Gospodarske stvari.
Otava — rujavo posušena.
Preteklo leto so ..Novice'^ omenile, da in kako se dajo spraviti različne zelenjave, da se ne končajo in da dajo dobro živinsko krmo. Kedar je pa med košnjo vreme tako, kakor je bilo na priliko preteklo jesen, ko je deževalo skoraj dva meseca neprenehoma, manji kmet ne ve kaj početi, uže celo ne, ako nima kozolca ali ne ga dosti, in nasledek je ta, da gre prav mnogo najboljše krme v nič. Učenjaki, posebno, ako so sami veliki posestniki in jim tedaj pri tako neugodnem vremenu preti še veča škoda, pa modrujejo, kako braniti se takim ne-odvračljivim naravnim nezgodam. Posebno Angleži, Ame-rikanci, pa tudi naši domači veliki posestniki na Češkem in Ogerskem, poskušajo vsakovrstna sredstva, toda za gorko solnčno vreme pri sušilu mrve se še do zdaj ni našlo nadomestila. Razpisala so se velika darila za pripomoček umetnega sušenja mrve. Napravili so mehaniki vsakovrstnih strojev, toda vsak je imel vsaj po eno napako, ako ne več; ali ni dosti sušil, ali pa sušil predrago, tako da bi se bilo za stroške sušenja lahko kupilo najboljše drugo seno in še več.
Drugo sredstvo je ravno zgoraj omenjeno kisanje. Pa tudi to ima nasprotnika. Eni trdijo, da živina tako kislino nerada ali celo ne mara jesti, to posebno oni gospodarji, kateri so poskušali skisati samo na sebi kisle trave od močvirnih travnikov. Tudi ugovarjajo drugi, da gre pri kisanji preveč mrve v škodo, ker jo po vrhu zmiraj nekaj zgnjije, nekaj splesnuje in ob vseh krajih se je precej ponesnaži s prstjo, da se mora po tem zavreči; tako, trdijo, pokonča se kisane mrve deseti del ali še nekaj več.
Poskušali so za to drugi zopet drug način: sušilo na rujavo, pri katerem se pa, kar uže ime kaže, potrebuje vsikakor nekoliko lepega vremena. Rujavo sušilo priporočajo strokovnjaki po svojih skušnjah tako-le: Kedar je pokošena trava toliko suha, da začenja šumeti, tedaj se, dokler je še perje in cvetje voljno na steblih, zloži v velike, vsaj 6 metrov poprečne mere široke kope in tako, da jo prinašajo ljudje po legah čez vso kopo segajočih, katere se vselej sproti dobro potlačijo. Tlačiti se mora zmiraj od srede proti kraju in paziti je, da ne ostane nič nepotlačenega, ker pri najmanjšem pogrešku mrva začne plesnovati in tudi gnjiti.
Kedar je kup dosti visok, dene se na vrh še za dobro ped na debelo slame in se potem tlači še dobre pol ure. Na to se kup pusti. Uže tretji dan razgreje se kup tako, da ni moč roke notri držati, in zdaj se mora kup prav na miru pustiti. Vnetja se ni bati, ako se trava ni spravila presurova , česar se je vsikakor ogibati. Po šestih do osmih tednih zgubila se je vročina, in mrva je suha in gotova. Potem se ali koj na mestu odjemava, ali^ pa spravi pod streho k drugi mrvi in od tod porabi. Živina tako krmo prav tako rada je, kakor navadno sušeno.