življenjsko silo. Ne smemo se zapreti, moramo se povezati, svoje delo opravljati z ljube- znijo in tako postati uspešni. Svojo življenjsko energijo ohranjamo z doživetji, pripadnost dejavnostim nas bogati, vodi nas k pozitivnim čustvom, ki nas ženejo naprej. V tretjem življenjskem obdobju se ne sprašujemo več kaj si pač pa kdo si. Sami si moramo programirati svoje delo in svoje cilje. Nastaja nova podoba starosti, obdobje, ki lahko traja tudi do 30 let, je treba izkoristiti. Naša skrb je, da raziskujemo in delamo trajno. Vključevanje v UTŽO je zato bistvenega pomena za koristno in ustvarjalno preživetje tega časa. Žal širša družbena skupnost premalo ceni te dejavnosti. Potrebujemo močnejšo podporo javnosti. Zato se moramo povezovati in po svojih močeh še vedno prispevati k skrbi za zdravo preživljanje tega obdobja. UTŽO, v naši občini DVIG--UTŽO, nudijo številne dejavnosti: tečaji tujih jezikov, bralni krožek, študijski krožki, izdaja revije, dejavnosti za otroke, (več na iold.si), v katere se lahko vključite in s tem obogatite svoje življenje, navežete stike in preživite zanimivo in ustvarjalno starost. Nika Gams Strokovna ekskurzija PGD Log po Gorenjski V soboto, 15. septembra, smo se gasilci z Loga odpravili na strokovno ekskurzijo na Gorenjsko. Pot nas je najprej vodila v Rateče in na začetek doline Tamar, kjer med gorami leži svetovno znana Planica. Tam smo si ogledali nordijski cen- ter z muzejem ter se povzpeli na vrh letalnice s sedežnico. Vožnjo so nam s kramljanjem krajšali tudi skakalci nordijske reprezentance Slovenije, ki so imeli trening na Bloudkovi velikanki. Ker je istočasno potekalo tekmovanje Red Bull 400 Planica 2018 (tek na velikanko) smo spodbujali tekmovalce iz sosednjih društev ter si z zanimanjem ogledali tekmo. Po malici in kavi smo se odpravili na ogled Gasilsko-reševalne službe Jesenice. Predstavili so nam delo, razkazali gasilski vo- zni park ter nas dvignili 42 metrov visoko z gasilsko lestvijo, s katere je bil čudovit pogled na Jesenice in okolico. Voznik avtobusa LPP Ambrož nas je odpeljal proti Mojstrani. Sledil je ogled Slovenskega planinskega muzeja, kjer nas je simpatična vodička Sonja popeljala skozi zgodovino našega gorništva. Po poučnem delu izleta smo poskrbeli za naše želodčke v Linhartovem mestu Radovljica v gostilni Avguštin. Veselo razpoloženi smo se odzvali na vabilo prijateljskega društva PGD Šenčur ob njihovi 120-letnici in jih presenetili s prihodom na njihovo veselico. Dan je minil v prekrasnem vzdušju. Andrej Gubič, PGD Log Gasilci GZ Vrhnika v centru varne vožnje Konec avgusta smo se gasilci iz gasilskega poveljstva Log - Dragomer s tremi gasilskimi vozili udeležili tečaja varne vožnje na Vranskem. S svojimi vozili so prišli še gasilci iz gasilskega poveljstva Borovnica in Vrhnika. Inštruktor varne vožnje, gospod Danijel nam je najprej v učilnici teoretično razložil, kako lahko z gasilskimi vozili ob primernem zaviranju in krmiljenju volana še varno izpeljemo ovinke, mokri klanec navzdol, zaviranje na klancu in v ovinku, izogibanje mokrim oviram, vožnjo v krožnem ovinku, zaviranje in krmiljenje volana na drsni plošči ter zaviranje na različnih podlagah. Potem smo se odpe- ljali na poligon, kjer smo teorijo prenesli na asfaltno podlago. Preko radijskih postaj nas je inštruktor varno usmerjal proti različnim točkam, kjer smo z majhnimi hitrostmi preizkušali zaviranje, krmiljenje volana in odzivnost gasilskih vozil. Odličen tečaj varne vožnje, kjer smo gasilci spoznali, da je sekunda ali minuta lahko še bolj pomembna, kajti varno posredovanje se začne z varno in previdno vožnjo iz gasilskega doma! Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tov. Pavlu Rem-škarju za odlično organizacijo tečaja varne vožnje na Vranskem. Andrej Gubič, PGD Log NflJ Občina Log - Dragomer 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UM] Jesen je na vratih, bralna sezona prav tako Poletje je minilo, kot bi trenil, na počitniško branje smo že skoraj pozabili, na knjige, naše zveste prijateljice, pa ne pozabimo nikoli. Nova bralna sezona prinaša nove izzive, nove poglede na dela slovenskih avtorjev, nove užitke pri branju. Res pa je, da še tako zvesti bralci ne moremo slediti vsem novostim na knjižnem trgu. Ponudba je velika, zelo raznolika in kar še posebej razveseljuje, zelo kakovostna dela prihajajo tudi iz rok mnogih novih in mlajših slovenskih avtorjev. Ni se nam treba bati, da bi zmanjkalo vsebin, ki bi potešile našo radovednost. Novo sezono smo začeli z Dušanom Šarotarjem in njegovim romanom Biljard v Do-brayu. To je bil dolg do avtorja, ki smo ga v živo spoznali na majskem literarnem obisku v Prekmurju. V eni sami noči ob koncu druge svetovne vojne se v soboškem hotelu Dobray prepletejo številne usode junakov, ki doživljajo čas, ko je na ozemlje med Muro in Rabo privihrala Rdeča armada. Roman je zahtevno delo, to ni branje na mah, kot se včasih pohvalimo, a človeku odpre številne nove poglede na čas in ljudi, ki so daleč od nas, a vendar dovolj blizu, da se njihove usode dotikajo tudi bralcev širom naše male domovine. Nadaljevali smo s Pogodbo. Avtorica literarnega dela Mojca Širok je po osnovni izobrazbi profesorica slovenskega jezika. Bolj pa jo vsi poznamo kot novinarko in nekdanjo do- pisnico TV Slovenija iz Rima in seveda kot obraz z malih ekranov. Njeni poglobljeni politični komentarji, delo pri dokumentarnih filmih in članki v različnih publikacijah, tudi v Mladini, kažejo na izvrstno poznavanje političnih, družbenih, verskih razmer ter njihovo prepletanje in vpliv na življenje in delo v Italiji. V iskanju resnice je vztrajna, natančna in pronicljiva in to se odraža v njenem delu. V njenem literarnem prvencu, ki si je prislužil nagrado modra ptica 2018 piše o umorih, mafiji in ljubezni. Torej o temah, ki jih dobro pozna, dogodki v devetdesetih letih, ki so pretresali Italijo, pa so jo osebno pretresli in za vedno zaznamovali. Roman ima torej resnično zgodovinsko ozadje, a avtoričina domišljijska svoboda daje zgodbi pečat. Velika branost tega dela pove (v knjižnicah so čakalne vrste in v knjigarnah je marsikje že razprodana), da je zgodba privlačna, napeta in vznemirljiva ter priklene bralca k sedenju ob njej vse do razpleta. Naše delo, pravzaprav branje, bomo nadaljevali z nekoliko bolj lahkotnimi deli, a to ne bo okrnilo lepote, zanimivosti in zahtevnosti del drugih avtorjev, za katerimi že stikamo po knjižnih policah. Pa o tem prihodnjič. Dragica Krašovec Na Logu smo slačili koruzo V soboto, 13. oktobra, je bilo pod kozolcem toplarjem pri baru Mlinček na Logu veselo, zabavno in poučno. Ličkali oziroma, kot pravijo domačini, slačili smo koruzo. Dogodek, ki ga je pripravil KUD Kosec z namenom ohranjanja starih običajev in kulturne dediščine, je presegel vsa pričakovanja. Udeležilo se ga je skoraj sto ljudi, od mladih do starih, iz Lukovice, Dragomerja in Loga. Po kratkem nagovoru in opisu, kako slačiti koruzo in jo zvezati, so se udeleženci dogodka lotili dela, da se je kar kadilo! Nekaj koruze se je zvezalo za obešanje na "cofe" ali late, večine pa ne. Posebej nas je razveselilo, da so starši s seboj pripeljali otroke, dedki in babice pa vnuke, ki so s posebnim žarom poslušali, kako so živeli in delali nekoč. In potem kar tekmovali, kdo bo hitrejši ali bo odkril skriti zaklad med storži. Koruze, ki so jo prizadevni posamezniki nabrali dan prej, je kar prehitro zmanjkalo in pokazala so se gola tla. Še pospraviti je bilo treba ličkanje in delo je bilo opravljeno. Sledila je malica, kranjske klobase in sladice, ki so jih pripravile naše vrle gospodinje, čaj in še kaj dobrega za na zob odraslih, seveda. Za vzdušje so dodatno poskrbeli pevke in pevci skupine Mladi po srcu, ki so se jim z veseljem pridružili tudi drugi ljubitelji petja. Nekaj parov se je celo zavrtelo ob Slakovih vižah. Glavni organizator dogodka Boris Smirnov pa je, ko se je dovolj stemnilo, pripravil projekcijo filma, ki je bil posnet pred devetimi leti ob enakem dogodku v naši soseščini. Prav zabavno si je bilo ogledati posnetek, slišati komentarje udeležencev, mnogi izmed njih so bili isti kot danes, pa tudi spominjati se ljudi, ki jih danes žal ni več med nami. Prireditev se je zavlekla v trdo noč, ko so se udeleženci razšli z mislijo, da takega dogodka že dolgo ne pomnijo. Vsa pohvala organizatorju KUD Kosec Log -Dragomer in predsednici društva Anici Vengust, sekciji za ohranjanje ljudskih običajev ter seveda posameznikom: Borisu s "pomočniki" Matijo, Iztokom, Lojzko, Mihom, Lojzetom, Darinko, Tonetom ... Posebna zahvala pa gre Tomažu Požar-ju, ki je dal koruzo, in pa Matjažu Mlinarju, ki je dal na razpolago prostor, to je kozolec na Logu, ter gasilcem PGD Log in Dragomer-Lukovica, ki so pomagali pri pripravi hrane, video-projekciji ter požarnem varovanju prireditve. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim, ki smo jih nehote pozabili omeniti. KUD Kosec predstavil svoje izdelke v Maleziji Tekmovalo je 4000 najbolje uvrščenih učencev s celega sveta iz več kot 50 držav. Slovenijo je zastopalo 21 učencev OŠ Danile Kumar. Organizatorji so obvestili, da se lahko vsaka država predstavi na posebni stojnici Scholars World Cultural Učenci nacionalnega in mednarodnega oddelka Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani so se na regijskem tekmovanju World Scholar's Cup februarja 2018 v Ljubljani z odličnimi rezultati uvrstili na World Scholars Cup Global Round, ki je potekal od 18. do 23. junija v mestu Kuala Lumpur v Maleziji. Fair. Ena od učenk, ki je zastopala Slovenijo, je bila učenka naše uslužbenke v Občini Log - Dragomer. Uslužbenka se je obrnila na naše društvo in z velikim veseljem smo se odzvali in predstavili klekljarsko in ročno sekcijo. Slovenske stojnice so bile bogato okrašene in so prikazovale lepote Slovenije in naše simbole, kot je gorenjski nagelj. Slovenija se je predstavila v najboljši luči. Ponosni smo, da so naši izdelki predstavili delovanje našega društva in kulturno izročilo naše države. KUD Kosec NflJ Občina Log - Dragomer 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UM] Kostanjev piknik DU Dragomer Lukovica Ta jesen nas je bogato obdarila s kostanjem, kar smo tudi letos izkoristili za prijetno druženje in sprostitev na zdaj že tradicionalnem kostanjevem pikniku. Tokrat smo ga kljub lepemu sončnemu vremenu pripravili v domačem "gasilcu" in preživeli lepo sobotno popoldne. Fantje so pekli kostanj, dekleta so pripravila okusna peciva, s katerimi smo se posladkali po krompirjevem golažu. Tone nas je s harmoniko zvabil na plesišče in ob njegovih vižah smo jih tudi nekaj zapeli. Lepa udeležba na pikniku je razlog, da bomo tudi v prihodnje organizirali podobna srečanja, saj ni važno KJE, važno je, da druženje JE. Zato se že pripravljamo na martinovanje, ki bo v tednu po martinovem, o točnem datumu pa vas obvestimo na našem kozolčku teden dni pred odhodom. Inka Na potep v Srce Slovenije 48 članov društva upokojencev Log je naročilo lepo vreme in se v četrtek, 4. oktobra, odpeljalo na izlet. Naš cilj je bila Litija, kamor smo se pripeljali po uri vožnje. Pred Plečnikovim spomenikom nas je pričakala naša lokalna vodička Mojca in se z nami sprehodila po centru mesta. Ko smo vstopili v prenovljeno cerkev sv. Nikolaja, smo ostrmeli, kajti na steni prezbiterija smo zagledali velik, bogat, svetleč, čudovit mozaik z naslovom Spremenjenje na gori, ki ga je po treh letih od naročila in po treh mesecih pripravljalnih del v treh dneh izdelal dobitnik Prešernove nagrade pater Marko Rupnik. Litija je najverjetneje najstarejše slovensko rudarsko mesto, saj so rudo na območju hriba Sitarjevec izkoriščali že Kelti. Pred ogledom rudnika Sitarjevec smo si na glavo poveznili čelade in se v spremstvu vodičk sprehodili po sto metrih rudniških rovov. Videli smo ek- sponate kamnin, rudniški voziček, rudarsko orodje, si ogledali film o rudniku in razstavo o v rudniku živečih netopirjih. Kopali so predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, pa tudi rudo, ki je vsebovala cink, baker, železo in barit. Izvedeli smo, da so rudnik leta 1965 zaprli zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev in nato je spomin na rudarjenje izginil iz spomina. Odkar je občina po dobrih 50 letih lani decembra odprla del rudniških rovov, je rudnik obiskalo že več kot 3500 obiskovalcev. Občina je uspešno kandidirala za evropska sredstva in namerava urediti še del glavnega rova, da si bodo obiskovalci lahko ogledali edinstvene limonitne kapnike, ki tu rastejo mnogo hitreje kot v kraških jamah. Da je bilo vzdušje se prijetnejše, sta nas pred rudnikom naša člana razveselila z borovničkami, kaj- ti dobila sta vnuka. Po ogledu rudnika so nam pred vhodom postregli z okusno sitarjevško malico. Ko smo se okrepčali, smo se odpeljali v mestni muzej. Tam smo si pod strokovnim vodstvom ogledali zbirke, ki pričajo o pestri zgodovini Litije. Do izgradnje železnice je ves tovorni promet potekal po reki Savi, kar pa si danes zelo težko predstavljamo. Čolni so bili včasih tako natovorjeni, da so morale veslačem pomagati volovske vprege z brega, vpre-ženih je bilo tudi do 12 volov. Z avtobusom smo se odpeljali do lepega renesančnega gradu Bogenšperk. Naš vodič nam je veliko povedal o gradnji in zgodovini gradu in nam ga razkazal. Najslavnejši lastnik gradu je bil Janez Vajkard Valvasor. Ta je živel 52 let, zapustil pa je veličastno delo, v katerem je popisal bogastvo svoje rodne dežele, njeno zgodovino, raznolikost in običaje in s tem deželo Kranjsko v sliki in besedi predstavil znanstvenikom tedanjega časa. Slišali smo, da je Valvasor zaradi izdelave in tiska svojih del zapravil premoženje, kar ga je pahnilo v bankrot in je moral grad prodati. Pred gradom smo se postavili še pred fotoaparat in že smo morali dalje. Naslednji postanek je bil zasavska sveta gora, ki ima mogočno ime, visoka pa je le 852 metrov. Z nje je čudovit razgled na vse strani. Tam stoji romarska cerkev, posvečena Materi božji. Posebnost cerkve je, da jo obdaja mogočno obzidje, ki je nekoč služilo za obrambo pred turškimi vpadi. Sprejela nas je gospodinja, ki živi v župnišču, in nam odprla kapelo in cerkev ter nam povedala za težko življenje današnjega župnika Maksa Koz-jeka. Po tradiciji se naša potepanja zaključijo s kosilom in tokrat smo se ustavili v prijetni gostilni na Lukovici. Postregli so nam z okusnim kosilom in domačim kvasnim pivom in s tem smo zaključili čudovit dan med posavskimi hribi. Irena L. Kepa, gora z veliko začetnico V nedeljo, 9. septembra, smo izvedli čudovit sončen planinski izlet na Kepo (Mittagskogel). Velika želja je tlela za Kepo, a vsakokrat nam jo je zagodlo slabo vreme. Ta dan je bil končno na naši strani. Z vodnikom Jožetom smo se zapeljali na Dovje ter parkirali ob sotočju Zaklja in Mlince. Izhodišče je bilo Erjavčev Rovt (1065 m). Od tam smo se po strmi poti povzpeli v gozd in na planino Brvog (1425 m) do bližnje lovske koče. Nadaljevali smo po gozdni in grušč-nati poti mimo razpotja studencev Koritec in Kepe. Jože nas najprej vodil po brezpotju, kjer smo grizli kolena na zelo strmi, navpični travni planoti ob žičnati ograji in mejnih kamnih. Pot skozi ruševje nas je pripeljala do vrhnjega grebena Lepe Plevelnice (1957 m). Imeli smo lep razgled na sosednjo Avstrijo, Gubno in Kepo. Na drugi strani smo občudovali Dovško Babo in Julijce s Triglavom. Spustili smo se strmo nazaj do studenčka Koritec. Spočili smo se in pomalicali. "No, dekleta, ogrevanje je za vami. Zdaj pa naprej proti Kepi," se je nasmehnil Jože. Sledila je strmejša pot med ruš-jem. Kmalu smo dosegli čudovit greben. Ves čas so se odpirali pogledi na avstrijsko stran. Prečili smo tudi izpostavljene grape, kjer so nam bile v pomoč jeklenice, klini in stopi. Enkratno plezanje je popestrilo dan. Z zadnjim vzponom preko mejnega grebena med Slovenijo in Avstrijo smo prišli na vrh Kepe (2143 m). Veselje na osvojenem vrhu je bilo nepopisno. Imeli smo ču- dovit panoramski razgled na vrhove Julijcev ter dolino z Dravo in Vrbskim jezerom. Na vrhu stoji zanimiv kovinski križ, kjer smo se tudi fotografirali. Sestopili smo po poti vzpona. Udeleženke smo bile enotne, da je bila naša želja osvojiti Kepo, goro z veliko začetnico, izpolnjena. Vodniku Jožetu se zahvaljujemo za odlično vodeno celodnevno turo. Lepo smo se imeli. Lili Prva jesenska pravljična urica na Logu V deželo je prišla jesen in KUD Kosec je v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika začelo s pravljičnimi uricami. V četrtek, 4. oktobra, smo v Osnovni šoli Log - Dragomer imeli prvo srečanje v novi sezoni. Udeležba sicer ni bila pretirano velika, kljub temu pa smo zelo uživali. Najprej smo se predstavili in ponovili pravljična pravila. Pogovorili smo se tudi o tem, kaj vse smo počeli poleti, ko se nismo družili. Nato je sledila pravljica Čarobna krogla (avtor Arcadio Lobato), ki so ji otroci z zanimanjem prisluhnili. Govori o kozjem pastirčku Manolu. Vsako jutro žene koze na pašo in nekega dne v bližnjem grmu zagleda nenavadno svetlobo. Ko se ji približa, ugotovi, da je to čarobna krogla, ki vsakemu izpolni eno želj o. Deček je več dni zapored razmišljal, kaj naj si zaželi, a se ni in ni mogel odločiti. Vaščani so se mu čudili, zakaj je tako dobre volje in skušali razkriti njegovo skrivnost. Za njim so poslali dečka, ki je Manolu ukradel čarobno kroglo. Ko se je le-ta z ukradenim plenom vrnil v vas, si je vsak izmed vaščanov nekaj zaželel in čarobna krogla jim je želje izpolnila. Kmalu so ugotovili, da jih bogastvo ne osrečuje. Želeli so si, da bi bilo vse tako kot nekoč. Manolu pa krogla še ni izpolnila želje, zato si je on zaželel, da bi bilo vse kot nekdaj. In tako so še naprej živeli srečno, čeprav niso bili premožni. Po pravljici so otroci še ustvarjali. Vsak je pobarval svojega pastirčka in iz vate oblikoval ovčko. Ker nas ni bilo veliko, smo imeli več časa za pogovor. Zapeli smo tudi pesem Pastirička žgance kuha in Kekčevo pesem. Na pravljičnih uricah na Logu se bomo družili vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri. Ker je 1. november praznik, se bomo naslednjič srečali 8. novembra. Lepo vabljeni vsi otroci med 4. in 9. letom starosti, da se mi pridružijo. Pravljični pozdrav, Barbara Kuzmič NflJ Občina Log - Dragomer 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UM] Balinarske novice iz BŠD Dragomer Balinarji Balinarskega društva Dragomer so v letošnji sezoni dosegli enega največjih uspehov v svojem več kot 40-letnem delovanju. Drugi na državnem prvenstvu Branko Šefran, Vinko Koprivec, Milan Jeraj in Janez Naglic (od leve proti desni) krogih, kjer sodeluje 10 ekip notranjske regije, na prvem mestu in cilja na prvaka in s tem povratek v državno ligo. Tudi ženska ekipa sodeluje v ženski notranjski ligi 2018 / 19 in trenutno zaseda 1. mesto. Poleg igranja v ligaškem tekmovanju smo članice in člani Balinarskega društva Dragomer organizirali več tekmovanj na mednarodni, kot državni in pokrajinski ravni. Ženska sekcija je v mesecu maju ob praznovanju Občine Log -Dragomer organizirala 6. mednarodni balinarski turnir. Na turnirju, ki je postal tradicionalen, je sodelovalo 16 ženskih ekip. Turnirja so se udeležile ekipe iz Slovenije in ekipa Lovrana iz sosednje Hrvaške. Lahko se pohvalimo, da je to po kvaliteti eden najkvalitetnejših ženskih turnirjev v Sloveniji. V juniju so balinarke gostile ekipe Notranjske v disciplini POKAL SLOVENIJE. V mesecu oktobru so članice balinarske sekcije ob 6. obletnici ženskega balinanja v Dragomeru organizirale tradicionalni turnir, ki se ga je udeležilo 12 ekip iz vseh regij Slovenije. Na turnirju so tudi odlično igrale soj so uvrstile na prvo mesto. Članice in člani sodelujejo tudi v medobčinski ligi, kot tudi v zimski ligi v Ljubljani. Na prvenstvih Notranjske so v letošnji sezoni članice kot člani zasedli zelo vidne uvrstitve, s katerimi so si priborili udeležbo na državnih prvenstvih v letu 2019. V sklopu ŠPORTFEJST-a smo organizirali že OSMI po vrsti MEMORIALNI TURNIR PREMINULIH članov našega društva. Turnir je bil organiziran v spomin na SLAVKA VINDIŠARJA, FRANCA KOCIPRA, CVETA GUBANCA in letos preminulega ŽIVKA ŠAJKIČA. Moška in ženska ekipa sodelujeta tudi na več turnirjih, kjer dosegata vidne rezultate - seveda tudi zmage! Tudi v zimskem času ne bomo mirovali, saj bomo od novembra do aprila naslednjega leta v zimski ligi v dvorani Šiške v Ljubljani sodelovali kar z dvema ekipama. Branko Otroci iz Vrtca Log - Dragomer in Vedno poskočni skupaj V sklopu projekta Simbioza giba, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, so se na košarkarskem igrišču v Dragomerju 17. in 18. oktobra družili najmlajši in malo starejši. Skupaj so izvedli jutranjo telovadbo in se ob tem zelo zabavali. Dober primer medgeneracijskega sodelovanja. Jožica Zorc Ženska ekipa omer Zinka Kos, Inka Zdravkovič, Jožica Sevšek (stojijo) Metka Jurač in Branka Kastelic (čepita) Na državnem prvenstvu so v disciplini "starejši člani pokal'' zasedli drugo mesto in s tem postali vice prvaki v državi. Moška ekipa je v sezoni 2017 / 2018 v notranjski ligi zasedla 1. mesto. Tudi v letošnji sezoni 2018 / 2019 je ekipa po šestih PREJELI SMO Moj pogled kot občan in upokojenec Sem Stojčo Tasev in sem ponosen, da živim v občini Log - Dragomer. Naš kraj in ljudi imam rad. Mnogi me poznate po tem, da sem bil v zadnjih dveh mandatih prisoten skoraj na vseh sejah občinskega sveta, odborov in zborov občanov. Sodeloval sem v nekaj delovnih skupinah in pomagal pri nekaj civilnih iniciativah. Včasih sem tudi dnevno prihajal na občino, če je kakšen projekt potreboval mojo skromno pomoč. Hkrati s tem sproti pišem zgodovino naše občine. Pravilneje bi se morda reklo, da zgodovino občine pišejo ljudje, jaz jo le beležim. V teh osmih letih sem imel priložnost spoznati probleme, ki vplivajo na kakovost bivanja naših ljudi. Spoznal sem tudi vzdušje v občini in način, kako delujejo občinska uprava, občinski svetniki in družbeno aktivni občani. Vsak ima svoj stil. Eden je bolj in drugi manj glasen, eden se bolj in drugi manj pripravi na sestanke, eden je mlajši in drugi starejši... Razlike med njimi se mi zdijo dobrodošle, saj pomenijo več idej, ki lahko rešijo kakšen problem. Vedno sem mislil, da bosta poštenost in resnica v tako majhni lokalni skupnosti nekaj samo po sebi umevnega. Vsak se lahko kdaj zmoti in naredi napako. Toda potem se napako prizna, se zanjo opraviči in se je v bodoče ne dela več. Vsaj tako smo bili vzgajani mi, ki smo že v "drugi mladosti". Zato ne razumem tistih, ki so dokazano delali nepravilnosti z javnimi sredstvi, pa se zanje niso sposobni opravičiti. Prav tako ne razumem in sem razočaran nad tistimi, ki za nepravilnosti vedo, pa jih kar tolerirajo. Zame je popolnoma nesprejemljivo to, da nekdo, ki ima moč in oblast, okoli prinaša nemočne občane. Med nemočnimi so tudi starejši ljudje, ki so celo življenje pošteno živeli, pomagali drugim in krajevni skupnosti, plačevali davke in samoprispevke. Sedaj pa se dokazano dogaja, da vodstvo naše občine z netransparentnim in prikritim delovanjem neupravičeno porablja denar teh občanov. Hkrati s tem na grob način poskuša utišati vse, ki opozarjajo na nepravilnosti. Pričakujem, da vsak župan dela pošteno in ne krade, da spoštuje zakone in predpise, spoštuje kodeks funkcionarjev, ne podpira cenzure, je človek integritete, ni obremenjen s korupcijo, ne skriva pomembne dokumentacije, dosledno uresničuje strategijo razvoja občine in njene prioritete, kot jih je soglasno potrdil občinski svet. Pri najpomembnejših projektih, kot je gradnja kanalizacije, pričakujem, da župan deluje transparentno in ne prikriva informacij. Pričakujem, da župan ne obračunava z občani po sodiščih. Namesto tega pričakujem, da župan spodbuja vključenost občanov v občinsko delovanje in spoštuje različnost mnenj. Na podlagi svojih dosedanjih opazovanj in izkušenj sem prišel do spoznanja, da sedanji župan v nobenem delu ni izpolnil mojih pričakovanj. Zato bom volil tistega županskega kandidata, ki bo pošten in bo deloval v dobrobit vseh občanov. Stojčo Tasev, kot občan in upokojenec Za župana bomo volili Mirana Spoštovani sosedje, prijatelji, občani, pred volitvami nas nagovarjajo posamezniki, ki napadajo župana. Nekaj kritike je vedno na mestu, vsepovsod v življenju. Vendar večina očitanega so le nevoščljive opazke (v športnem žargonu) »rezervnih igralcev«, ki iščejo načine, da ga spotaknejo in sebe naredijo bolj pomembne. Kaj so pa ti kritiki storili za napredek občine? Potrebujemo župana, ki zna prisluhniti, izdelati konkretne načrte s pomočjo stroke, pridobiti sredstva in vztrajati do cilja. Problemi, ki jih poskuša reševati Miran, so veliki in težko rešljivi. Lahko bi bolj prijetno preživljal svoj čas z manj izpostavljenim delom. Ampak raje poskuša uresničiti vse, kar mu je bilo povedano, da je v občini Log -Dragomer nemogoče: zgraditi kanalizacijo iz EU sredstev, razviti center občine in središči naselij Dragomer in Log, doseči pogoje za prijetno bivanje vseh generacij, prostor za kulturo in šport, zagotoviti varnost ob cesti in zdravstvene ter druge storitve za občane. Mirana bomo volili za župana iz veliko dobrih in pravih razlogov, predvsem pa zato, ker: 1) Drži besedo in je izpeljal kar je obljubil. 2) Ne dela na pamet, ampak upošteva priporočila stroke, sliši potrebe ljudi in išče življenjske rešitve. 3) Bo za desetletje skrajšal zaostanek naše infrastrukture v primerjavi s starejšimi in večjimi občinami ter nas prestavil med najbolj prodorne občine v Sloveniji. 4) Je domoljub, ki s ponosnim srcem živi in dela za rodni kraj. 5) Ima vizijo kako bodo Dragomer, Log in Lukovica postali kraji z najvišjo kakovostjo bivanja in ker ga ni strah uresničevati to vizijo ter jo spravljati v življenje. Predvsem pa bomo Mirana volili za župana, ker želimo, da mu uspe razvoj naše občine! Želimo, da se naša skupnost razvije v okolje, kjer imamo občani vse možnosti in storitve o katerih sanjamo in da se v njej počutimo varno, sproščeno in srečno, ker tu živimo. Zato danes, kot še nikoli poprej, potrebujemo poštene ljudi, s pogumom, samozavestjo in odločnostjo, da se izpostavijo in nas vztrajno vodijo do cilja. Matija Nik, Alenka Kuzma, Marko Popit in podporniki Miranove kandidature za župana občine Log-Dragomer MČOSOpis Občina Log - Dragomer Lokalne volitve 2018 _^JOZ^8 © w ZL-DSD Občani Log-a- Dragomer-ja in Lukovice napočil je čas, ko so pred nami lokalne volitve za župana in svetnike in zato bomo na volitvah na nedeljo 18.11.2018 izbirali tako župana in svetnike v občinski svet. Občina Log-Dragomer, ki je nastala leta 2006 in so minili že trije mandati pa se kljub temu prepočasi spreminja infrastruktura, občani moramo imeti občutek varnosti, socialne varnosti, varnost premoženja, prometna varnost itd. Občutek, da živimo v zdravem in čistem okolju(zrak, voda, zemlja. Občanom mora biti dostopne kakovostne in cenovne storitve, oskrba predšolskih otrok, šolstvo, zdravstvo, kultura, šport, oskrba starejših občanov, trgovske storitve, javni prevoz, poštne usluge itd. V vseh teh mandatih je bilo kar nekaj narejenega a na žalost premalo za tako število prebivalcev s tem, da se je tudi zanemarjalo Lu-kovico in še koga: je pa v tem mandatu uspelo narediti vodohran na Lukovici, obnova stare šole na Log-u, obnova par prometnih ulic oz. cest, vzpostaviti trgovino v Dragomerju, zdravstveno ambulanto, lekarno, varnostna ogledala, ležeče ovire za prehitro vožnjo in to je to kar je samo umevno, da bi lahko že vse to prej postorili. Za to v občini stremimo za boljšo organizacijo za boljše življenje, da bi pa te cilje uresničili, pa temelji na učinkovitem delu župana, občinskega sveta in občinske uprave. Prav tako pa tudi strank kot tudi civilnih iniciativ, da si ne bi nagajali in zavirali razvoj okrajev in pa infrastrukturni razvoj občine. Najpomembnejša poteza za nas je da mora občinska uprava pridobivati evropska kohezijska sredstva in tudi iz drugih strukturnih skladov za izdelavo kanalizacije s katero že zamujamo: pa tudi v občini zgraditev kulturnega doma v Dragomerju ki bi služil tako za kulturna dejanja kot prostori za mlade in pa imeli bi še prostore za dnevno oskrbo starejših občanov. Za to smo izbrali nekaj prioritet po naseljih Log-obnova šole že v teku, izgradnja prehodov za pešce in pločnika v območju Gasilnega doma Log in kapele, vzdrževanje vodovoda in zagotavljanje izgra- dnje kanalizacije: Dragomer: ureditev pokopališča z posodobitvijo in razširitvijo poslovilnega objekta, ureditev središča Dragomerja ki bo zajemala urejanje posameznih delov z sprejeto zasnovo izgradnja kanalizacije, merka-torjeva parcela pridobiti in med njo in hiše Dragomerška 7 zgraditi kulturni dom, izravnava balinišča BŠD Dragomer ter pokritje, ureditev parkirišč vzdolž ob balinu Na Grivi, širitev Dragomerške ceste za vhodom v Dragomer, kaj se dogaja z Zrimškovo hišo to je osem let odprto vprašanje in pa končati spor Toscane med g. Remcem in občinsko upravo, da se to konča poravna ne da mečemo brez veze 220.000,00 evrov za tožbe in arbitraže. Ureditev peš poti ...........Lukovica: izgradnja kanalizacije in odvod odpadnih voda, izgradnja manjšega otroškega igrišča ureditev peš poti Dragomer-Dolina itd........Druge naloge v občini: vzgoja in izobraževanje, šport in rekreacija, izgradnja manjkajoče športne infrastrukture, športna dvorana v športnem parku na Log-u, pokrito balinišče ŠP Dragomer, urejanje manjših otroških igrišč, delovanje humanitarnih društev, socialni programi, varstvo naravne in kulturne dediščine, prometna infrastruktura, ravnanje z odpadki, urejanje vodotokov, kmetijstvo in gozdarstvo, zaščita in reševanje, organizacija ožjih delov občine-krajevni odbori..................V občinskem odboru Združene Levice Demokratične Stranke Dela Log-Dragomer -Lukovica se zavzemamo za boljši jutri ker predobro poznamo probleme v občini in nismo povsem zadovoljni kar seje naredilo v vsem obstoju občine Log-Dragomer zato tudi gremo z svojimi kandidati na občinske volitve za v občinski svet. Z nami se lahko podate za boljši jutri... Lep pozdrav! Predsednik občinskega odbora Združene Levice Demokratične Stranke Dela (00 ZL-DSD) Anton Fridl Naročnik oglasa: Združena Levica demokratične stranke dela 00 Log-Dragomer Spoštovane občanke in občani, dragi sokrajani! Slovenija je svobodna dežela. Županske volitve v svobodni družbi so zelo pozitiven in lep dogodek. To je trenutek, ko lahko vsi občani aktivno in dejansko vplivamo na delovanje celotne občine. Župan namreč odločilno vpliva na način komunikacije z občani in postavlja etične standarde vsem ostalim sodelavcem. Na prigovarjanje prijateljev, sodelavcev v različnih občinskih projektih in občanov, ki si želijo odprtega in spoštljivega vodenja občine, sem se odločil, da kandidiram za župana občine Log-Dragomer. Ljudje pravijo, da so jih prepričali moje prostovoljno delo v delovnih skupinah, umirjenost pri vodenju skupine, kreativnost pri iskanju najboljših rešitev in vztrajnost do samega zaključka projekta. Glavna vodila mojega delovanja so zavedanje, da župan služi vsem občanom, prepričanje, da samo strokovno in ekipno delo obrodi dobre sadove in ničelna toleranca do nepoštenja. Rad bi se srečal z vsakim od vas. Da se spoznamo, si prisluhnemo in izrazimo spoštovanje, ki pripada vsakemu človeku. Vabim vas na predstavitev in prijeten klepet: 13. 11. ob 19 uri v GD na Logu 14. 11. ob 19 uri v GD v Dragomerju 15. 11. ob 19 uri v Ponvici na Lukovici mag. Domgj LiDLL Lista za Dragomer, Log in Lukovico STANOVNI ZUPAN OBČINE LOG - DRAGOMER i POŠTENO, PREUDARNO i ! IN VZTRAJNO , .1 NADALJUJMO Z REZULTATI V DOBRO SKUPNOST VSE O PROGRAMU IN EKIPI NA WWW.LIDLL.SI Spoštovane občanke, spoštovani občani! Volitve so praznik demokracije. To je priložnost, ko ljudje ocenijo delo politikov. To je čas, ko se morajo nepošteni politiki posloviti in novi dobijo priložnost, da našo skupnost vodijo bolje in učinkoviteje. V Slovenski demokratski stranki (SDS) se zavzemamo za občino, ki služi ljudem, spoštuje vse člane naše skupnosti in kjer se vsak počuti sprejetega in cenjenega. Pri našem delu nas vodijo načela: • LJUDJE. Naša največja dobrina so ljudje. Občina obstaja zaradi ljudi. Občina služi ljudem in ne obratno. Ljudje si želimo predvsem prijetnega bivanja in dobrega počutja v okolju, v katerem živimo. • STROKOVNOST. Pri delu in odločitvah stremimo k najvišjim standardom strokovnosti in odgovornosti. Tako pri sodelavcih kot pri rešitvah. Zavračamo politikantstvo, ki daje prednost poznanstvom pred strokovnostjo. Iščemo korist za vse občane in ne za neke ozke interesne skupine. Delo temelji na učinkovitem in korektnem delu celotne občinske uprave, župana in občinskega sveta. • POŠTENJE. Zavajanje, netransparentnost in osebno okoriščanje na račun občanov odločno zavračamo. Tukaj ni kompromisov. Zclte | strokovno in pošteno SDS za Log, Dragomer in Lukovico Kandidatna lista v volilni enoti 1 Dragomer in Lukovica 1. mag. Domen Cukjati 2. Maja Zorc Miglioranza 3. Peter Mausar 4. Zdenka Rotar 5. Branka Alič 6. Franc Košak Kandidatna lista v volilni enoti 2 Log 1. Boštjan Rigler 2. Saška Remškar 3. Roman Remškar 4. Eva Strajnar 5. Janez Strajnar 6. dr. Dragica Noe Vabimo vas na predstavitev programa in pogovor o razvoju občine: 13. 11. ob 19 uri v gasilskem domu na Logu 14. 11. ob 19 uri v gasilskem domu v Dragomerju 15. 11. ob 19 uri v Ponvici na Lukovici Naš kandidat za župana je mag. Domen Cukjati. Ima 12 let izkušenj kot občinski svetnik, je sposoben in vztrajen, predvsem pa pošten. Verjamemo, da bo strokovno in zanesljivo vodil občino. SDS Log-Dragomer MČOSOpis Občina Log - Dragomer Lokalne volitve 2018 _^JOZ^8 © Ims Lista Marjana Šarca Občina Log-Dragomer VOLILNA ENOTA 1 m a 0 Domen Rozman Ivanka Urbane Tomaž Požar Irena Rožman Damjan Vindišar Sabina Novakovič Popit Klemen Kelvišar VOLILNA ENOTA 2 [ 1 ] Igor Roječ Jelka Pontelli Nejc Knez Tea Likar Uroš Djipan www.strankalms.si Mot,«»,-, Tr„_ij ® Stranka LMŠ Dragomer Nevena Kralj S Na podlagi 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17) v povezavi s 4. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Občine Log - Dragomer sestavila naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ŽUPANA, ki bodo potekale 18. 11. 2018 (obsega naselja: Dragomer, Log pri Brezovici in Lukovica pri Brezovici) V seznam so vpisani naslednji kandidati: I. TADEJ TRČEK, rojen 19. 3. 1986 Naslov: Občina Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Pot na Plešivico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Diplomirani pravnik Delo, ki ga opravlja: študent II. DOMEN CUKJATI, rojen 11. 10. 1976 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Ljubljanska cesta 16, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Magister informacijsko -upravljavskih ved Delo, ki ga opravlja: poslovni analitik III. MIRAN STANOVNIK, rojen 1. 8. 1964 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta ob potoku 1, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Inženir strojništva Delo, ki ga opravlja: župan Občine Log -Dragomer Namestnik predsednika Občinske volilne komisije Občine Log - Dragomer Nikola Križanič Na podlagi 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17) v povezavi s 4. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Občine Log - Dragomer sestavila naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA, ki bodo potekale 18. 11. 2018 VOLILNA ENOTA 1 obsega naselje Dragomer in Lukovica pri Brezovici Voli se 7 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane naslednje liste z naslednjimi kandidati: I. NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE Predlagatelj: VANJA KLENOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV 1. IVAN KLENOVŠEK, roj. 20. 3. 1956 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Pot za Stan 20B, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Univ. dipl. inž. strojništva Delo, ki ga opravlja: profesor 2. LIZA SOTOŠEK, roj. 6. 2. 1989 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Rožna pot 3, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Gimnazijska maturantka Delo, ki ga opravlja: poslovodja trgovine 3. SREČKO SEČNIK, roj. 22. 4. 1955 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Dolina 7, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Inž. strojništva Delo, ki ga opravlja: tehnično svetovanje 4. ALENKA LOGAR PLEŠKO, roj. 18. 2. 1946 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Rožna pot 1, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Profesorica slovenskega jezika in ruščine Delo, ki ga opravlja: upokojenka 5. JANEZ PIŠEK, roj. 25. 7. 1960 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Vrhniška cesta 9A, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Inž. strojništva Delo, ki ga opravlja: upokojenec 6. ZDENKA DOLENC MALOVRH, roj. 27. 9. 1953 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Pot za Stan 36A, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Trgovska tehnica Delo, ki ga opravlja: poslovodja trgovine II. ZDRUŽENA LEVICA - DEMOKRATIČNA STANKA DELA Predlagatelj: OO ZDRUŽENE LEVICE -DEMOKRATIČNE STRANKE DELA 1. ANTON FRIDL, roj. 14. 10. 1955 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Avtomehanik Delo, ki ga opravlja: upokojenec 2. SUZANA KOROŠEC, roj. 28. 7. 1970 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Trgovka Delo, ki ga opravlja: prodaja 3. MATEJ ČERNIGOJ, roj. 27. 9. 1972 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Oblikovalec kovin Delo, ki ga opravlja: operater - Lek 4.MAJDA POŽAR, roj. 9. 4. 1961 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 44, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Osnovna šola Delo, ki ga opravlja: spremljanje starejših oseb III. DEMOKRATSKA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Predlagatelj: OO DESUS LOG - DRAGOMER 1. MARJAN PERPAR, roj. 31. 12. 1958 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 76, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Komunalni inženir Delo, ki ga opravlja: upokojenec 2. ZLATA VUČNIK, roj. 14. 9. 1948 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, V Loki 21, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Medicinska sestra Delo, ki ga opravlja: upokojenka 3. CIRIL KRAŠOVEC, roj. 19. 7. 1951 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Pot na Tičnico 8, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Strojni tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenec IV. STRANKA MODERNEGA CENTRA Predlagatelj: ZBOR ČLANOV LOKALNEGA ODBORA SMC 1. ANTON PRELEC, roj. 12. 10. 1954 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 37B, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Strojni tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenec 2. JULIJANA PRELEC, roj. 6. 7. 1956 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 37B, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Ekonomska tehnica Delo, ki ga opravlja: upokojenka V. KORAK NAPREJ Predlagatelj: MARTIN RUPNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 1. BLAŽ RUPNIK, roj. 27. 10. 1984 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 40, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Ekonomski komercialni tehnik Delo, ki ga opravlja: referent 2. NATALIJA TRČEK, roj. 11. 7. 1998 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 34, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Vzgojiteljica predšolskih otrok Delo, ki ga opravlja: študentka 3. DARIJAN NOVAK, roj. 23. 10. 1970 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Ljubljanska cesta 20A, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Univ. dipl. sociolog Delo, ki ga opravlja: izobraževalec odraslih 4. MAJA OREŠKOVIC, roj. 17. 6. 1988 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Stara cesta 30, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Ekonomska tehnica Delo, ki ga opravlja: referentka 5. BLAŽ GERBEC, roj. 12. 12. 1983 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 35, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Ekonomski tehnik Delo, ki ga opravlja: / 6. TINA BOR PERPAR SAMSA, roj. 2. 12. 1987 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Ljubljanska cesta 18, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Sinologinja Delo, ki ga opravlja: podjetnica 7. MITJA GOLOBIČ, roj. 15. 5. 1981 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Pot na Polane 3, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Gimnazijski maturant Delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik VI. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI Predlagatelj: OO N.Si LOG - DRAGOMER 1. VILJEM KOSEDNAR, roj. 8. 2. 1970 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Laze 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Univ. dipl. inž. računalništva Delo, ki ga opravlja: direktor za področje IT 2. MIRJAM ČUDEN KOCBEK, roj. 14. 9. 1964 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 63, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Dr. dentalne medicine Delo, ki ga opravlja: direktorica 3. JAKOB DOLINAR, roj. 9. 9. 1944 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Pod gradom 2, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Komercialni tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenec VII. SOCIALNI DEMOKRATI Predlagatelj: OO SOCIALNIH DEMOKRATOV LOG - DRAGOMER 1. ANDREJ JERMAN BLAŽIČ, roj. 5. 5. 1942 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Pod Lovrencem 14, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Univ. dipl. inž. elektrotehnike Delo, ki ga opravlja: upokojenec 2. URŠKA BABNIK, roj. 12. 5. 1976 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Na pobočju 7, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Univ. dipl. inž. lesarstva Delo, ki ga opravlja: vodja skupine za uporabniške izkušnje v Zavarovalnici Triglav 3. JOŽEF SEVŠEK, roj. 30. 10. 1943 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Pot za Stan 15, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Rudarski tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenec 4. TANJA ROZMAN, roj. 10. 7. 1977 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Kotna pot 10, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Mag. razrednega pouka Delo, ki ga opravlja: učiteljica razrednega pouka v OŠ Kašelj 5. CIRIL BRAJER, roj. 8. 1. 1950 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Rožna pot 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Univ. dipl. novinar Delo, ki ga opravlja: upokojenec 6. ROZALIJA BASTAR, roj. 16. 12. 1942 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Pod Lovrencem 10, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Višja terapevtka Delo, ki ga opravlja: upokojenka 7. TONI VIDMAR, roj. 22. 1. 1963 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Kotna pot 8A, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Nautik Delo, ki ga opravlja: operater meteorologije v Uradu za meteorologijo RS VIII. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Predlagatelj: KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE 1. IVAN KOLIC, roj. 3. 1. 1956 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 12, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Mesarski tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenec 2. KARMEN GOSAR, roj. 8. 11. 1957 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Pod Gradom 29, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Ekonomistka Delo, ki ga opravlja: osebna asistentka IX. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, KONFERENCA OO LOG - DRAGOMER 1. DOMEN CUKJATI, roj. 11. 10. 1976 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Ljubljanska cesta 16, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Mag. informacijsko-upra-vljavskih ved Delo, ki ga opravlja: poslovni analitik 2. MAJA MARIJANA ZORC MEGLIO-RANZA, roj. 20. 10. 1975 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Vrhniška cesta 3, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Dipl. upravna organizatorka Delo, ki ga opravlja: strokovna sodelavka za upravno-pravne zadeve 3. PETER MAUSAR, roj. 9. 3. 1956 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Mirna pot 3, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Grafik Delo, ki ga opravlja: upokojenec 4. ZDENKA ROTAR, roj. 5. 4. 1967 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Pot ob Snežaku 12, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Cestno prometna tehnica Delo, ki ga opravlja: uslužbenka 5. BRANKA ALIČ, roj. 4. 10. 1947 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, V Loki 12, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Višja medicinska sestra Delo, ki ga opravlja: upokojenka 6. FRANC KOŠAK, roj. 16, 10. 1943 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Na pobočju 12, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Avtomehanik Delo, ki ga opravlja: upokojenec X. LISTA MARJANA ŠARCA Predlagatelj: INICIATIVNI ODBOR LISTE MARJANA ŠARCA V OBČINI LOG - DRAGOMER 1. DOMEN ROZMAN, roj. 25. 11. 1973 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 74, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Dipl. ekonomist Delo, ki ga opravlja: svetovalec 2. IVANKA URBANC, roj. 4. 6. 1959 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 30 , 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Univ. dipl. ekonomistka Delo, ki ga opravlja: računovodstvo 3. TOMAŽ POŽAR, roj. 11. 3. 1970 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Dolina 3, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Mesar Delo, ki ga opravlja: nosilec kmetijske dejavnosti 4. IRENA ROŽMAN, roj. 16. 3. 1969 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Dragomerška cesta 46A, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Trgovinska poslovod-kinja Delo, ki ga opravlja: trgovinska poslovodki-nja 5. DAMJAN VINDIŠAR, roj. 27. 3. 1972 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Pot na Polane 9, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Srednja trgovska šola Delo, ki ga opravlja: komercialist 6. SABINA NOVAKOVIC POPIT, roj. 10. 12. 1983 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Kotna pot 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Upravni tehnik Delo, ki ga opravlja: bolniška strežnica 7. KLEMEN KELVIŠAR, roj. 23. 8. 1975 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, V Loki 39, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Univ. dipl. inž. lesarstva Delo, ki ga opravlja: tehnolog v proizvodnji XI. LISTA ZA DRAGOMER, LOG IN LUKOVICO Predlagatelj: ALENKA KUZMA IN SKUPINA VOLIVCEV 1. GREGOR STANIŠIČ, roj. 23. 12. 1975 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Na Pobočju 7, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Strojni tehnik Delo, ki ga opravlja: direktor 2. ANA KAVČNIK, roj. 24. 7. 1992 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Stara cesta 23, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Profesorica likovne pedagogike Delo, ki ga opravlja: tehniška sodelavka - UL PEF 3. BRANKO ŠEFRAN, roj. 3. 1. 1948 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 34, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Grafik Delo, ki ga opravlja: upokojenec 4. NINA HERIČ, roj. 27. 10. 1988 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Stara cesta 14, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Mag. arhitekture Delo, ki ga opravlja: arhitektka 5. JOŽE ČAMERNIK, roj. 24. 10. 1965 Naslov: Log - Dragomer, Dragomer, Stara cesta 41, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Prometni tehnik Delo, ki ga opravlja: avtomehanik 6. TINA SMRTNIK, roj. 1. 9. 1984 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Na Pobočju 2, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Vzgojiteljica predšolskih otrok Delo, ki ga opravlja: vzgojiteljica predšolskih otrok 7. MIRO ROJC, roj. 21. 8. 1963 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Pod Gradom 28, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Oblikovalec kovin Delo, ki ga opravlja: monter XII. SOCIALISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE Predlagatelj: SOCIALISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE 1. TADEJ TRČEK, roj. 19. 3. 1986 Naslov: Log - Dragomer, Lukovica pri Brezovici, Pot na Plešivico 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani Naziv izobrazbe: Dipl. pravnik Delo, ki ga opravlja: študent Namestnik predsednika Občinske volilne komisije Občine Log - Dragomer Nikola Križanič Na podlagi 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17) v povezavi s 4. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Občine Log -Dragomer sestavila naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA, ki bodo potekale 18. 11. 2018 VOLILNA ENOTA 2 obsega naselje Log pri Brezovici Voli se 6 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane naslednje liste z naslednjimi kandidati: I. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, KONFERENCA OO LOG - DRAGOMER 1. BOŠTJAN RIGLER, roj. 4. 8. 1973 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Rimska cesta 16F, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Univ. dipl. inž. gradbeništva Delo, ki ga opravlja: pomočnik direktorja 2. SAŠKA REMŠKAR, roj. 26. 9. 1961 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta na Polje 3, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Socialna oskrbovalka Delo, ki ga opravlja: socialna oskrbovalka 3. ROMAN REMŠKAR, roj. 21. 2. 1961 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta na Polje 3, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Grafik Delo, ki ga opravlja: likovni grafični urednik 4. EVA STRAJNAR, roj. 30. 1. 1959 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Rimska cesta 15, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Gimnazijski maturant Delo, ki ga opravlja: sekretarka uredništva revije 5. JANEZ STRAJNAR, roj. 2. 12. 1956 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Rimska cesta 15, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Strojni tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenec 6. DRAGICA NOE, roj. 12. 10. 1946 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Rimska cesta 27, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Dr. tehniških znanosti Delo, ki ga opravlja: upokojenka II. ZDRUŽENA LEVICA - DEMOKRATIČNA STANKA DELA Predlagatelj: OO ZDRUŽENE LEVICE -DEMOKRATIČNE STRANKE DELA 1. DRAGIŠA RAJKOVIC, roj. 30. 12. 1955 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Loška cesta 1, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Osnovna šola Delo, ki ga opravlja: upokojenec III. LISTA ZA DRAGOMER, LOG IN LUKOVICO Predlagatelj: MARKO POPIT IN SKUPINA VOLIVCEV 1. MIRAN STANOVNIK, roj. 1. 8. 1964 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta ob Potoku 1, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Inž. strojništva Delo, ki ga opravlja: župan Občine Log -Dragomer 2. MARINA KOKALJ, roj. 29. 12. 1991 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Molska cesta 25, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Mag. krajinske arhitekture Delo, ki ga opravlja: krajinska arhitektka 3. SIMON STRGAR, roj. 30. 5. 1972 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 46, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Dr. strojništva Delo, ki ga opravlja: podjetnik 4. TINA REBERNIK KOVAČ, roj. 6. 3. 1966 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 48, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Univ. dipl. politologinja Delo, ki ga opravlja: strokovna sodelavka 5. DEJAN DAVIDOVIC, roj. 4. 12. 1979 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Šolska cesta 2, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Diplomant marketinga Delo, ki ga opravlja: podjetnik 6. METKA JURAČ, roj. 5. 2. 1948 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta na Mele 10, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Grafik Delo, ki ga opravlja: upokojenka IV. SOCIALNI DEMOKRATI Predlagatelj: OO SOCIALNIH DEMOKRATOV LOG - DRAGOMER 1. BOJAN PERIC, roj. 30. 4. 1982 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta borcev 2B, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Mag. upravnih ved Delo, ki ga opravlja: finančni kontrolor ko-hezijskih skladov v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 2. KATARINA DAVIDOVIC, roj. 23. 5. 1980 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Šolska cesta 2, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Dipl. ekonomistka Delo, ki ga opravlja: vodja projektov digitalnega marketinga in organizacije dogodkov 3. MARKO VENGUST, roj. 25. 8. 1951 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Molska cesta 20, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Prometni tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenec 4. FABIJANA LEBAN, roj. 11. 1. 1967 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Molska cesta 4, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Učiteljica predmetnega pouka Delo, ki ga opravlja: medicinska sestra v podjetju Clarus diagnostik v Ljubljani 5. JAN PLIVERIČ, roj. 26. 3. 1982 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 41, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Frizer Delo, ki ga opravlja: izvajanje varnostnih opravil za Globalni Varnostni Servis v Ljubljani 6. MILENA BERNIK, roj. 21. 11. 1953 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Vrhovčeva cest 13, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Ekonomski tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenka V. STRANKA MODERNEGA CENTRA Predlagatelj: ZBOR ČLANOV LOKALNEGA ODBORA SMC 1. ALEKSANDER BREJC, roj. 11. 4. 1947 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta v Lipovce 25, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Pravnik Delo, ki ga opravlja: upokojenec 2. HELENA ČAMPA, roj. 9. 3. 1969 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta v Hrastje 3, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Socialna delavka Delo, ki ga opravlja: nega otroka 3. DARKO BIZJAK, roj. 2. 2. 1964 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Rimska cesta 53, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Trgovski poslovodja Delo, ki ga opravlja: lokacijski manager VI. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Predlagatelj: KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE 1. IZTOK NOVAK, roj. 2. 12. 1979 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Molska cesta 22, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Kmetijski tehnik Delo, ki ga opravlja: kmetovalec 2. IRENA TRČEK, roj. 8. 11. 1982 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Vrhovčeva cesta 24, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Živilska tehnica Delo, ki ga opravlja: operater v asistenčnem centru 3. JANEZ REMŠKAR, roj. 11. 3. 1977 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Loška cesta 6, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Mizarski tehnik Delo, ki ga opravlja: mizar 4. KARMEN PUHAR, roj. 6. 3. 1970 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta v Hrastje 4, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Vzgojiteljica predšolskih otrok Delo, ki ga opravlja: vzgojiteljica predšolskih otrok VII. DEMOKRATSKA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Predlagatelj: OO DESUS LOG - DRAGOMER 1. FRANCI KOZJEK, roj. 13. 1. 1959 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Loška cesta 9, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Mizar Delo, ki ga opravlja: upokojenec 2. TATJANA SIMŠIČ, roj. 29. 1. 1958 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Vrhovčeva cesta 5B, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Dr. dentalne medicine Delo, ki ga opravlja: zobozdravnica VIII. LISTA MARJANA ŠARCA Predlagatelj: INICIATIVNI ODBOR LISTE MARJANA ŠARCA V OBČINI LOG - DRAGOMER 1. IGOR ROJEC, roj. 10. 7. 1965 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Rimska cesta 14D, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Univ. dipl. pravnik Delo, ki ga opravlja: prokurist 2. JELKA PONTELLI, roj. 24. 12. 1954 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Rimska cesta 14E, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Dipl. upravna organizatorka Delo, ki ga opravlja: upokojenka 3. NEJC KNEZ, roj. 29. 7. 1984 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Ob cesti 22, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Mag. poslovnih ved Delo, ki ga opravlja: marketing specialist 4. TEA LIKAR, roj. 20. 5. 1979 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Vrstna cesta 12, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok Delo, ki ga opravlja: učiteljica 5. UROŠ DJIPAN, roj. 27. 8. 1980 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Molska cesta 2A, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Gradbeni tehnik Delo, ki ga opravlja: direktor družbe 6. NEVENA KRALJ, roj. 8. 11. 1965 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta na Mele 19, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Dipl. slikarka Delo, ki ga opravlja: oblikovalka IX. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI Predlagatelj: OO N.Si Log - Dragomer 1. SEVERIN MAFFI, roj. 29. 8. 1955 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Cesta v Lipovce 10, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Univ. dipl. inž. elektrotehnike Delo, ki ga opravlja: samostojni strokovni sodelavec 2. MARIJA RUS, roj. 7. 8. 1960 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Barjanska cesta 3, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Vzgojiteljica Delo, ki ga opravlja: vzgojiteljica 3. STANKO KOKALJ, roj. 24. 8. 1961 Naslov: Log - Dragomer, Log pri Brezovici, Molska cesta 25, 1358 Log pri Brezovici Naziv izobrazbe: Poklicni voznik Delo, ki ga opravlja: voznik Namestnik predsednika Občinske volilne komisije Občine Log - Dragomer Nikola Križanič N OS Skupne strani 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MOJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUdLJANIUA št. 25 NOVICE 11. novembra 1918 je svet prevzela radost ob zaključku »vojne vseh vojn«. Preživeli so verjeli, da se kaj podobnega ne more ponoviti. Sto let kasneje, ob spominu na milijone beguncev, vojnih ujetnikov in mrtvih, v Evropi gradimo zidove. Projektu »Ljubljanica, reka, ki povezuje« nagrada Dnevov evropske dediščine 2018 Dnevi evropske dediščine so skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije v Evropskem letu kulturne dediščine 2018 (ELKD). Vrhunec je bilo zasedanje Dnevov evropske dediščine, ki so se odvili med 17. in 19. oktobrom v Strasbourgu. Razprava je potekala o razvojnih potencialih dediščine in zgodbah, ki jih nosi dediščina, o naši skupni evropski identiteti ter o vključevanju mladih. V otvoritvenem nagovoru je direktor Direktorata za demokratično participacijo Sveta Evrope Matjaž Gruden poudaril, da ni naključje, da je Evropska kulturna konvencija vstopila v veljavo zgolj leto po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Cilj skupne akcije Dnevov evropske dediščine je predstavitev lokalnih dediščinskih zgodb, ki govorijo o naših skupnih evropskih vrednotah. Zgodbe evropske dediščine (European Heritage Stories) so piloten projekt, s katerim se želi identificirati vso razsežnost dediščine v lokalnih skupnostih Evrope. Na natečaj se je prijavilo okoli 100 zgodb s celotnega evropskega prostora, pri čemer je v ožji izbor prišlo 25 projektov. »Ljubljanica, reka, ki povezuje« je bila izbrana med 10 najboljših evropskih zgodb. Nagrajen projekt definira naravna in kulturna dediščina. Vrhniški prostor skozi zgodovinska obdobja pripoveduje zgodbo o komunikaci- jah in mejah, vojaških območjih in migracijah, socialnih in kulturnih mejah ter o naši skupni evropski dediščini za prihodnost. Naravne danosti definirajo zgodovinski razvoj prostora. Vrhnika leži na stiku kraškega in barjanskega sveta, kjer so naravni prehodi skozi zgodovino omogočili najenostavnejše prehajanje iz severnega Jadrana v Podonavje. Strateška lega Vrhnike se je najbolje pokazala v nemirnih obdobjih, še posebno v času vojn. Ljudje so omenjeni prostor prvič nadzorovali v času pozne bronaste dobe in nato v poznem rimskem obdobju, ko je bil znotraj Rimskega imperija zgrajen sistem zapornih zidov s stolpi - Claustra Alpium luliarum. Pomen strateške lokacije je zopet prišel v ospredje po podpisani Rapalski pogodbi, ko se je na obeh straneh začela obsežna gradnja obrambnih linij - Alpski zid, Rupnikova linija. Mogočni zidovi, ki so bili zgrajeni z namenom, da zaščitijo t.i. civilizirane pred barbari, svobodne pred režimi, bogate pred revščino, so opomin njihove nesmiselnosti. To sporočilo nosi tudi nova občasna razstava, ki bo na ogled v sklopu razstave Moja Ljubljanica na Vrhniki. Posebni poudarki delavnic, vodenj, razstave in dogodkov, pripravljenih v sklopu nagrajenega projekta, bodo obeleževanje 100. letnice konca 1. svetovne vojne, migracijska in begunska problematika, vključevanje margin- Časopis Slovenec je ob prihodu prvih beguncev iz Galicije na Kranjsko leta 1914 poročal: »Naše ljudstvo jih je prijazno sprejelo in za postrežbo so silno hvaležni.« Prihajali so posamično in v transportih, ki so šteli tudi po več sto oseb. Do začetka oktobra jih je prišlo 2.600, do januarja 1915 pa že okoli 5.000. Skrb za begunce je prevzelo ministrstvo za notranje zadeve, ki je poskrbelo za brezplačni prevoz, nastanitev, prehrano in zdravstveno oskrbo. Denar za preskrbo beguncev je zagotavljala država. Za odraslo osebo je namenila 70 vinarjev na dan, za otroke, starejše od 8 let, 50 vinarjev in za mlajše od 8 let 30 vinarjev. Oblasti so pozivale lokalno prebivalstvo, naj jih sprejme z naklonjenostjo in sočutjem. Domačemu prebivalstvu so se begunci smilili in so jim skušali pomagati. Zanje so zbirali obleko, obutev, posteljnino, kurjavo, denarne prispevke, številni so jim ponudili brezplačno hrano in stanovanje. Na Vrhniki in v okolici so bivali begunci iz Przemysla. Povzeto po: ZAL, 2014. aliziranih skupin mladih, lokalno upravljanje in participatorno načrtovanje. Temeljno sporočilo predstavljene ter nagrajene zgodbe je spoznanje, da priložnosti za uresničevanje slogana leta Evropske kulturne dediščine, "Kjer preteklost sreča prihodnost" ne manjka. Znanje o preteklosti nas usmerja k bolj razumnim odločitvam v prihodnosti. Partnerji projekta: Muzej in galerije mesta Ljubljane, ZA.POLIS, zadruga za kulturo, Humanistično in umetniško društvo »O« in Zavod NaNovo European Heritage Stories: www.europeanheritagedays.com/Story/ PROGRAM Sobota, 10. november 2018, od 9.00 - 11.00 Izmenjevalnica znanj -»Decembrska darila brez odpadkov« Izmenjevalnica znaj bo delavnica, kjer si bomo podelili ideje ter praktične napotke, kako narediti unikatno, zanimivo ter osebno decembrsko darilo brez odpadka. Brezplačno delavnico pripravljamo v sodelovanju s trgovino Depo Vrhnika. Sobota, 10. november 2018, ob 11:00 Javno vodenje po razstavi Moja Ljubljanica Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Oglejte si več kot 300 najdb iz Potočnikove zbirke, repliko najstarejšega lesenega kolesa na svetu ter spoznajte zgodovino preko taktilov in zgodovinskih virov. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem na info@mojaljubljanica.si. Več: www.mojaljubljanica.si in info@mojaljubljanica.si. BOŽIČEK ZA EN DAN Tudi letos lahko na Vrhniki sodelujete na dobrodelni praznični akciji BOŽIČEK ZA EN DAN. Zbirno mesto za oddajo božičkovih paketov bo tudi letos v razstavišču Moja Ljubljanica. Darila lahko pri informatorju oddate med 15. novembrom in 4. decembrom, od torka do nedelje med 10. in 18. uro. SLUŽBA vutK BEfVfcKE SLMkui Ju KAJvtu Itt EVROPSKO KOHE3JSKO POLITIKO i / granti www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N QS Skupne strani 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [6K SMC OBČINA VRHNIKA, VOLILNA ENOTA 1: 1. Mladen Lujic, 1959, mag. ing. log. 2. Dunja Debevec, štud. 3. Dimitrij Debevec, univ. dipl. prav. OBČINA VRHNIKA, VOLILNA ENOTA 2: 1. Valerija Mojca Frank, 1964, dipl. upr. org. 2. Marko Malovrh, 1967, voz. 3. Melita Malovrh, 1971, ekon. teh. OBČINA LOG-DRAGOMER, volilna enota 1: 1. Prelc Jana, 1957, ekon. teh. 2. Prelc Tone, 1954, stroj. Teh. OBČINA LOG-DRAGOMER, volilna enota 2: 1. Aleksander Brejc, 1947, prav. 2. Helena Čampa, soc. del. 3. Darko Bizjak, 1964, trgov. Poslov. OBČINA BOROVNICA, volilna enota 1: 1. Siniša Pezelj, 1970, dipl. ekon. 2. Teja Nikolavčič, 1986, gim. mat. 3. Bojan Kovačevic, 1984, prom. teh. OBČINA BOROVNICA, volilna enota 2: 1. Klemen Miklošič, 1992, stroj. Teh. 2. Špela Zalar, 1981, graf. teh. 3. Miha Debevec, 1993, dipl. ing. stroj. 4. Nadja Bezek, 1992, gim. mat. 5. Ladislav Ferlan, 1965, grad. teh. stranka modernega centra BOLJE ZA VSE Valerija Mojca Frank ZAVZEMAMO SE ZA: Ureditev degradiranih območij po požaru v Kemisu, ureditev delovanja kompostarn in okrepitev inšpekcijskega nadzora nad onesnaževalci okolja; Izboljšanje cestne infrastrukture, razbremenitev in ureditev mestnih središč, površin za pešce ter dokončanje obvoznice okoli Vrhnike; Uvedbo stimulativnih pogojev za razvoj podjetništva in ureditev moderne industrijske cone Vrhnika; Povečanje vlaganja v športno infrastrukturo ter vključevanje in spodbujanje mladine k vsakodnevni telesni aktivnosti in zdravemu načinu življenja; Ustvarjanje socialne in starejšim prijazne občine ter uvedbo brezplačnih prevozov za socialno šibkejše starostnike ter s tem omogočiti dostop do zdravstvenih in ostalih javnih ustanov; Podporo lokalnih društev upokojencev pri omogočanju večje mobilnosti, medsebojne povezanosti, druženju in koristni vlogi pri aktivnem staranju. SPREMEMBE SRS 2019 Program: I. spremembe SRS 15 (2019) - Prihodki: - prepoznavanje prihodkov po novem - začetno merjenje prihodkov po novem II. Ostale predvidene spremembe - spremembe na področju najemov - ostale spremembe Delavnica bo 21. 11. ob 9. uri. Delavnica bo trajala 4 ure. Predavateljica bo Ida Kavčič, univ. dipl. ekon., spec. posl. ekon. Cena delavnice znaša 90 €, cena za člane znaša 45 €. Seznam zaposlenih v UE Vrhnika s kontaktnimi podatki Delovno mesto Ime in priimek uslužbenca Telefonska številka UPRAVNA ENOTA VRHNIKA 7507-850 Načelnica upravne enote mag. Gabrijela MLINAR 7507-852 Oddelek za upravno notranje zadeve Vodja oddelka Mojca VERBIČ 7507-856 Registracija vozil, vozniška dovoljenja, osebne izkaznice, potni listi, prijava prebivališča, matične zadeve Erika KUNC 7507-877 Registracija vozil, vozniška dovoljenja, osebne izkaznice, potni listi, prijava prebivališča, matične zadeve Marjetka FORTUNA 7507-875 Registracija vozil, vozniška dovoljenja, osebne izkaznice, potni listi Nevenka ŠTUPICA 7507-874 Matične zadeve, osebne izkaznice, potni listi, prijava prebivališča, sklenitev zakonske zveze Irena KOPRIVEC 7507-873 Prireditve, osebno ime, smrtovnice Lucija MERLAK 7507-878 Varstvo vojnih invalidov, žrtev vojnega nasilja in vojnih veteranov, ugotavljanje stalnega prebivališča, društva, invalidi Irena LESKOVEC 7507-869 Tujci, ugotavljanje dejanskega prebivališča Domen ROZMAN 7507-881 Tujci, državljanstvo Maruška ZALETEL 7507-879 Glavna in sprejemna pisarna, arhiv Vida TRPIN 7507-850 Sprejem vlog, upravne overitve, plačilo upravnih taks, sprejem zahtevkov za pridobitev spletnega digitalnega potrdila, izdaja e-zemljiškoknjižnega izpiska, mapne kopije, osebne izkaznice, potni Natalija KOZAR 7507-865 listi, prijava prebivališča, sklepanje zakonske zveze Sprejem vlog, upravne overitve, plačilo upravnih taks, sprejem zahtevkov za pridobitev spletnega digitalnega potrdila, izdaja e-zemljiškoknjižnega izpiska, mapne kopije, osebne izkaznice, potni Marija ZRNEC 7507-864 listi, prijava prebivališča Glavna pisarna Aida ALIČ 7507-850 Delovno mesto Ime in priimek uslužbenca Telefonska številka Oddelek za okolje in prostor ter splošne zadeve Vodja oddelka Mojca TOME 7507-862 Gradbena in uporabna dovoljenja Verica CANKAR 7507-883 Gradbena in uporabna dovoljenja Desanka MIVŠEK 7507-884 Gradbena in uporabna dovoljenja Mojca SIMONČIČ 7507-858 Gradbena in uporabna dovoljenja mag. Ingrid PAVLIN URH 7507-885 Kadrovsko poslovanje, kmetijstvo, osebno dopolnilno delo Sonja Pirnat KERŠMANC 7507-854 Kmetijstvo, orožje Matej RESNIK 7507-876 Kmetijstvo Sabina Špela SAPAČ 7507-850 Kakovost, upravna statistika, osebno dopolnilno delo, finance Anja OGRIN 7507-863 Glavna pisarna: evidentiranje in odprema pošte, nabava materiala, arhiv Mateja NARTNIK 7507-886 Glavna pisarna: evidentiranje in odprema pošte, arhiv Natalija DOMINIK 7507-867 aqinalniške r www.racunalniske-novice.coiii Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice. Prihaja povsem nova generacija mobilnih telefonov Ob koncu avgusta lani je po mnenju mnogih strokovnjakov luč sveta ugledal najboljši pametni mobilni telefon z Androidom, saj je vseboval praktično vse, kar uporabniki potrebujemo za predvajanje zabavnih vsebin in za delo. Kljub temu pametni mobilni telefon Essential Phone ni uspel prepričati uporabnikov storitev mobilne telefonije. Zato je inovator Andy Rubin sprejel odločitev, da bo kmalu ponudil v prodajo pametni mobilni telefon, ki bo povsem drugačen od tistih, ki jih poznamo dandanes. Novi pametni mobilni telefon naj bi v celoti temeljil na osnovi umetne inteligence, kar pomeni, da velik zaslon na dotik ne bo ključen za upravljanje z njim. Uporabnik bo večino operacij s pametnim mobilnim telefonom opravil kar z uporabo glasovnih ukazov, umetna inteligenca pa se bo učila uporabnikovih navad. To v praksi pomeni, da bo umetna inteligenca sposobna samodejno odgovarjati na prejeta elektronska sporočila in kratka SMS-sporočila, sprejemala bo vabila na dogodke in še mnogo več. To v praksi pomeni, da bo imel uporabnik več prostega časa, saj bo naprava uredila večino nalog, ki jih je sedaj treba postoriti ročno. Tako naj bi bila rešena tudi odvisnost od pametnih mobilnih telefonov. Več informacij o nadvse zanimivem projektu naj bi bilo znanih v prihodnjih nekaj mesecih. Novica je pripravljena v sodelovanju z revijo Računalniške novice. N OS Skupne strani 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ................... ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE ...................................... Ste tudi vi med člani FB-skupine Vrtičkarji? Olgica Koren: »Skupina Vrtičarji na FB je kot mravljišče, kjer mrgoli ljudi. Eni pridejo, drugi odpotujejo, pa se spet vračajo, a takšno je pač življenje, pestro in raznoliko. Lepo je videti vse ljudi iz celotne Slovenije tako lepo povezane in srečna in neizmerno vesela sem, da nam je uspelo povezati ljudi z enakimi interesi širom države. V zadnjih dveh letih se nam je pridružilo tudi veliko zamejcev, izseljenih širom sveta. Tako imamo aktivne člane tudi iz drugih držav, npr. Francije, Španije, Kanade, Amerike itd.« Leta 2015 je skupina Vrtičkarji prejela plaketo 'glasniki boljše hrane', kar jim je še posebno v ponos. Na Facebooku že šest let deluje skupina Vrtičkarji. Ustanovila jo je Olgica Koren, 43-letna Prekmurka iz Lendave, ki jo vseskozi tudi moderira. Skupina Vrtičkarji je vsak dan še kako živahna in zdaj šteje že več kot 37.000 članov. Po FB-statistiki je tedensko aktivnih sodelujočih v debatah več kot 21.000. Objavljajo fotografije svojih pridelkov, si med- sebojno svetujejo, se tolažijo ob vremenskih ujmah, se spodbujajo, si izmenjujejo ali podarjajo semena in sadike, izmenjujejo mnenja idr. »Bistveni namen naše skupine je izmenjava izkušenj ter nasvetov, sodelovanje, spoznavanje in druženje med seboj,« pravi ustanoviteljica Olgica Koren. »Vedno več nas je. Dru- ži nas ljubezen do zemlje, do vrtičkanja, do zdrave prehrane in samooskrbe. Zavedamo se pomena doma pridelane zdrave hrane. Stremimo k naravni, organski, ekološki pridelavi. V skupini so dobrodošli vsi, tako strokovnjaki kot popolni začetniki. V njej vedno radi predstavimo tudi inovativno orodje, ki nastaja pod rokami domačih izdelovalcev, kakšno novo, pravkar izdano vrtičkar-sko knjigo in podobno.« In kaj opaža po vseh letih pregledovanja objav: smo Slovenci dobri vrtnarji? Imamo radi tradicijo, se bolj pritožujemo ali bolj hvalimo, smo nevoščljivi ali privoščljivi? »Slovenci smo načeloma zelo dobri in preudarni vrtnarji,« ugotavlja Olgica. »To še posebej velja za starejšo generacijo, ki je navajena trdega dela in še uporablja zdravo kmečko pamet. Pri mlajši generaciji se pozna, da so otroci zelo zaposlenih staršev, kjer ni bilo toliko stika z zemljo, zato je tudi njihov pogled na vrtičkanje malce drugačen, bi celo rekla 'instant'. To pomeni, da so precej neučakani, nepotrpežljivi, nenehno oprezujejo za hitrimi rešitvami. Radi sledijo modnim trendom tudi v vrtičkanju. Tako opažam, da starejša generacija vrtnari predvsem na klasičen način, biodinamično, na večji kvadraturi, mlajši pa imajo raje lično urejene majhne visoke grede. Vsem pa je skupno to, da radi eksperimentirajo, poskušajo vzgojiti vedno kaj novega, pridelati lastna semena, kar je zelo pohvalno. Seveda pa se kot pravi Slovenci znamo tudi pritoževati in pojamrati ter nevoščljivo pogledovati k sosedu, a načeloma smo zelo odprti, radi podarjamo in predvsem vedno priskočimo na pomoč ter si neizmerno privoščimo.« kmetij je v sposobnosti trženja Strokovna ekskurzija ekoloških kmetov v Krpanovo deželo Obstoj slovenskih Vsako leto je en dan v septembru rezerviran za strokovno ekskurzijo ekoloških kmetov, ki ga za člane organizira Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ljubljana. Ker prihajamo iz različnih krajev širšega območja osrednje Slovenije, je to med drugim tudi odlična priložnost za druženje. Pavla Pirnat, terenska kmetijska svetovalka na Izpostavi Domžale, se vedno potrudi najti kaj zanimivega. Letos je izbrala dva primera res velikih kmetij, ki delujeta kot podjetji. Tja proti Krasu smo se podali v sicer mrzlem jutru, a čez dan se je malo ogrelo in kljub ostremu vetru smo imeli lep dan. Najprej smo si na Studencu pri Postojni ogledali biok-metijo Zgajnar. Anton Zgajnar je to kmetijo kupil in še vedno dokupuje zemljo. Ima sedem zaposlenih, ki skupaj z družinskimi člani usmerjajo vse svoje sile v čim bolje opravljeno delo in trženje. Redijo prašiče krškopoljske pasme in 400 krav molznic, ki dnevno dajo 3000 l rekordno kakovostnega mleka. Večino ga v lastnem predelovalnem obratu predelajo v razne sire, jogurte, kefir... in z izdelki oskrbujejo razne šole, vrtce, tudi eno vojašnico. Predelujejo tudi svinjsko in junečje meso. Njihove Biodobrote najdemo v Mercatorjevih in Sparovih trgovinah. Tržijo tudi preko spleta in na tržnici. Nekaj njihovih dobrot smo lahko tudi poskusili in po želji tudi kupili. Na posestvu grad Prestranek nas je pred dvorcem, kjer je vodnjak iz 13. stoletja, sprejela prikupna Štajerka, ki jo je v tamkajšnje konce zanesla ljubezen. Ob delnem obhodu in ogledu nam je vedela in znala povedati veliko zanimivega. Seveda brez Martina Krpana, junaka tamkajšnjih krajev, in njegove kobilice ni šlo. V času Karla šestega, ki je pustil na posestvu največji pečat, pa so pod okriljem kobilarne Lipica začeli tudi s konjeništvom in ga uspešno ohranjajo še dandanes. Ob dvorcu je tudi velik večnamenski objekt. V gostinskem delu smo se okrepčali z okusnim kosilom, v sklopu pa so še ena večjih pokritih jahalnic v Sloveniji ter boksi, v katerih konje oskrbujejo drugim lastnikom. Na prostem redijo 42 lastnih islandskih kon za namene šole jahanja in razne tabore. To je najčistejša domo- rodna pasma, za katero sta značilna še četrti in peti hod, medtem ko pri drugih konjih poznamo samo tri. Zelo se tudi navežejo na človeka. Posestvo je bilo kupljeno od zadruge z namenom ga oživeti in deluje kot delniška družba. Obdelujejo okoli 300 ha travnatih površin in njiv, kjer pridelajo okoli 70 ton ekološkega žita na leto. V lasti imajo še ekološko kmetijo na Orehku, kjer redijo 130-glavo čredo govedi pasme angus. Videli smo tudi ogromnega plemenskega bika, ki se je pasel skupaj s konji. Dan smo končali v Slovenski vasi, kjer smo imeli voden ogled ekomuzeja Pivških presihajočih jezer, kar 17 jih je, in obnovili znanje o značilnostih Krasa ter mu dodali še kaj novega. Seveda ni manjkalo povabilo, da si jezera tudi kdaj zares ogledamo, in sicer vsaj dvakrat: suha in napolnjena z vodo. Ključna misel tega dneva je, da je prihodnost slovenskih kmetij v sposobnosti trženja, saj smo slovenski kmetje pridni, garaški, znamo delati, a zgolj to je premalo. Delati zgolj zato, ker si tako navajen, je dovolj le za životarjenje ali za veselje poleg drugega vira dohodkov. Za dostojno življenje pa je pomembno znati rezultate svojih pridnih rok tudi prodati, in to za pravo ceno, po možnosti obogateno in začinjeno s primerno zgodbo, tradicijo, zgodovino kraja, dodano vrednostjo naravnih danosti in znamenitosti ... Možnosti je ogromno, le najti jih moramo in izkoristiti. Francka Toman N OS Skupne strani 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Italijo na izobraževanje o Kneippu WC hov Na to pot nas je vzpodbudila VSŠKV iz Ljubljane, kjer je ideja o Kneippu našla svoj prostor. 28. 9. 2018 je naša skupina krenila na pot v Južno Tirolsko, ki leži v Italiji ob vznožju Dolomitov na višini 1000 metrov nadmorske višine, v osrčju visokih gora. Občane in občanke (lastnike malih živali) občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika obveščamo, da je treba posebno skrb namenjati tudi pasjim WC-jem (WC HOV). Pomembna navodila: • Pasje iztrebke odložite v PVC-vrečko, ki mora biti zavezana. • Zavezano vrečko odložite v odprtino WC HOV-a. • Vrečk s pasjimi iztrebki ne odlagajte v koše, ki so na- menjeni običajnim odpadkom na avtobusnih postajališčih ... Omenjenih vrečk ne odlagajte v zabojnike, ki niso vaši. • Vrečke v WC HOV-u so namenjene izključno za pasje iztrebke (pogosto se dogaja, da kršitelji vzamejo celoten paket vrečk). • Nujno je treba pobrati pasje iztrebke tudi na zelenicah in travnikih! • Bodite skrben lastnik svojega ljubljenčka in opozorite na pravilno ravnanje tudi tiste, ki ne upoštevajo navodil. Kraj leži v pokrajini Trenti-no -Alto Adige. Pot iz Ljubljane nas je vodila čez našo Gorenjsko, južno Avstrijo mimo Lienza do Italije. Naš cilj je bil trg Villa bassa ali Niederdorf. Tam nas je priča- kala g. Trenker, sekretarka Turističnega društva. Po programu nas je sprejela direktorica krajevnega vrtca, ki je v svoj program vključil tudi Kne-ippovo ideologijo z ustreznimi pomagali. Omenjeni vrtec predstavlja zaključno celostno podobo Kneippovih idej. Tam smo slišali o jezikovni pokritosti kraja, ki zavzema 80 % nemško govorečih ljudi, 8 % italijansko govorečih, preostalo pa so pokrajinsko narečni ljudje. Drugi dan smo z vodenjem g. Huberta Trenkerja spoznavali posebnosti kraja. Kot predsednik Kneippovega društva v kraju nam je predstavil izredno zanimiv vrt, Kneippov vrt, narejen izključno iz naravnih materialov. Marsikaj smo poiz- kusili. Zanimanje nas je popeljalo po bližnjih poteh. Po odmoru za kosilo smo s potepom po kraju obiskali Krompirjev semenj. V popoldanskih urah nas je znova vodila gospa Trenker in nas pospremila na čudovito ledeniško jezero med visokimi gorami in s prelepo modro obarvano vodo. Obhodili smo ga. Zadnji dan smo bili znova v rokah gospe Trenker, ki nas je popeljala na Kneippovo kmetijo visoko v gorah, kjer domuje izredna trenerka in poznavalka Kneippovih terapij, g. Marija Maithofer. Tam smo spoznali, kako živeti v naravi in njenih danostih. Tam smo dobili dokaz, da je Kneippov način življenja mogoče dati ljudem kot primeren za ohranjanje zdravja in mirnega sobivanja. Veliko novega smo videli, se tudi naučili, tako da bomo v prihodnje lahko tudi mi uporabili prenekatero modrost več. Sklenili smo prisrčno prijateljstvo z ljudmi, ki so nas vodili po njim prijetni poti. Maja Artenjak Urška svetuje Kaj ogroža in uničuje odnos? Konflikti so sestavni del odnosov. V odnosu se jim ne moremo izogniti. Štirje načini komunikacije in spremljajočega vedenja, ki jih partnerji uporabljajo v stresnih situacijah, pa medsebojno povezanost in odnos zelo ogrožajo ter vanj vnesejo trajno nezadovoljstvo. Vztrajanje v taki komunikaciji lahko odnos tudi uniči. Dr. John Gottman jih poimenuje kar štirje jezdeci apokalipse, ker so natančni pokazatelji težav v odnosu in ga lahko odnos, če se v njem nič ne spremeni. Čeprav so neke vrste samoobramba pred bolečino in strahom, onemogočajo konstruktivno komunikacijo in reševanje konfliktov. V odnos vnesejo nezaupanje, izgubo čustvene varnosti ter razvrednotijo enega partnerja ali pa oba. In kaj ogroža ter uničuje odnos? Kritiziranje Pri kritiziranju gre za napad na partnerjeve osebne ali značajske lastnosti, dokazovanje, kdo ima prav in kdo ne, dajanje krivde z uporabo posploševanja: npr. ti vedno, ti nikoli, za- kaj si takšen/takšna? Prevladati nad partnerjem s kritiziranjem, z dajanjem krivde je poskus ustaviti partnerja, da nas ne bi ranil ali da bi nas razumel, slišal v naši bolečini. Težava pa je, da kritiziranje vedno izzove najprej obrambno držo drugega, ker namiguje, da je z njim nekaj narobe. Če drugega napadamo, ga razvrednotimo. Tako pa izgubimo sogovornika, saj nam ne more dati najboljšega dela sebe. Ne moremo pričakovati, da bomo dobili razumevanje, če drugega postavljamo v manjvredni položaj. Obramba in prevzemanje vloge žrtve Obramba je po navadi odgovor na kritiziranje. Ob tem se ljudje počutimo napadene in krive. Doživljamo, da se nam dogaja krivica in si želimo, da se napadanje hitro konča. Pri tem lahko uporabimo več načinov branjenja: - ponavljanje svojega mnenja, ne da bi bili pozorni, kaj govori partner; - obtoževanje drugega - zakaj pa ti nisi tega naredil; - iskanje izgovorov - to ni moja krivda, veš, koliko pa jaz delam ...; - nestrinjanje - to ni res, ti si tisti, ki .; - tarnanje - to ni pravično. Nenehno izgovarjanje in izmikanje partnerju sporoča, da ga ne slišimo in ne jemljemo resno. Je vedenje, ki nosi, podobno kot kritiziranje, a na bolj skrit način, sporočilo - težava nisem jaz, ampak ti. Gre za izogibanje prevzemanja odgovornosti za lastno vedenje. Ko branimo sebe z izmikanjem, tudi če nas drugi kritizira, ignoriramo drugega in poslabšujemo komunikacijo. Prezir Gre za obliko vedenja, s katerim sporočamo prezir in gnus. Primarno gre za neverbalno vedenje, izraženo s telesno govorico; kot je zavijanje z očmi, vihanje nosu ter ton glasu. Lahko so tudi izrečene besede, ki sporočajo posmeh, sarkazem in norčevanje. To vedenje ne vodi k reševanju konfliktov, ampak jih poglablja, ker vedno vključuje nespoštovanje, postavljanje drugega v podrejeni položaj in pomanjkanje sočutja. Prezir nosi sporočila, kot so; s tabo je nekaj narobe, ne računam nate, ti si manj kot jaz. Če zavzamemo stališče, da smo boljši od drugega, pomeni, da mnenja drugega ne vzamemo resno in smo tudi veliko manj pripravljeni videti situacijo iz njegove perspektive. Poleg tega prezir uničuje spoštovanje in občudovanje drugega, ki je nujno potrebno, da v odnosu lahko rastemo. Raziskave kažejo, da partnerji, ki drug drugemu izkazujejo prezir, pogosteje zbolevajo kot partnerji, kjer je v odnosu spoštovanje. Kamniti zid: molk, umik, spreminjanje teme pogovora Molk in/ali umik je način izogibanja konfliktom, ki nosi navidezno varnost za tistega, ki molči, se umika, za tistega pa, ki ostane, predstavlja popolno nevarnost in negotovost, saj ga pusti samega in brez vedenja, kaj molčeči/umikajoči se partner misli, čuti, namerava. Poleg tega je partner, ki ostaja, prepuščen ugibanju, razvijanju svojih scenarijev, negotovosti in nemoči, saj ne more ničesar narediti, ker ne ve, kaj naj bi naredil, da bi se vzdušje v odnosu spremenilo. Molk in/ali umik je čustveno nasilje nad partnerjem, ker pušča partnerja samega. Če oba partnerja uporabljata tak način, gre za zamerljivo slo-žnost z namenom izogibati se konfliktom za vsako ceno. Partnerja sta pripravljena narediti vse; potrpeti, spreminjati temo pogovora. Če ste prepoznali, da se kateri izmed načinov ogrožajoče komunikacije pojavlja v vašem odnosu, lahko to spremenite. Vsak dan je nova priložnost. Vsakokrat, ko nekaj poveste svojemu partnerju, imate izbiro. Lahko poveste nekaj, kar bo poglobilo odnos in ga negovalo, ali pa poveste nekaj, kar bo odnos ranilo. V slednjem primeru se zavedajte, da lahko zmagate posamezno bitko, toda pazite, da ne izgubite odnosa. Izbira je vaša. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, izp. zakonska in družinska terapija Povabilo Vse, ki bi radi ali želeli v svoje življenje vnesti spremembo, vas vljudno vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 031 544 095. Poiščite nas ob: izgubi bližnje osebe; spremembah v življenju, ki so za vas težke; če ste zaskrbljeni zaradi svojih otrok ali drugih družinskih članov; ob občutku iz-gorelosti; težav v družini, ki jih ne zmorete reševati sami; osamljenosti ... Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na morebitna vprašanja. Vljudno vabljeni! N OS Skupne strani 5. november 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAŠE ZDRAVJE Aktualno iz Zdravstvenega doma Vrhnika Po rožnatem oktobru -modri movember 14. november V centru za krepitev zdravja smo oktober, svetovni mesec boja proti raku dojk, zaznamovali s številnimi aktivnostmi, namenjenimi ozaveščanju populacije o raku dojk ter pomenu samopregledovanja. V novembru pa pozornost namenjamo predvsem moški populaciji. November, ki je bil razglašen za movember, je mesec, namenjen zdravju moških, predvsem opozarjanju na raka prostate in mod. Za rakom na leto po svetu zboli več kot 12 milijonov ljudi, pri čemer je rak prostate najpogosteje diagnosticira-na oblika raka pri moških, pri čemer bi lahko prehrani, ki je le eden od možnih vzrokov, po ocenah raziskav pripisali do 30 % vrst raka. Tako prehranjevalne navade kot same sestavine v hrani imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in nastanku določenih vrst raka, kot sta na primer rak debelega črevesa in rak prostate. V povprečju se vsak drugi odrasli v Sloveniji prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in ljudje v nižjem družbenem sloju. Po navadi so moški jno manj dovzetni za zdravstvena priporočila, prav tako zaradi trenutnega zdravja in dobrega počutja prehrani ne namenjajo tolikšne pozornosti. Prehrano moških zaznamujejo: manj redni obroki, pretirano dosoljevanje hrane, uživanje manjših količin zelenjave, pogostejše uživanje hitre in ocvrte hrane, uživanje večjih količin mesa in mesnih izdelkov, po- gostejše uživanje sladkih in alkoholnih pijač. S tem namenom poteka tudi vseslovenska komunikacijska akcija Pravi moški, ki jo že tretje leto izvaja Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Onkološkim inštitutom Ljubljana. Letošnje leto posvečajo prehrani z akcijo Z zdravjem pričnem na krožniku. O pomenu zdrave prehrane, kot preventivni dejavnosti za preprečevanja različnih vrst raka, bomo govorili tudi v Centru za krepitev zdravja. Skupaj z Večgeneracijskim centrom-Skupno točko bomo v ponedeljek, 19.11.2018, ob 9. uri pripravili praktično izkustveno delavnico PRIPRAVE ZDRAVIH ZAJTRKOV. Lepo vabljeni na kuhanje, pokušino in druženje v stavbo Črni orel (Cankarjev trg 4, Vrhnika) v prvo nadstropje. Rožnati oktober na Vrhniki Svetovni dan diabetesa Sladkorna bolezen je kronično stanje oziroma motnja v presnovi, izhajajoča iz številnih vzrokov, ki jo določa kronična hiperglikemija (stanje zvišanega nivoja sladkorja v krvi). Kaže se kot motnja v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin kot posledica nepravilnosti v izločanju ali delovanju inzulina. V Sloveniji je okrog 125.000 ljudi z diagnozo sladkorne bolezni. Delež prebivalcev s to boleznijo se s starostjo veča, tako jo ima 22,2 % prebivalcev, starejših od 75 let, in 16 %, starih od 65 do 74 let. Do 80 % sladkorne bolezni tipa 2, ki je prevladujoč (95 %), lahko preprečimo ali odložimo njen nastanek s spreminjanjem življenjskih navad in zdravim življenjskim slogom. Epidemija zajema vse več ljudi in vse mlajše. Diabetes je bolezen življenjskega stila, ki se širi skupaj z debelostjo, med socialnimi dejavniki pa je povezan z revščino, slabšo izobrazbo, nezaposlenostjo in družbeno neenakostjo. Končni učinki bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali celo odpoved številnih telesnih organov. Uspešen nadzor in vodenje bolezni pa preprečujeta nastanek zapletov sladkorne bolezni. Vsako leto 14. novembra praznujemo svetovni dan sladkorne bolezni. S tem namenom bomo na ta dan v Centru za krepitev zdravja (ZD Vrhnika) od 7. do 12. ure odprli vrata vsem, ki si želijo brezplačno izmeriti nivo krvnega sladkorja v krvi oziroma vsem, ki potrebujejo kakršenkoli nasvet, posvet glede življenja s tovrstno boleznijo. Poleg tega lahko opravite tudi brezplačno merjenje krvnega tlaka in analizo telesne sestave s svetovanjem. Zaradi omejenega števila udeležencev se je treba na delavnice predhodno prijaviti na tel. št. 01/ 755-51-57 ali na ckz@zd-vrhnika.si Vabilo 14. november 2018 od 7. do 12.ure BREZPLAČNO MERJENJE S SVETOVANJEM - krvnega sladkorja - krvnega tlaka - analize telesne sestave Center za krepitev zdravja (Črni orel, Cankarjev trg 4), prvo nadstropje Vabljeni! Vabilo KRVODAJALSKA AKCIJA DARUJMO KRI ZA ŽIVLJENJE! Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja: -V SREDO, 28. 11. 2018, OD 7. DO 13. URE, -V ČETRTEK, 29. 11. 2018, OD 7. DO 13. URE v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vljudno vabljeni! Vsak dan nekje v Sloveniji vsaj tri ženske izvedo, da so zbolele za rakom dojk. To pa niso samo številke, so bližnje sorodnice, sodelavke, prijateljice in znanke. Najpogostejša oblika raka pri ženskah pa je visoko ozdravljiva, če je odkrita dovolj zgodaj. In prav zato je zelo pomembno samopregledovanje dojk, odzivnost vabilu na presejalno mamografijo, zdrav življenjski slog in izogibanje stresu. Podatke o udeležbi žensk v programu DORA smo dobili za obdobje od oktobra 2016 do maja 2017, ko je na Vrhniki delovala mobilna enota. Podatki so pokazali na visoko udeležbo - 79 %, kar pomeni, da se je od 5700 vabljenih žensk mamografije udeležilo 4511 žensk. Vabljene so bile ženske od 50. do 69. leta iz občin Vrhnika, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Logatec. Od njih je bilo 86 klicanih na dodatne preiskave in pri 18 ženskah so odkrili raka dojk. Na Vrhniki se že vrsto let v oktobru vključujemo v vseslovensko akcijo ozaveščanja o raku dojk. S tem ciljem smo se povezali z Europa Donna, Center za krepitev zdravja, in številnimi prostovoljkami in prostovoljci ter tudi v letošnjem oktobru pripravili vrsto akcij. V rožnate pletenine smo ovili drevesa v parku samostojnosti. Akciji so se že drugo leto pridružile članice skupine Kva Kvačkaš, letos pa so prvič sodelovale tudi kvačkarice, ki se družijo in ustvarjajo v Večgeneracij-skem centru Skupna točka. Na pletenine smo pritrdili kartončke z informacijami o projektu, da so bili mimoidoči opozorjeni na pomen ozaveščanja o raku dojk. Center za krepitev zdravja je skupaj z Europo Donno organiziral pohod v Star maln in prikaz gibalnih vaj, ki jih lahko vključimo v hojo. Pohod je bil 15. 10., ko obeležujemo svetovni dan hoje in dan zdravih dojk. Udeležilo se ga je nekaj več pohodnic kot leta poprej, kar nam je v veliko veselje in pokazatelj, da smo na pravi poti pri ozaveščanju o pomembnosti telesne dejavnosti za zmanjšanje tveganja za nastanek raka dojk in vseh drugih vrst raka. V sklopu rožnatega oktobra so v Centru za krepitev zdravja ZD Vrhnika tudi letos pripravili rožnate urice, ki so bile namenjene ženskam, da bi se naučile samopregledovanja. Rožnate urice so bile 4. 10, 9. 10. in 15. 10. v njihovih začasnih prostorih v stavbi Črnega orla, 10. 10. pa v prostorih Večgeneracijskega centra Skupna točka. V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki pa je Darja Rojec organizirala delavnico Domača kozmetika kot pomoč zdravju, na kateri so si udeleženke same naredile mazila in kreme za nego telesa. Darja Rojec je sicer aktivna članica Europe Donne, ki že vrsto let vodi različna predavanja in delavnice po Sloveniji. Je tudi avtorica štirih knjig na temo raka, zdravih kuharskih receptov in izdelave domače kozmetike. Europa Donna, Joži Alič Enajsto mesto ekipe prve pomoči na državnem prvenstvu Vse prvouvrščene ekipe z regijskih preverjanj so se udeležile državnega preverjanja, ki je bilo v soboto 6. 10. 2018, v Postojni. Fatime Absic, Nina Podlesnik, Neža Gabrovšek, Jan Hočevar, Andraž Seliger, Irenka Štefančič, Blaž Srnec Wasoasopis KU LTU RA 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Preživite lep večer z Ligojnčani V soboto, 17. novembra, bo prostore Cankarjeva doma zasedla Ligojna v malem. V goste bo namreč prišlo njihovo kulturno društvo, ki se bo na svoj način poklonilo Cankarju. Pripravili bodo pri- jetno druženje ob lepi slovenski pesmi in Cankarjevi pripovedi, za konec pa bodo občinstvo nasmejali še z igro Sveti Janez v Biljkah. Na prireditvi bodo člani društva prejeli tudi priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Vstop bo prost, zato vsi lepo vabljeni na veseli dogodek! Vabimo vas na prijetno druženje ob lepi slovenski ljudski pesmi, Cankarjevi pripovedi in igri Sveti Janez v Biljkah. Preživite z nami lep večer v Cankarjevem domu na Vrhniki, v soboto 17.11.2018 ob 19.00 uri. Vstop prost! tKuftmn©' umetnižk®- cfeu^fTO-JlgoJna (Peufee IftufaMi pemi tfilce fLham&fea befedja § adika Festival Vrhnika v znamenju Cankarja Petkov večerje odprl klavirski trio Glasbene šole Vrhnika: Manja Maček, Jakob in Luka Maklin. Vrhnika, 21. - 23. september - V cerkvi sv. Trojice je tretje leto zapored potekala tridnevna prireditev v čast klasični glasbi in zborovskemu petju. „MtW'V, Kot prejšnja leta je bil poudarek na kakovosti, rdeča nit pa je bil Cankar. Petkov večer je odprl klavirski trio Glasbene šole Vrhnika - Manja Maček, Jakob in Luka Maklin - s Prvim klavirskim triom v C-duru in Bragovo Serenado (mentorici Nina Demšar in Urša Kržič). Večer je nadaljeval trio Konser-vatorija za glasbo in balet Ljubljana: Urška Gutnik (violina), Miha Grmek Seražin (klarinet) in Ana Kosmač (klavir) z Mil-haudovo sonato za violino, klarinet in klavir (mentor Zoran Bičanin). Večer je sklenil znani trio Rupnik v zasedbi Anžeta, Mance in Nejca Rupnika s Felix M. Bartholdyjevim Klavirskim triom št. 1 v D-molu. Sobotni nastop so zaznamovali dramski igralec Janez Škof in četica mladih glasbenikov z Glasbene šole Vrhnika: Gregor Gajič (klavir), Gregor Kržmanc (klavir), Ema Brlan (violina), Boža Moritoki Škof (violina), Sara Mivšek (viola), Eva Mivšek (violončelo), Ema Mrzelj (flavta), Ivana Rus (klarinet), Mitja Justin (tolkala) in Marko Rus (kontrabas). Velja še omeniti njihove mentorice, ki so bile: Kaja Stražar, Nika Tkalec in Nastja Cajhen Rode. Večer je bil glasbeno in besedilno živalsko obarvan in zato primeren tudi za nekoliko mlajše občinstvo. Festival so v nedeljo sklenili Franci Bozovičar z branjem Cankarjevih odlomkov in člani Okteta Raskovec. Festival Vrhnika je organiziral Zavod Ivana Cankarja Vrhnika v sodelovanju z Glasbeno šolo Vrhnika. Gašper Tominc Cankar v času Vrhnika, 25. september - V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo odprtje slikarske razstave Cankar v času, ki je še en poklon od več kot dvestotih dogodkov, s katerimi se spominjamo 100. obletnice smrti našega velikega rojaka. Razstavo sta pripravila umetnika Drago Le-skovar in Stanislav Makuc. S svojimi slikami -umetninami sta tako Cankarjevo leto pozdravila predvsem na svoj način, s serijo novih likovnih del. Drago Leskovar se med branjem Cankarjevih črtic, Erotike in povesti osredotoča na posamezne Avtorja pred svojimi deli like, njihove medsebojne odnose in stanje družbe v tistem času. Stanislav Makuc pa se na pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja navezuje skozi prizmo podob, ki se v posameznih delih dotikajo tem, pomembnih nekoč in danes. Ob tem si postavlja vprašanje, v čigavih rokah leži usoda? Odprtje razstave so popestrili trije mladi glasbeniki, učenci vrhniške glasbene šole - violinistka Manja Trček, violončelist Jakob Maklin in pianist Luka Maklin - pod mentorstvom Nine Demšar. Tako je minila še ena izmed številnih prireditev, ki so se in se še bodo nizale vse Cankarjevo spominsko leto 2018 na Vrhniki in drugod. Simon Seljak Pisana beseda na znamkah in razglednicah Vrhnika, 2. oktober - V preddverju Cankarjevega doma je svoja vrata odprla razstava Pisana beseda v slovenskem prostoru na poštnih znamkah in razglednicah. CANKARJEVO 1918LETQ2018 Kot lahko že iz samega naslova razstave razberemo, gre za filatelistično in kartografsko razstavo, ki je posvečena velikanu slovenske pisane besede Ivanu Cankarju in drugim slovenskim pisateljem, pesnikom in umetnikom. Filatelistični del razstave je vključeval skoraj vse prvine filatelistične tematike: poštne znamke, ovitke prvega dne, številne priložnostne, redne dnev- ne in žige prvega dne, osebne znamke, maksimum karte ... Pozabili niso niti na slovenski bankovec s portretom Ivana Cankarja za 10.000 tolarjev, ki je bil v obtoku od leta 2000. Kot zanimivost naj še zapišemo, da je bila prva znamka s portretom Ivana Cankarja izdana leta 1945, vendar le v poskusni izdaji Katoliške tiskarne v Ljubljani. Znamke niso bile nikoli v javni rabi. Na prvo javno znamko z njegovo podobo je bilo treba počakati še 15 let - leta 1960 je izšla serija šestih znamk oseb- nosti iz kulturno-zgodovinske-ga življenja v Jugoslaviji. Razstavo je s svojim nagovorom odprl podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije Igor Pirc, ki je na kratko opisal razstavo, dogajanje pa je popestrila še vodja Cankarjevega doma Tatjana Oblak Milčinski z branjem dveh Cankarjevih pisem svojima izbrankama. Na odprtju je bilo mogoče kupiti tudi srebrnike s Cankarjevo podobo, na izpostavljenem poštnem okencu Pošte Slovenije pa je bil na voljo tudi priložnostni poštni žig. Razstava je bila odprta do 22. oktobra. Gašper Tominc, foto: GT Haščasopis KULTURA 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Cankarju tudi onkraj Karavank Slovenska prosvetna zveza se ga je spomnila v številnih svo- jih projektih v letošnjem letu, nazadnje z razstavo, ki jo je pri- pravila Vrhnika. V prosvetnem domu v Šentjanžu v Rožu so bili tako na ogled deli razstav, ki so pred časom že slavili pisateljevo ime v njegovem rojstnem kraju. Obiskovalci so si tako lahko Šentjanž v Rožu, 12. oktober - V letošnjem jubilejnem Cankarjevem letu na vrhniškega rojaka niso pozabili niti na avstrijskem Koroškem. ogledali fotografsko razstavo po motivih del Ivana Cankarja, grafična dela Bojana Mavsarja, ki so nastajala v luči ponatisa Cankarjeve Erotike, dele stripa o Cankarju, ki ga je izdal Za- vod Škrateljc, glinene izdelke učencev OŠ Ivana Cankarja na temo Črtic in keramične izdelke, ki so si jih Vrhničani ogledali pred časom na razstavi Skodelica brez kave - izdelale pa so jih ustvarjalke Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal in Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane pod mentorskim vodstvom keramičarke Lučke Šičarov. Ob odprtju razstave je zbrane nagovoril Mitja Rovšek iz Slovenske prosvetne zveze, ki je dejal, da se pisatelja spominjajo že vse leto z različnimi prireditvami. Tudi tisti dan so v uvod k odprtju razstave pripravili dramski recital Brezčasnost Ivana Cankarja, v katerem je pisatelja zaigral Aleksander Tolmaier, za glasbo pa sta v okviru Duo FinePuls poskrbela Christian Filipič in Roman Pechmann. In kdo bi razstavo bolje predstavil kot Vrhničani? To so bili Tatjana Oblak Milčinski iz Cankarjevega doma Vrhnika, predsednica Muzejskega društva Vrhnika Katarina Oblak Brown, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonja Žakelj in avtorica knjige O človeku, ki je iskal srečo, Zdenka Obal. Dogodek je minil v velikem zanimanju gostov za predstavljena dela, hkrati pa je bil to tudi čas za pogovore za morebitna nadaljnja sodelovanja. To se je doslej izkazalo kot zelo uspešno, saj je bila razstava v Šentjanžu že četrta na avstrijskem Koroškem, na kateri je bilo predstavljeno Cankarjevo leto. Gašper Tominc, foto: GT Bilo je nekoč Vrhnika, 10. oktober -Kulturno društvo Stara Vrhnika je v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki vrhniškemu občinstvu predstavilo družinsko zgodbo v pismih Bilo je nekoč. Dvorana je bila skoraj čisto polna, seveda je bilo največ Sta-rovrhničanov, ki so navdušeno spremljali enourno igro. Skupaj z Zavodom Ivana Cankarja je bila zopet ena prireditev posvečena letošnjemu Cankarjevemu letu. Glede na število igralcev in druge soustvarjalce igre lahko mirne duše zapišemo, da so sodelovali skoraj vsi krajani Stare Vrhnike. Tako vidimo, da jih kultura in druge različne aktivnosti združujejo v veliko prijateljstvo in eno celovito družino. Res so lahko vzor drugim krajevnim skupnostim. Zato že na začetku: »Hvala vam!« Ustvarjalci predstave so zapisali o vsebini: »Z rahlo otožno- stjo se spominjamo pisem, ki so jih pisali naši predniki in ki so za mnoge le še eden od sentimentalnih spominov. Današnji čas je čas naglice, v katerem se sporazumevamo preko mobilnega telefona, SMS--sporočil, elektronske pošte ... sporočila so največkrat kratka in suhoparna, v njih je le malo prostora za izražanje čustev, ki so del človekovega življenjskega kroga: rojstva, poroke, smrti, in vmes posejanih trenutkov, ki ljudi zbližujejo. Včasih je bilo drugače. Pisanje pisem je terjalo svoj čas in pozornost. Pismonoša je bil težko pričakovan prinašalec dobrih, pa tudi žalostnih novic. Pri pripravi scenarija se je prof. Katarina Lavš Mejač opirala na zbirko družinskih pisem in Veliki slovenski spisovnik Henrika Podkrajška. Pisma je postavila v okvir družinske zgodbe. Skupaj se preselimo v čas pred sto leti in pobližje spoznamo zgodbo družine Kovač, njene radostne in žalostne trenutke, ki so del življenja tudi vsakega izmed nas.« Za režijo Aplavz prisotnih se še dolgo ni polegel. sta poskrbela Katarina Lavš Mejač in Jani Krvina, zamisel o igri pa je podala Andreja Grom. Nastopali so: Franc Bozovičar, Ema Goričan, Jani Krvina, Ažbe Remžgar, Mojca Slabe, Anita Garafolj, David Potrebuješ, Irma Krvina, Marinka Pust, Malči Potrebuješ, Simona Ogrin, David Potrebuješ in Marjan Grom, ki so prebirali pisma. Na odru so se pojavili tudi številni otroci sodobnega časa. Ob zaključku predstave so vsi nastopajoči in drugi pre-potrebni sodelujoči od polne dvorane prejeli velik in dolgotrajen aplavz, ki so si ga resnično zaslužili. Ne morem pa mimo besed Eme Goričan, ki mi jih je zaupala na koncu: »Danes, v sredo, je bila naša predstava Družinska zgodba v pismih. V predverju Cankarjevega doma Na koncu pa pozdrav vsem nastopajočim je tudi razstava Pisana beseda v slovenskem prostoru na poštnih znamkah in razglednicah, posvečena Ivanu Cankarju in drugim slovenskim umetnikom. Prav danes je tudi svetovni dan duševnega zdravja. Kar je meni sporočilo skozi igro, kako pomembno je v življenju ostati duševno in psihično zdrav skozi vsa življenjska obdobja. Brez tega ni življenja, pomembno je, da ostanemo kot družina in družba povezani med seboj, zdravi in si pomagamo.« Vsem sodelujočim na predstavi je treba izreči res prisrčno zahvalo, saj se ob sami igri lahko precej zamislimo ob zdajšnjih poplavah mobitelov in drugih aparatov. Kakšno življenje je bilo pred davnimi časi in kakšno imamo sedaj. Zato je igra aktualna ter v poduk vsem ljudem in treba jo je videti. Menim, da bi vabila za gostovanje po KS Občine Vrhnika in tudi od drugod lahko sledila. Simon Seljak Haščasopis KULTURA 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo Turistično društvo Blagajana Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja V A B I na TRADICIONALNO SREČANJE NARODNIH NOŠ TER LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV, ki bo 21. novembra ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. V Cankarjevem letu srečanje posvečamo velikanu slovenske besede. Še posebej se bomo razveselili tistih, ki bi se nam na prireditvi pridružili v narodni noši. Tiste, ki bi se želeli predstaviti na odru, pa prosimo, da se prijavite na tel. 041 558 426 ali na elektronski naslov drustvo.blagajana@gmail.com. Vstop prost. Lepo vabljeni! Vabilo November v TMS S KANGL'CO NA PLES 40 LET FOLKLORE V LIGOJNI Folkoristi iz KUD Ligojna vas vabimo na praznovanje dveh obletnic plesa v Ligojni. Folklorna skupina Ligojna deluje štirideseto leto, folklorna skupina Cepci pa petnajsto. Prireditev bo 25. novembra ob 17. uri v gasilskem domu v Ligojni. Na odru bomo plesalke in plesalci vseh generacij. Pridite, veselo bo. Lepo vabljeni! $ TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Razstavni prostori so odprti še eno uro po zaprtju blagajne. Občasne razstave: Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvarjanja znanja v različnih časovnih obdobjih odšli v širni svet, in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do 3. 12. 2018. Ko ideja postane lastnina: Peter Florjančič in intelektualna lastnina (ICYDK: Če slučajno še ne veš) Nadgrajeno razstavo smo pripravili skupaj z Uradom RS za intelektualno lastnino. Predstavljamo inovatorja Petra Florjančiča, hkrati pa obiskovalce dodatno seznanjamo z zaščito izumov ter s pomenom intelektualne lastnine. Temo bomo naknadno še razširjali z zgodbami predmetov iz našega muzeja, ki so zanimive, zabavne in na trenutke celo neverjetne. Na ogled od 22. 4. do 3. 12. 2018. Martin Sever, oče prvega slovenskega kombija Predstavljeno je raznovrstno delo s področja tehnike inženirja Martina Severja, avtorja prvega serijskega kombiniranega vozila v Sloveniji in prvih IMV-jevih prikolic. Na ogled od 17. 5. do 3. 12. 2018. Spored prireditev: NOVEMBER kulturni klub orfej PET. 9J »T ^ "DUŠNA AKTIVACIJA J PREDSTAVITEV ENERGIJSKE TEHNIKE ABLJENINAPREDSTAVITEVINTENZIVNE ENERGIJSKETEHNIKE"DUŠNAAKTIVACIJA" KI NAS RNE V SVOJO MOČ IN DELOVANJE. Z ENERGIJO SI POMAGAMO DO DOBREGA POČUTJA, POZNANJA SVOJEGA NAJGLOBLJEGA NAMENA ŽIVLJENJA, KVALITETNIH ODNOSOV IN REČE. Z VAM I BO JERNEJ ZOREČ- TERAPEVTIN IZVAJALEC ENERGIJSKE TEHNIKE. A REZIJANSKI PLES PIESNI VEČER PLES, KI JE PO SVOJI ZGRADBI NAJBOLJ PODOBEN MEDITERANSKEMU PLESNEMU IZROČILU, PRENAŠA SKRIVNOSTI PRETEKLOSTI IN JIH VPENJA V ŽIVLJENSKI RITEM SEDANJOSTI. SEVEDA JE PLES NAMENJEN VSEM - MLAJŠIM IN STAREJŠIM, PA TUDI OTROKOM. DOGODEK VODI KLEMEN FRANK. KOMPOSTNI KROG ŽALOVANJA STARODAVNI RITUAL ZA MOŠKE IN ŽENSKE KI LJUBIJO, ŽALUJEJO, ČUTIJO IN ŽIVIJO ŽIVLJENJE. VEČ NA: WWW.HISAAKASE.COM OBVEZNE PRIJAVE: HISAAKASE@GMAIL.COM (DO 14.11.18). GONG ZVOČNA KOPEL PRIDITE NA SPROSTITEV UMA IN TELESA. S SEBOJ PRINESITE ODEJO IN BLAZINO. ZVOČNO KOPEL VODI KARLO VIZEK. SOB. 24.11. DOP ^ ' | m ČAROBNI OTROCI DEIAVNICA ZA DObRO POČUTJE OD 9.30 D010.30 (3-6 LET) D 10.45 D011.45 (7-11 LET) DELAVNICO VODI ANITAJAKŠA(041 309 041). BARVE AFRIKE POPOTOVANJE PO ZIMbAbWEJU "SPOMLADI SVA SE PODALAVJUŽNI DELAFRIŠKE CELINE, V DRŽAVO ZIMBABWE. IŠIRŠI JAVNOSTI DOKAJ NEZNANA DEŽELA NAJU JE PRIJETNO PRESENETILA. 'ABLJENI NA PREDSTAVITEV, KI GA BOSTA VODILA MARKO MOLE IN EVA BORIN. NAMESTO VSTOPNINE PROSTOVOLJNI PRISPEVKI! HVALA! VLJUDNO VABLJENI V SINJO GORICO 87, 400m naprej od LIDLA, KONTAKT: 031382717(Klemen), 040937316(Rada), FB/Klub Orfej Torek, 6. 11., ob 18.00: odprtje razstave Pozor, elektrika! Sobota, 10. 11., ob 9.30: izdelava nakita iz polstene volne za vse generacije (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 11. 11., ob 11.00: prikaz polstenja volne Sobota, 17. 11., ob 9.30: delavnica: Osnove restavratorstva (obvezne predhodne prijave) Nedelja, 18. 11., ob 11.00: voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 25. 11., med 13.00 in 18.00: prikaz peke kruha v krušni peči Za sobotne delavnice so obvezne prijave preko telefona 01 750 66 72, 041 957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. Občasne razstave: KO UDARI STRELA: Zgodovina podjetja A. J. Kogoj - Na občasni razstavi predstavljamo zgodbo o vzponu podjetja z malo zaposlenimi in s široko mrežo zunanjih sodelavcev, ki mu je uspelo prodreti na zahteven in hitro razvijajoč se telekomunikacijski trg. Obiskovalcem so na ogled njihovi najpomembnejši izdelki in predstavitev delovanja prenapetostnih zaščit, najmlajši pa lahko več izvedo o pojavu strele. Na ogled do 25. 11. 2018. Spored prireditev: Petek, 2. 11., in nedelja, 4. 11., med 10.00 in 13.00: počitniške delavnice za otroke v Muzeju pošte in telekomunikacij Nedelja, 4. 11., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 11. 11., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Nedelja, 18. 11., ob 15.00: voden ogled za seniorje Torek, 27. 11., in sreda, 28. 11., med 10.00 in 13.00: dneva grafike Vabilo Vabimo vas na literarno - glasbeni večer V ZAVETJU BESEDE, zaključno slovesnost Državnega literarnega srečanja odraslih avtorjev v soboto, 24. novembra 2018, ob 18.00, v veliko dvorano Cankarjevega doma Vrhnika. PROGRAM: razglasitev in predstavitev nagrajenih avtorjev, razglasitev najboljše samozaložniške knjige 2017, v glasbenem delu programa songe s Cankarjevo poezijo izvaja skupina Tantadruj. Lepo vabljeni! Wascasopis KULTURA 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo Ob mednarodnem dnevu invalidov MePZ Društva invalidov Vrhnika vabi na 21. SAMOSTOJNI LETNI KONCERT v petek, 30. novembra 2018, ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Gostje: MePZ »Pentakord« iz Ljubljane. Vljudno vabljeni. Cankarjevi brki Letos smo se tudi v klekljarski sekciji Zlati povž KD Stara Vrhnika odločili, da bomo del našega časa namenili Ivanu Cankarju. Tako je nastala ideja, da bi klekljali njegove znamenite brke. Naklekljali smo 22 različnih vrst brkov, ki so različnih barv, vzorcev in tehnik klekljanja. Trenutno je našo razstavo mogoče videti v Cankarjevi knjižnici. Razstava je avtorska, saj smo sami narisali vzorce za brke. Čipke za razstavo so prispevali: Bina Fefer, Gaja Marolt, Iris Gojčič, Tina Stojanova, Taja Golob, Luka in Jakob Maklin, Joži Krvina, Vesna Jurač, Majda Caserman, Ema Goričan in mentorica Petra Fefer. Zapisala, Petra Fefer, foto: Petra Fefer in Miran Nagode Cankarjeva Bela krizantema Tri mlade umetnice ateljeja VDC Tončke Hočevar Ljubljana: Nataša Bombič, Maša Godec in Melita Vizjak Vrhnika, 16. oktober - Varstveni center Tončke Hočevar, Martina Obid - Mlakar in Zavod Ivana Cankarja so pripravili razstavo Bela krizantema. Celotna postavitev je bila prikazana v obliki dialoga ob skodelici kave. Dialog lepote, dialog srebra in keramike so izdelovali v ateljeju VDC Tončke Hočevar Ljubljana in oblikovalka nakita Martina Obid Mlakar. Odprtje razstave je spremljal kratek kulturni program, ki sta ga izvedli pianistki učenki Glasbene šole Vrhnika Nuša Petkovšek in Alenka Verbič pod mentor- stvom Olge Zalokar. Razstavljene umetnine skodelice je izdelala Nataša Bombič, keramični cvetovi Bele krizan-teme so delo Maše Godec, glino je valjala Melita Vizjak, vse pa je nastajalo pod vodstvom mentoric Tatjane Keš in Nade Nabernik. Zbrane je prva nagovorila direktorica VDC Nadja Gantar, nato sta besedo prevzeli obliko- valka Martina Obid - Mlakar in idejna vodja projekta Erika Pavlin, ki sta predvsem poudarili: »Vstopili ste v prostor, ki ga zamejujejo cvetoče keramične krizanteme ateljeja VDC Tončke Hočevar. V tem vrtu stoji miza z dvema stoloma. Na mizi skodelici in bela srebrna krizan-tema. Priča smo dialogu, meditaciji o umetnosti in kulturi, ki ga s Cankarjem nadaljujemo. S svojim opusom in izbranimi citati je Cankar še kako prisoten.« Ob koncu nagovora pa še otvorili prečudovite keramične bele krizanteme. Spregovorila je tudi umetnostna zgodovinarka Anja Guid ter med ostalim povedala: »Glavni vir in navdih za nastanek razstavljenih izdelkov vseh sodelujočih je Cankarjev esej Bela krizantema, besedilo, napisano v času pisateljevega bivanja na ljubljanskem mestnem hribu Rožnik leta 1910.« Razstavo bo mogoče videti v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki do 4. novembra, kar vam toplo priporočam, saj je mogoče videti res prelepe cvetove Cankarjeve Bele krizanteme. Simon Seljak Spominski večer pisatelja Karla Grabeljška V Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je bil v sredo, 17. oktobra, literarni večer, posvečen pisatelju, Vrhničanu in partizanu Karlu Grabeljšku -Gabru. Grabeljškov večer, kot se imenuje, je bol prvič leta 1986. Pobudnika sta bila Cankarjeva knjižnica Vrhnika in vrhniška Zveza borcev za vrednote NOB, ki večer skupno organizirata do današnjih dni. Letos so se večeru pridružili tudi člani TD Vrhnika z branjem Cankarjevih del. Odlomke del so tako brali že 110-krat, in to vsako sredo v razdobju več kot dveh let. Spominskega večera se je udeležilo veliko obiskovalcev, predvsem ljubiteljev Gabrovih besedil in znamenitih Cankar- jevih del. Zbrane je z Gabrovim odlomkom nagovorila modera-torka večera Mirjam Suhadol-nik. Nato je besedo prevzela direktorica Cankarjeve knjižnice Sonja Zakelj, ki je napovedala osrednjega gosta,mag. Marcela Štefančiča. Znani televizijski voditelj, novinar, pisatelj in filmski kritik namreč živi na Vrhniki in se je prvič predstavil v Cankarjevi knjižnici, in to na Grabeljško-vem večeru. Povabilo je z veseljem sprejel, saj v Cankarjevem letu izdaja knjigo o njem. Zbranim jo je predstavil v svojem zanimivem in analitičnem stilu. Med predstavitvijo je dvorana onemela in zavzeto poslušala samo predstavitev. Vsi smo izvedeli marsikaj novega o našem Ivanu, ki ga slovenska kulturna srenja ni znala 100 let predstaviti ne svetu in celo ne Dunaju. Zalostno je tudi, da ni prejel nobenega priznanja za vrhunsko napisana dela. Marcel Štefančič je povedal tudi, da je Cankarja treba brati in brati. Ze začetni stavki njegovih del nas osupnejo ter nas prisilijo, da delo preberemo do konca. Njegova dela so kot dobro režirani filmi, saj je živel v dobi ustvarjanja nemega filma. Na koncu res zanimive predstavitve je prejel velik aplavz. Grabeljškov večer je pozdravil tudi predsednik ZB za vrednote NOB Vrhnika Jani Kikelj. Za zelo zanimivo izbiro kulturnega programa pa so poskrbeli pevci Okteta Raskovec in glasbena umetnika Rada Kikelj Drašler in kontrabasist Jošt Drašler. Res je lepo, da se spominjamo obeh naših vrlih Vrhničanov in obeh zavednih Slovencev, ki sta to dokazovala v svojih delih. Pisatelja Gabra je tudi treba brati od najmlajših do starejših in začutili bomo njegovo pripadnost Vrhniki. Cankarjev Prečuden kraj (Vrhnika) in druga vrhunska dela pa naj nas prepričajo, da je za nas Cankar za vsak dan - Cankar za vedno. Simon Seljak Mag. Marcel Štefančič v svojem elementu predavanja o Ivanu Cankarju Haščasopis KULTURA 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spoštovani bralci in bralke! Cankarjeva knjižnica Vrhnika bo 17. novembra že drugo leto zapored gostila dogodek Verjamem vate. Organizira ga Zavod Na svetlo stran, pobudnica dogodka in moderatorka je Darja Bright Tome, ki je sicer domačinka z Vrhnike, živi pa v Logatcu. Darja vodi delavnice in individualne pogovore na temo opolnomočenja, samozdravljenja in samozavesti. Pravi, da je na določeni točki spoznala, da jo v življenju omejujejo strahovi, dvomi, predsodki in nepravilno postavljene meje. Svojo pot je posvetila raziskovanju, kako omejitve preseči in narediti konkretne spremembe zase, svojo družino in posledično okolje. V številnih pogovorih z ljudmi je izvedela, da so naši notranji boji mnogokrat podobni, le neradi govorimo o njih. Tako se je rodil Verjamem vate. Gre za druženje dobro mislečih ljudi, ki se zavedajo, da so iskreni in pristni odnosi temelj za gradnjo zdrave družbe. Predstavlja ljudi, ki se aktivno izražajo v okolju, kjer živijo, in k temu spodbujajo tudi druge. Ljudje imamo veliko skritih talentov. Pogosto jih z drugimi težko podelimo zaradi slabih izkušenj, ki smo jih nekoč doživeli. Verjamem vate nudi varno in navdihujoče okolje. Tokrat smo v goste povabili Magdaleno Svetina Terčon, Kraševko, ki živi in ustvarja v Sežani. Magdalena je avtorica šestih pesniških zbirk, ki so le del njenega umetniškega izražanja. Je srčna, topla oseba številnih talentov, ki je začnem ustvarjati, kar sem si zamislila, se umirim. Rada sem v miru, sama s seboj, z rokami, ki ustvarjajo. Rada sem tudi v družbi, kjer izmenjam izkušnje, znanje, mnenja in tako širim, ohranjam znanje in svojo socialno mrežo,« nam je zaupala Magda. Celoto srečanja zaokroži Marjeta Oblak, ki se izraža pod okriljem Gozdnega učilišča Hosta. Stik z naravo ji nudi možnost osebne svobode. Pripravlja in vodi delavnice v gozdu, v kate- rega se je zatekla ob iskanju svojega višjega smisla. Za malčke in otroke organizira 'celodnevno hosto' , ki daje edinstveno možnost pristnega stika z naravo in seboj. Nekajkrat na leto se umakne v tišino gozda; na Robidišču ob ognju vodi poglobljene pogovore o načinih samozdravljenja in očiščevalne potilnice po šamanskem uku. S tedenskimi prizivi moči v vrhniškem CD druge vabi k neposrednemu doživetju notranjega občutka bojevnice in bojevnika. Marjeta pravi, da si je dobro dovoliti spoznati in občutiti, da premo-reš moč razumevanja. Vabljeni torej na dogodek Verjamem vate, ki bo 17. novembra 2018 od 9. do 12. ure v Grabelj-škovi dvorani v vrhniški knjižnici. Poskrbljeno bo tudi za animacijo otrok, zato vabljeni mali in veliki. Se vidimo! NN z nami podelila tole: »Od nekdaj so me očarale besede. Take, ki te pobožajo, ne ranijo. Zato sem si izbrala poezijo. Za preučevanje in ustvarjanje. Poleg tega me zanimajo tudi druga področja, kot sta kulturna dediščina, zlasti folklora in petje. V prostem času pa narava in tek. Veseli me, da sem to lahko združila s svojim poklicem, najprej poučevanjem, trenutno pa z delom v knjižnici, v kateri sem kot direktorica lahko ustvarjalna. Menim pa, da človek ne more vsega narediti sam, zato mi je izredno všeč povezovanje. Da, povezovanje.« Tretje peresce tokratne štiripere-sne deteljice je Magda Nicoletti, ki ji kvačkanje, pletenje in še marsikatero drugo ustvarjanje z rokami daje zelo veliko. Raziskave so pokazale, da ročna dela zelo dobro vplivajo na razvoj možganov in krepijo duševno zdravje posameznika. Družba jih zadnja leta sprejema kot sodobno jogo, meditacijo. Magda sodeluje pri projektu Europa donna in različnih drugih projektih v podporo ranljivim skupinam, socialno ogroženim in beguncem. »Ko sedem in »••••••••••••••••••••••••••a 'tí'. CANKARJEVO 1918LET02018 Sv •M - ftfe hosta.deJavnice@Gutiook.coii! M 03 li 4 E J. U14 - . . . . rU. Jf Vadbe in tečaji prau za use.. Ve ¿J i MAMI TUOI Ti! v novi sezoni r mamice po porodu telovadba in pilates (nosečnice) —OTROCI telovadb«, in gibanje 3a otroke od 1. leta naprej, ROjSTNO-DNEVNe ANIMACIJE SENIORJI ODRASLI pilates, aerobika, funkcionalna vadba, vadba 3a ženske, vadba 3a moške... • > • • • .................... • 040 560 807 O gibzavse@gmail.com s www.gibzavse.si ^ N asčasopis ŠPORT 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 PLANINSKI KOTIČEK 6. in 7. 10- 2018 -Lintverni v Prlekiji Pohod po Prlekiji - delu Slovenskih Goric je skrbno načrtoval Lintvern Ponca. Pri izdelavi karte pohoda se je vključil tudi Špik, ki pa se na žalost pohoda in druženja ni mogel udeležiti. Na Globoki sta nas prijazno sprejela in pripravila dobrodošlico Ponca in njegova žena Marta. Dan je bil čudovit in krenili smo, tako kot je bilo načrtovano. Brezskrbno smo korakali po hribčkih in dolinicah štajerske dežele mimo številnih vinogradov, ki so po končani trgatvi v glavnem že samevali. Seveda pa se je našel še kakšen pozabljen nepotrgan grozd. Pot nas je vodila iz vasice Globoka mimo Presike, Strmca, Podgradja do Jeruzalema, kjer smo pri Brenholcu nekoliko predahnili in se okrepili za zadnjo polovico pohoda. Med pohodom smo si ogledali največji klopotec na svetu, zapisan tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Nadaljevali smo po razgibanih poteh ob vinogradih mimo Ilovcev ter Herman-cev, vmes pa jo ubrali tudi po kakšni bližnjici. Prečkali smo državno mejo in se na Hrvaški strani ustavili v Robadju, kjer nas je pričakal gostoljubni Poncev prijatelj Oto Smoljkovič in stekel je pogovor ob kapljici in prigrizku. Dan se je že prevesil na večer, ko smo zaokrožili naš kar dolg, sicer pa nezahteven pohod, na Globoki pri Ponci. Marta je pripravila obilno večerjo, ki se je po celodnevni hoji zares prilegla. Špilčk pa je veselo družbo popestril z igranjem na tamburici in družno smo mu priskočili na pomoč s petjem. Ponca je poskrbel tudi za namestitev in spanje. Naslednji dan se je vreme poslabšalo in rahel dež je spremenil načrt. Ogledali smo si še znameniti Babičev Mlin na Muri, nato pa se poslovili in se odpravili nazaj proti Vrhniki. Marti in Ponci se zahvaljujemo za skrbno pripravljen pohod in prijetno druženje v Prlekiji. Upravni odbor Planinskega društva Vrhnika podelil razrešnico gradbenemu odboru Kar nekaj pomembnih dogodkov se je zvrstilo od zadnjega javljanja in sicer: • 26. 9. 2018 je bil v Koči na Planini opravljen s strani Fundacije za šport kontrolni pregled izvedbe programa in namenske porabe sredstev po medsebojni pogodbi, • 27. 9. 2018 smo prejeli zapisnik navedenega kontrolnega pregleda z ugotovitvijo, da »je bil sofinancirani program izveden, kar je v skladu s pogodbo, • 28. 9. 2018 je bila Fundaciji za šport posredovana Vloga za predhodno izplačilo nepovratnih sredstev za leto 2019 v višini 12.206,00 EUR, 15. 10. 2018 je Upravni odbor Planinskega društva Vrhnika na svoji 8. redni seji podelil gradbenemu odboru razrešnico, 17. 10. 208 smo od Fundacije za šport prejeli dodatek k pogodbi z določilom, da se predhodno izplača še zadnji obrok sponzoriranja, 22. 10. 2018 smo na transakcijski račun prejeli še zadnje nakazilo Fundacije za šport in ga dan kasneje nakazali našemu glavnemu izvajalcu in tako poravnali še zadnji račun iz naslova gradnje Koče na Planini. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Na Prleškem pohodu smo sodelovali Lintver-ni Bankir, B'čar, Cvele, Cvičkar, Padalc, Podgurc, Ponca, Stari, Špilčk in Vezist. Fotografije: Lintvern Ponca Besedilo: Lintverna Vezist in Ponca 13. 10 2018 - Markacisti PD Vrhnika urejali pot Star maln - Lintvern V zgodnjem, sivem, sobotnem jutru se je skupina markacistov zbrala pri koči v Starem malnu. Pridružil se nam je tudi mlad prostovoljec Andraž, ki ni markacist. Naš zelo zagnan in delaven markacist Tone je razdelil orodje: krampe, rovnice, grablje in obvezno motorno žago, da smo odnesli po poti navzgor. Moški so si oprtali tudi težka železna rebrasta sidra premera30mm, dolžine od 100 do 150cm. Sidra imajo na vrhnji strani privarjena t. i. «ušesa« za pritrditev horizontalnih lesenih brun. Na mestu utrjevanja brežine so fantje zabili v teren železna sidra. V bližini so izbrali primerno bruno iz trdega lesa. Ukrojili, prirezali in pribi-li bruno z žeblji na vertikalno sidro. Ženski del ekipe je z izkopanim materialom brežine, utrdil teren ob bruni. Razširili smo pot, kajti v času od žledoloma je narava poskrbela, da se je zasula. Izkopali smo utrjeno ležišče za stopnice ter izdelali zaščito z leso bruno utrjeno v teren s kovinskimi sidri. Ko je sonce obsijalo sotesko Bele so prvi planinci že prihajali iz Planine. Deležni smo bili pohvale. Z zadovoljstvom smo v popoldanskih urah zaključili delo ob odličnem ričetu pri Mirjam v Starem malnu. Vseeno pa smo pri delu pogrešali našega načelnika Domna. Zapisala: Metka Krašovec Foto: Andraž Gutnik Gradbeni odbor (od leve): Milan Pavlin, Peter Suhadolnik, Jernej Drašler, Metka Krašovec, Roman Novak, Polde Torkar (projektant) in Milan Jerman Koča na Planini Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Donator 3 ffiVfsAft V IZ IA TEHN&NA TRGOVIN A Hascasopis 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hój NORakcija POHITITE! DO 10.11. IN PO 10.11.1 -25% NA MENJAVO IN CENTRIRANJE PNEVMATIK STORITEV ŽE OD 21,968 S KUPONOM VAM PRiZNAMO 25% POPUSTA «A MENJAVO i« OENTRiRANJE PNEVMATiK! POTREBNO JE PREDHODNO NAROCiLO PREKO TELEfONA EN KUPON VELJA ZA ENO VOZiLO. ZGORAJ NAVEDENA CENA STORiTVE 2 1,968 VELJA ZA JEKLENA PLATiSCA DO 16' iN VSEBUJE DDV. AKCiJA TRAJA OD 15.10. 2018 DO 10.11.2018 TER OD 20.1 1.20 18 DO 31.12.2018. „JSffif&SU. ® murnu umu AvToTRADE, D.o.o, VRHNIKA sínja gorica 11, vrhnika tel.: 01 755 79 05 www.avtotrade.si GOSTILNA BISTRA WWW.GOSTILNA-BISTRA.COM V gostilni Bistra oddajamo brezplačno manjši prostor nevladnim organizacijam. Opremljen s kuhinjsko opremo, LCD televizorjem in brezplačnim dostopom do WIFI omrežja. Več info na 01 750 57 42 ali na info@gostilna-bistra.com Brezplačen najem je možno koristiti do 31.3.2019. GOZDARSTVO, u.O.S. ► Prevozi z gozdarsko prikolico ► Sečnja in spravilo lesa ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ► Cepljenje drv a_ 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si Smo med vodilnimi evropskimi proizvajalci elektronskih merilnih več funkcijskih instrumentov. Izvažamo in smo prisotni v več kot sedemdeset državah in na vseh celinah sveta. Nudimo ustvarjalno delovno okolje in dobre možnosti za strokovni razvoj. S priim Zaradi novih izzivov na trgu želimo zaposliti sodelavce/ke. TEHNOLOG m/ž Potrebna je 5. ali 6. stopnja izobrazbe elektro ali strojne smeri. PLANER m/ž Potrebna je 5. stopnja izobrazbe tehnične smeri. KONTROLOR/SERVISER m/ž Potrebna je 5. stopnja izobrazbe elektrotehnike smer elektronika. FINANČNI ANALITIK KNJIGOVODJA GLAVNE KNJIGE m/ž Potrebna je 6. ali 7. stopnja izobrazbe ekonomske smeri. REFERENT V FINANČNI SLUŽBI m/ž Potrebna je 5. stopnja izobrazbe ekonomske smeri. Zaposlenim nudimo kreativno in dinamično delo v podjetju z dolgoletno tradicijo in ugledom na mednarodnih trgih, urejeno in ustvarjalno delovno okolje, stabilnost zaposlitve ter možnost za strokovni in osebni razvoj. Več informacij o delovnih mestih in pogojih zaposlitve lahko dobite na internetni strani: http://nakup.metrel.si Prijave sprejemamo do 20.11. 2018 po pošti na naslov: Metrel d.d., Ljubljanska 77, 1354 Horjul ali po elektronski pošti: bojana.novljan@metrel.si METREL d.d. Ljubljanska 77, SI-1354 Horjul, Slovenija T: (0)1 75 58 200, F: (0)1 75 49 226 metrel@metrel.si, http://nakup.metrel.si hascasopis www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 18. 10. do 26. 11. 2018. t- »k i Merilna in i o regulacijska d oprema ZDRAV izbrano iz kataloga ugodnosti MALČEK MANDLJEVO OLJE 150 ml redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe WAYA®FORTE KAPSULE 15 kapsul Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 13,67 € cena s Kartico zvestobe 12,30 BETAGLUKAN /J PLUS 30 kapsul Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 17,89 € cena s Kartico zvestobe 14,31 VITAMIN C 180 MG 20 šumečih tablet Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 2,48 € cena s Kartico zvestobe 1,98 € + brezplačno predavanje za imetnike kartice zvestobe lekarne ljubljana Osteoporoza in vpliv telesne vadbe na zdravje kosti. V torek, 13. 11. 2018, ob 18.00, Viteška dvorana, Križanke. Udeležbo na predavanju potrdite s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 71 17 ali prek e-pošte: kartica.zvestobe@lekarna-lj.si. Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, v specializirani prodajalni LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 18.10. do 26.11. 2018 oz. do prodaje zalog. Haščasopis 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MALI OGLASI Storitve Če imate poln urnik in vam čez dan zmanjka časa za hišna opravila, vam nudim čiščenje (sesanje, pomivanje tal, prah ...) stanovanja ali hiše. Cena po dogovoru. Kontaktna št. 040 744 502. Naučim vas oblikovati iz gline. Več informacij na tel. št. 051 346 179. Katering za dogodke kot so: sv. krst, sv. birma, valete, poroke, maturanski plesi, roj-stnodnevne zabave, pikniki ... Pijača po nabavnih cenah za bralce Našega časopisa. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Nudim energijske tret-maje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Izvajamo najrazličnejša zaključna dela (krovsko--kleparska, izdelava podstreh, vgradnja in dobava oken, barvanje napuščev in fasad, knauf suhomontaža, izvajamo adaptacije...). Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek projekta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. Lesna-Mont d.o.o. : 041 792 742 Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Si želite biti samozavestni, imeti boljšo samopodobo? Si želite obvladovati svoje misli, čustva? Si želite spremeniti stara prepričanja v takšna, ki bi vas podpirala? Si želite imeti več energije, več časa? Pokličite me na: 051 346 179. Iščem pomoč poštene ženske ali moškega za prevoz po Vrhniki. Sem na berglah, 100 % invalid, zato težko hodim. Plačam. Tel.: 041 666 953. Če vam po napornem urniku zmanjka časa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoč pri hišnih opravilih, pospravljanju, čiščenju stanovanja ali hiše. 040 784 718. Okolica Vrhnike. Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika.mesec@ gmail.com Potrebuje vaš osnovnošolski otrok pomoč ali podporo pri učenju? Z veseljem sem mu pripravljena pomagati? Katja, 031/404-809. Izvajam masažo celotnega telesa (klasična, športna). Imam dokončano zdravstveno fakulteto ter narejen tečaj klasične in športne masaže. Masiram po dogovoru (dop., pop.). Masiram v okolici Vrhnike. Lepo vabljeni. Tel. št.: 031 332 321 (Sara). Trajno vam odpravim strah, depresijo, tesnobo, paniko, nespečnost, anksioznost, žalovanje, ljubosumje, jezo, stres ... z EFT-terapijo. www.eft.si, moj-ca@eft.si ali tel.: 051-780-724, Mojca Nendl. Nepremičnine, gradnja V Horjulu ali Polhovem Gradcu in okolici najamem prostor za mirno poslovno dejavnost v skupni velikosti 25-30m2, z možnostjo ureditve čakalnice in sanitarij. Potrebna je dostopnost za invalide. Tel. 051209988 Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. Kupujeva hišo z vrtom na območju Vrhnike in okolice. Cena do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 211 544. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1.200,00 m2, na mirni lokaciji, vsi priključki so na zemljišču. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. Tel. 041 404 329. Oddam v najem ali prodam kmetijsko zemljišče, k. o. Verd, velikosti 2385 m2, barjanska zemlja. Tel. 031 416 978. Na Vrhniki kupimo stanovanje v bloku, velikosti približno 70 m2, zemljiškoknjižno urejeno. Telefon: 031 702 418. Prodam zazidljivo parcelo na Plešivici, 570 m2, parc. št. 2350/8, v neposredni bližini naslova Plešivica 41b. Vsi priključki so tik ob parceli. Vpisano v ZK, brez plomb. Cena 42.000 evrov. 070/422-110. Kupiva hišo ali zazidljivo zemljišče (min 700 m2) na Vrhniki, možnost menjave za stanovanje v Ljubljani. Tel. št: 041 331 095 ali 040 696 233. Prodamo enodružinsko hišo na Zaplani, velikost 142 m2, velikost zemljišča 973 m2, l. 2012, cena 220.000 evrov. Nepremičninska družba, d. o. o., Štihova 16, LJ, 041 777 282, www.re-max.si. Prodamo sončno parcelo v Zabnici pri Brezovici, velikost 729 m2, od tega 401 m2 zazidljive površine, cena 83 €/m2. Nepremičninska družba, d. o. o., Štihova 16, LJ, 041 777 282, www.re-max.si. Prodamo prenovljeno 4-sobno mansardno stanovanje v Logatcu, velikost 101,6 m2, l. 1980, prenovljeno l. 2017, cena: 124.000evrov€. Nepremičninska družba, d. o. o., Štihova 16, LJ, 041 777 282, www.re-max.si. Iščemo soinvestitorja za gradnjo dvostanovanjske hiše v Babni Gori pri Polhovem Gradcu na zemljišču, velikosti 500 m2, z zdravilno energijsko točko. Vrednost investicije 130.000 evrov. Nepremičninska družba, d. o. o., Štihova 16, LJ, 041 777 282, www.re-max. si. V centru Vrhnike prodamo enosobno stanovanje, velikosti 33.20 m2 + 20 m2 mansarde. Zgrajeno/adaptirano: 1810/2016. Cena: 69.990 evrov. Za več informacij pokličite na: 041 665 570, Jon Simič. Oddam v najem ali prodam kmetijsko zemljišče, k.o.VERD, velikosti 2385m2, barjanska zemlja. Tel. 031 416 978. Kupim nepremičnino do 90 tisoč evrov (Vrhnika z okolico). Tel.: 070 83 73 54. Prodam hišo na Logu pri Brezovici, 416 m2, parcela, 878 m2 zemljišča, l. 1976, prenovljena 2013. Cena: 390.000 evrov. Tel št.: 031 641 200. Oddam v najem ali prodam kmetijsko zemljišče, k. o.VERD, velikosti 2385m2, barjanska zemlja. Tel. 031 416. 978. Vrhnika, samostojno, prijetno manjšo hišo z vrtom, zgrajeno l. 1973, Z. K. urejeno, brez bremen, prodamo. Cena po dogovoru. Kličite prosim samo resni kupci. Tel. 041 40 59 59. Prodam zazidljivo parcelo - Brezje pri Dobrovi, velikosti 885 m2, z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki za 79.000,00 evrov. Parcela je na lepi, mirni, sončni lokaciji. Narejen je izkop. Priključki so na parceli oziroma ob njej. Do parcele je asfalt. V bližini so avtobusna postaja, vrtec, pekarna in šolski avtobus. Nudim tudi možnost dokupa zemljišča od 100 m2 do več hektarjev. Investicija je približno 30.000,00 evrov. Za vse morebitne dodatne informacije pokličite telefonsko številko 041 760 829. Lepo stanovanje, 33 m2, popolnoma opremljeno, oddam. Najemnina (stroški nizki) ena varščina, oddam od 20. novembra naprej. Informacije: 041 828 455. Prodam hišo na Logu pri Brezovici, 416 m2, parcela, 878 m2 zemljišča, l. 1976, prenovljena l. 2013. Cena: 390.000 evrov. Tel št.: 031 641 200. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam kranjsko podolgovato repo. Kosmato ali oluplje-no. 031 683 050. Prodam hlevski gnoj. 041321602. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Prodam hlodovino -hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Hlevski gnoj, brez žaganja, prodam, možnost dostave Borovnica in okolica. 041 499424. Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Nudimo dnevno sveža prepeličja jajčka - brez GSO. Cena za 18 jajčk je 2,50 evra. Možnost dostave po dogovoru. Naročilo na št.: 041 645 558. Prodam čebelje družine na petih in sedmih satih. Vrhnika; tel.: 041 853 793. Prodam traktorsko prikolico močnejše izdelave, ni kiper. Cena 300 evrov, Vrhnika. Tel.: 041 525 185. Jagnjeta prodam. Tel. 041 511 101 Prodam suha bukova drva, žagana na dolžino 0,5 m.Tel.: 041 807 941. Odličen domači med prodam. Od treh kilogramov naprej dostavim tudi na dom na območju Občine Vrhnika. Čebelarstvo Drašček, tel.: 041 853 793. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Šivalni stroj znamke Singer, starejši, na nožni pogon, prodam za simboličen znesek ali celo podarim. Hkrati lahko oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika). Prodam voz zapravljivček in ročni voziček, do 200 kg nosilnosti (kripa ali ciza. Vse v dobrem stanju. Tel. 041 411368, ogled mogoč na naslovu Franc Petkovšek, Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika. Prodam stare predmete: posteljo, vhodna vrata (vse masiven les), kovance, značke, sklednike, posodo (keramika, metal), stare molitvenike, nabožne kipce ... Predmeti so izpred prve svetovne vojne, iz časa med njo in po njej. Info na št.: 040565548 ali 041828455. Ostalo Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Prodam kvačkane prtičke iz belega garna ter gobeline oziroma slike v okvirju. Prodam tudi električni pekač premera 50 cm. Telefon: 031 439 994. Prodam voz gumar, hrastovo 300 l kad in novo moško jakno velikosti XL. 031 255 648 Za primerno ceno iščem prostor (okolica Vrhnike, Dobrova, Horjul ali Polhov Gradec) za postavitev jajcomata. Telefon: 031 550 914 Prodam volneno preprogo, 2 x 3 m, dobro ohranjeno. Cena: 300 evrov. Telefon: 01 7549 473. Prodam nov pralni stroj, še v originalni embalaži, znamke Beko, WMB51021UY, cena 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22. Prodam otroško sobo Tempo hrast-rumena. Postelja 90 x 200, letveno dno, jogi dormeo. 2x omari 186 x 103 x 30, predal za pod posteljo 1x in 3 poličke. Rabljeno 10 let, lepo ohranjeno, cena 200 €. Info 040-595-447, Iva Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Ugodno prodam, skoraj novo večslojno zaščitno in stimulativno podlogo za ležišče -Bio crystal. Stara je le nekaj mesecev, zato ima skoraj še celotno garancijo. Cena po dogovoru. Informacije, na tel. št.: 031/844-575. Prodam češnjev hlod, dolžine 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. Prodam novo plastično okno, 100 X 120 cm, rabljen betonski mešalec in motor češki ČZ, letnik 1970, 175 ccm. Tel: 031 841 510 Imam veliko zelo malo nošenih oblek, ki bi jih poceni prodala. Obleke so zelo lepo ohranjene (plašči, kostimi ...). Lokacija: Vrhnika. Tel.: 041 666 953. Hascasopis 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rš8j Kupim stare kovance, značke in razglednice. Telefon: 070 235 235. Prodam diatonično harmoniko izdelovalca Janeza Železnika, otroško. Telefon: 051 311 573. Prodam zelo malo rabljeno posteljo TOM, modre barve, širina 140 cm. Prodam za 90 evrov, cena nove je 500 evrov. Telefon: 041 828 455. Na morju sprejmem za so-bivanje eno do dve osebi v konfortno opremljenem apartmaju z dvema spalnima prostoroma in balkonom. Lokacija: Červar - Porat pri Poreču, pet minut do plaže. 031 267 103. Razno mizarsko orodje, ročno in električno, prodam. Tel.: 031 733 758 Prodam modro posteljo Tom, skoraj novo, 140 x 200 cm. Cena nove 500 evrov, prodam za 100€. Tel.: 041 828 455 »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peše-vska. Inštruiram angleščino in slovenščino za OŠ in srednjo šolo; sem profesorica z večletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Zaradi bližine najprimerneje za kandidate z Dobrove, iz Polhovega Gradca, Horjula z okolico; možno tudi za vse od drugod. Tel. št. 031/350-076. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Inštruiram matematiko, angleščino in slovenščino. Sem pedagoginja, imam večletne izkušnje na področju nu-denja učne pomoči. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek, s. p., Tičnica 24, Vrh- nika. GSM: 041 878 661. E--naslov:sabina.mivsek@siol.net Turizem V obmorskem naselju Červar blizu Poreča, pet minut do plaže, oddam klimatiziran in komfortno opremljen apartma z balkonom za do štiri osebe. Dostop do omrežja Wi-Fi, gostilne, trgovine, otroško igrišče, sprehajalne in kolesarske poti. Telefon: 031 267 103. Za krompirjeve počitnice oddam lep in sončen apartma za do štiri osebe v Červarju (Porat). Možnost ogrevanja. Blizu sprehajalne, kolesarske poti, plaža, trgovina. Do Poreča deset minut vožnje z avtomobilom in možnost kopanja v pokritih bazenih. 041 828 455. Wasoasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www.zavod-cankar.si Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti. N asoasopis Hascasopis 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] O b v e s t i l o Obveščamo vas, da je z dnem 1.11. 2018 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, pooblaščeni izvajalec pogrebno-pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba PIETA. POGREBNA SLUŽBA - prevozi - pogrebna oprema in pogrebne storitve - naročila na domu - organizacija pogrebne svečanosti - glasba, cvetje - urejanje grobov 031 774 939 - 051 371 177 - 041 930 936 e-mail: franci.trsar@siol.net, pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Franc Tršar s.p., Gabrče 9, 1360 Vrhnika PIETA ANONIMNI ALKOHOLIKI Že 25 let v Sloveniji. Vas zanimajo naše izkušnje? Odzivnik: 01 433 82 25 www.aa-slovenia.si Tam nekje na mavrici, kjer se združijo vseh barv naše poti, tam bomo skupaj gledali, od kje in kam smo prišli. Tam bo spomin na slovo dober dan in vsak našel bo svoj varen pristan. MOJCA BOBNAR (23. 9. 1954 - 3. 9. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili ob slovesu z nami. Hvala za izrečene besede sočutja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana ter vsem zaposlenim in prostovoljcem v Ljubhospicu, ki so poskrbeli, da je zadnje dni preživela v mirnem okolju, obkrožena z dobrimi ljudmi. Ljubezen in toplina njenega srca ostajata za vedno z nami. Sin Boštjan, hčerka Špela s Petrom in sestra Brigita z družino tidi Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin. ZAHVALA LUDVIK MAČEK iz Praproč pri Polhovem Gradcu (1936 - 2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede in tople stiske rok. Pogrešali te bomo tvoji najdražji. MULA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA HITRA KONTROLA AVTOOPTIKE k ZE OD 15€ n* - Aj/totifr ~ " SELISKAR IOCZAPOUEI 2A, LOGATEC j PREMO IMTAZA PNEVMATIK } CITROEn ds autom obiles CHEVROLET RABLJENA VOZILA servis(3avtohisa-seliskarOsi 070/720-330 Delavnik -5£/?E//S: pon - pet (8.0o - 17.00) sobota (8.00 a- 12.00J Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica AVGUŠTINA ŽEROVNIKA (12. 11. 1933 - 9. 10. 2018) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Alojziju Golobu in gasilcem PGD Hruševo za lepo opravljen obred. Zahvala tudi drugim prisotnim gasilcem in Janezu Zadnikarju za izčrpen govor. Zahvala Pogrebni službi Lavanda ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Mari, sinovi Albin, Tomaž, Marko in Klemen z družinami Hruševo, oktober 2018 Strma je pot v nebo, strma zelo, vendar lahka s teboj. Ti greš z menoj. Kadar pa pride dan, pel ti bom ves vdan! K tebi želim, moj Bog. K tebi, moj Bog. ZAHVALA V 98. letu starosti se je od nas poslovila IVANKA OGRIN (1921-2018) Hvala vsem za izrečeno sožalje, gospodu duhovniku za lepo opravljen poslovilni obred in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Velika Ligojna, september 2018 & Q www.avtoMsa-seliskar.si f] fb.com/avtoh(saseliskar Haščasopis 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST (» 031 637 617 NUDIMO VAM TUDI ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA na območju Ljubljane z okolico. KAMNOSEŠTVO 4j - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE OBROBE - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Ju, - ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, praprababica in tašča LJUDMILA ŠTERN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za darovane sveče in topel stisk roke. Posebna zahvala velja gospe Vidi Petkovšek za vso pomoč in oporo. Hvala gospodu župniku Mohorju Rihtaršiču za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec in Domu upokojencev Vrhnika. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, nečaka JANEZA KONČANA (1956-2018) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala Pogrebni službi Lavanda ter pevcem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Mama Julka, Majda, brat Dušan, teti Ivanka in Tončka Horjul, 1. oktober 2018 Kogar imaš rad, nikoli ne umre! Le daleč, daleč je... ZAHVALA V 91. letu nas je zapustil dragi ata JERNEJ VERBIČ, Malnarjev Jern s Stare Vrhnike (30. 7. 1928 - 7. 10. 2018) Iskrena zahvala vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in darove za sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvala dr. Ireni Brenčič Petrovčič, urgentni in patronažni službi ZD Vrhnika. Posebna zahvala duhovnemu pomočniku Francu Hočevarju za obiske in duhovno podporo našemu atu. Hvala gospodu župniku Mohorju Rihtaršiču in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Dragi ata, počivaj v miru. Hvala ti. Hčerke: Marinka, Vida, Zinka in Helena z družinami ZAHVALA Zaspal je naš brat, stric, svak in nečak FRANC DOLINAR, Frjanovcov Franci iz Brezij (1948-2018) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in druge darove. Hvala gospodu župniku Alojzu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem za lepo petje in Pogrebni službi Lavanda. Hvala vsem za izrečeno sožalje. Žalujoči: vsi njegovi Brezje, september 2018 ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica MARIJA NOVAK, roj. Krvina (16. 9. 1930 - 30. 9. 2018) Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim in sedanjim sodelavcem ter znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, topel stisk rok, podarjeno cvetje in sveče. Hvala sestrični Rozi za lepe besede slovesa, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti in se je boste radi spominjali. Marjan, Jana in Darinka z družinami Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. ZAHVALA MARIJA JEREB, Stričkova Mari (1941 - 2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Najlepše se zahvaljujemo osebju Infekcijske klinike Ljubljana za skrbno zdravljenje in nego. Hvala duhovniku in Pogrebni službi Lavanda za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji Vsi njeni Vrhnika, oktober 2018 ZAHVALA Po dolgi bolezni je na svojem domu na Lošci na Vrhniki za vedno zaspala žena, mami in babi IVANKA KRAŠOVEC pravnica, rojena 4. 12. 1938 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrekli svoje sožalje. Se posebej toplo zahvalo za izkazano skrb izrekamo zdravstvenemu osebju ljubljanskega Onkološkega inštituta ter dr. Primožu Rusu, sestri Metki, patronažni sestri Petri in negovalki Štefki, ki so v zadnjem obdobju bolezni na njenem domu lajšali trpljenje dragi pokojnici, svojcem pa nudili moralno oporo. Vsi njeni! ZAHVALA V 93. letu je umrl JANEZ VERBIČ -ANDREJČE 12. 7. 1926 - 5. 10. 2018 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli ob njegovem odhodu v mislih. Hvala za izrečeno sožalje in besede tolažbe. Žena Pavla, sinova Janko in Jože, Barbara in Polona ter vnuki Matija, Alenka in Katarina Vrhnika, 17. okt. 2018 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice IRENE ČEPON, (1936-2018), profesorice geografije Zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mamo Ireno pospremili na njeni zadnji poti, izrekli besede sožalja ter darovali sveče. Hvala za lepo opravljen obred Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Zahvala velja tudi gospodu župniku Pojetu z Brezovice za njegove besede slovesa. Žalujoči: hčerka Marta z družino, hčerka Irma z družino Log, oktober 2018 £ Wasoasopis RAZVEDRILO 5. november 2018^» g elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka S U D O K U Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. 5 6 2 5 6 3 8 1 7 9 1 8 6 4 4 6 5 7 9 2 8 2 9 3 3 6 6 7 9 3 9 2 4 7 6 1 5 8 6 4 8 8 3 1 6 2 9 7 2 7 5 9 3 9 8 5 9 2 1 9 3 4 7 5 8 2 Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnike, se je glasilo: »Luka repo puka, v roke huka«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja zavod so prejeli: Ana Činkelj iz Kočevja, Cvetka Ferkulj iz Borovnice in Zinka Seničar iz Stare Vrhnike. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 16. oktobra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Cena Moški jemlje v roke različne predmete in sprašuje za ceno.Vse mu je predrago. Končno vpraša prodajalko: »Kaj bi si želeli za rojstni dan, če bi bila moja žena?« »Drugega moža!« Značka Kriminalist pride k kmetu, da bi pre-iskal njegovo posest. Kmet mu pravi, da lahko vse pregleda, razen tistega nasada tam. Kriminalist mu pokaže značko in pravi: »Vidiš to značko? S to značko lahko počnem karkoli in ti ne moreš nič naredit za to!« Čez nekaj minut se kriminalist začne dreti, ko beži pred razjarjenim bikom. Kmet odvrže orodje, steče k ograji in se zadere: »Potegni značko ven! Pokaži mu značko!« Kakšni časi Kakšni časi so prišli: greš po ulici, v žepu imaš najnovejši Iphone. Spodrsne ti, padeš in slišiš škrccc. Moliš boga, da je šel kolk Rezervacija Gorenjec pride v gostilno pri šefu in stopi do glavnega natakarja: »Tu imate 1 evro!« Natakar : »Ali želite rezervacijo?« Gorenjec : »Ne. Zvečer pridem z žensko, rekel vam bom za mizo, vi pa recite da je vse na žalost zasedeno.« Škoda V šoli se učijo zahtevnejše izraze. Učiteljica vpraša, Kaj je to 'katastrofa'. Janezek pravi : »Katastrofa bi bila, če bi zajec prišel v vrt in obgrizel solato.« »Ne, Janezek, to bi bila 'škoda'. Katastrofa bi bila na primer, če bi strmoglavilo vladno letalo s predsednikom in vsemi člani vlade in bi vsi umrli. Si razumel razliko ?« Janezek : »Ja.« Čez nekaj dni pride šolski inšpektor kontrolirat znanje. Vpraša : »Kdo mi lahko razloži, kaj je 'katastrofa'?« Janezek ponosen: »Katastrofa bi bila, če bi strmoglavilo vladno letalo z vsemi člani vlade in bi vsi umrli.« »Odlično razumeš pojme.« Janezek pa še doda : »Ampak ne bi pa bila to škoda. Škoda bi bila, če bi zajec v vrtu obgrizel zelje.« SMS Žena piše SMS: »Dragi, v službi je še veliko dela, pridem komaj okoli še- stih. Pojdi v vrtec po Jančija in skuhaj večerjo.« In čez eno uro: »Da ne pozabim, zjutraj sem ruknila avto.« Čez 5 sekund dobi SMS: »Kako, koliko, kje????«« Ona: »Šalim se, samo sem hotela preveriti, ali si dobil prejšnje sporočilo.« Gol Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: »Ali se je že začela nogometna tekma?« »Ja, pred nekaj minutami.« »Pa je že padel kak gol?« »Ne, oba še stojita.« Naščasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 Haščasopis OGLAS 5. november 2018^» o elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3