Za poduk in kratek čas. Škofija in nadduhovnija Ptujska. (Daljo.) Kmalu aa to je Ciril zbolel ter 50 dai po svojem posvečenju za škofa umrl v Rimu, kjer so ga v cerkvi sv. Klemeata aa desai straai altarja slovesao pokopali, Ker se je med tem imela huda vojska med Moravci ia Nemci, oatal je Metod še uekaj čaaa v Rimu. A zdaj je paaouaki kaez Kocel poslal poslaace k papežu ter ga prosil, aaj bi Metod prišel v ajegovo deželo širit krščauatvo. Valed tega je papež Hadrijaa II. poalal akofa Metoda s posebaim pismom do aloveaakili kaezov v Paaoaijo, kjer so ga z veliko radoatjo ia čaatjo sprejeli. Od vseb atraai so prihajali Sloveaci, da bi poalušali veseli glae sv. evaagelja; kakor ovčice svojemu paatirju so mu bili iz srca udaai, ker je sloveaski pridigoval ib tudi sv. mešo v tem jeziku pel ia vse cerkveae obrede v sloveaaki besedi opravljal. Kamorkoli je priael, vpeljal je sloveaako alužbo božjo ia aastavil svoje, v Rimu za duhovaike posvečeae učeace. Neaiški mešaiki iz Solaograda iu drugih krajev, ki so sloveaski jezik le za silo lomili, izgubili so aaeakrat vso veljavo pri ljudeli ia ai jim drugega kazalo, kakor zapuatiti aloveaske pokrajiae. To je storil tudi višji dubovaik Solaograškega aadškofa Ribbald, ki je večjidel staaoval v Ptuji, ter se je žalostea ia razžaljea vrail v JSolaograd z gotovim aaaieaom, da oadi Metoda zatoži ia vse aaredbe očrai, katere je uailjeuec — tako ao imeaovali nemški duhovaiki Metoda — proti doaedaajifli cerkveaim običajem v Paaoaiji bil vpeljal. Ker pa je Metod kot škof bil vsekako odvisea od Solaograškega aadškofa, ki bi ga toraj v ajegovem delovaaju lehko oviral, zato sta sloveaska kaeza Kocel ia Rastislav prosila papeža, aaj bi blagovolil Metoda povzdigBiti za aadakofa čez PaaoBijo ia Moravako ia obaoviti uekdaajo Pauoasko škofijo. Papež Hadrijau se temu ai protivil, kajti je izprevidel, da bi se krščaastvo med paaoaakiaii ia moravskimi Sloveaci tako aajlože utrdilo. Zato se je Metod po želji Kocelovi aapotil z aekaterimi nčeuci že proti koECU 1. 869. v drugič v Rim. Solnograški Badškof Adalvia se je med tem posvetoval z Bavarskimi škofi, kako bi se dalo proti Metodu z uapehom postopati. Ravao je bil Metoda pri kralju Ludviku tožil, da je spodriail ajegovega namestaika Rihbalda v Paaoaiji ia da je zameaivši oadi latiuski rimski obred pri službi božji s sloveaskim onečastil sv. mešo, evaagelj ia sploli službo božjo, kar dobi iz Rima ukaz, aaj izroci Paaoaijo Metodu, katerega je papež bil za Badškofa povzdigail. Kakor atrela iz jasaega aeba zadela je ova vest Adalviaa. Toda aadškof aikakor ai hotel izgubiti PaaoBske pokrajiae. Zato je opiraje se aa določbe cerkveaega prava kljubuval nekaj časa celo papežu, češ, da aima pravice Solaograški stolici vzeti Paaoaije, ker so oudotai aarod h krščaaski veri spreobraili aadškofje Solnograški. Nadškof Metod je med tem, vraivši se iz Rima prišel v Paaoaijo, kjer so ga z veliko čaatjo sprejeli. V staroslavaem Ptuji, aekdaaji metropoli goraje Paaoaije, se med potjo aekaj čaaa pomudi, razlaga božjo besedo, uredi cerkveae zadeve ia aastavi višjega duhovaika, potem pa se poda h Kocelu v Blatograd. V drugi polovici 1. 870. zbrali so se aemški škofje v SolBOgradu, karaor so tudi Metoda poklicali. Nič hudega sluteč podal se je tje, a zbraai škofje so ga kot usiljeaca obsodili ia v ječo vrgli. Blizo tri leta bil je Metod na Nemškem zaprt ter je imel pred svojimi sovražfliki veliko prestati. (Dalje prih.) Smešnica 24. ,,Oče", vpraša tujec kmeta, wčujem, da je pri Krulci v Rovji dobro viao. Kako daleč pa je do ajega?" nTje", odvrae kmet, ,,je pičlo pol ure, aazaj pa Vam bode hoda že pol drugo uro".