392. štev.
V Ljubljani, torek dne 28. januarja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10 —, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.
:::	Telefon	številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	In upravništvo:	»:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
•••	Telefon	številka 118.	:::
Nova vojna.
Živimo ub času električne napetosti, ko more vsak trenotek pasti netilna iskra v sod poln smodnika. Ravno vladar nemške države pa ne more iti mirno mimo teh resnih znamenj časa. Kajti kar ie Moltke leta 1874. rekel, da je namreč Nemčija dobila spoštovanje v vsem svetu ljubezni pa nikjer, to veja še danes. Zato mora nemški cesar kot vrhovni poveljnik armade za to skrbeti, da bo oborožena sila Nemčije dovolj močna, da bo vzdržala sovražni napad, tudi če pride od več strani.
Včeraj je bil rojstni dan nemškega cesarja Viljema in nemški listi so se o tem obširno razpisali. Posebno graški »Tagblatt« je proslavil la jubilej tako, kakor je sveta dolžnost vsakega avstrijskega Nemca.
Pri tem ni pozabil — da nemški cesar ni Ie oseba — ampak zastopnik vsenemštva. Zato je napisal gornje besede. Dasi graški žurnalisti letos glede vojne niso imeli sreče — vendar moramo omenjene besede — posebno v današnjih dneh prav razumeti. Časi so resni — in Nemci se tega zavedajo. Gotovo bolj, nego mi. Cesar Viljem II. praznuje 251etnico svojega vladarstva. Od započetka pa de danes je sledilo samo eno: po-množevanje nemške armade, počeno a sjoiirno nadvladovanje Hohenzollerncev nad unijo Nemčije ter njenih suverenov. Kar so predniki Viljema II. započeli, to je on nadaljeval in reči moramo, da ne z majhnim talentom. Dipiomatično nadkriljuje Nemčija, oziroma Prusija, danes ne le srednjo Evropo samo, ampak v prvi vrsti njeno sosedo — Avstrijo. Če pogledamo nazaj na dogodke zadnjih treh let, vidimo, da je avstrijska diplomacija vedno le storila to, kar je hotela — Nemčija, oziroma Prusija,
V vsakem političnem trenotku, ki je prišel v naši državi v poštev, je igrala Prusija prvo vlogo, to se pravi dajala je naši diplomaciji direktivo. Malone vsi naši državni repre-zentantje zunanje politike so toliko časa zavlačevali svojo taktiko, dokler se ni oglasil ta ali oni pruski državni funkcijonar. ter povedal Evropi svoje mnenje. Šele, kadar je za-gromelo iz Berolina sem, si je naše državno vodstvo usojalo, priti s svojimi načeli, s svojim mnenjem na dan. Da je bilo le to potem vedno prikrojeno tako, da je šlo roko v roki z berlinsko vlado, je samo po sebi umljivo. Čeravno smo vsled tega padli na zunanjem zgledu na nivoju pruske ekspoziture, je ostala naša diplomacija vendarle vedno ponosna, zakaj, nemški časnikarski gozd, inspiriran po berolinski vladi, jo je vlekel s tem, da jo je nazival — reservirano, hladno
LIST K K
M.ZEVAKO:
V senci fezuita.
(Dalje.)
»Oprostite mi, gospa,« je izpre-govorila Magdalena naposled s tesnobnim glasom. »Nisem vredna vašega prijateljstva, ki mi ga ponujate tako plemenito... Ne, nisem ga vredna ... Ne izprašujte me, rotim vas. . Smatrajte me rajša za svojo ponižno deklo ... Toda bodite prepričani da ne pozabim nikoli milobe vašega glasu., nikoli!« .
»Uboga žena!« je zamrmrala Beatrice. »Kako je morala trpeti!«
Magdalena ni slišala teh besed; pravkar je zapirala skrivališče s pomočjo zapaha ki ic bil napravljen v notranjosti soda.
Nato se je vrnila v sobo ali bolje rečeno v klet, sedla v stran od drugih ter skrila obraz med rokama, kakor da se hoče popolnoma osamiti.
Tudi med ostalimi je zavladalo molčanje.
Zileta je bila bleda, a trdna. Ragastan je ogledal za vsak slučaj samokresa, ki ju je bil prinesel Spadakapa s seboj, ter ju na-b^snl
»So že tu!« je rekla Magdalena Feronova. »Zdaj naj se nihče izmed nas ne gane, nihče naj ne izprego-
mislcw in preudarjajočo. Nesamostojnost pri nas pa je kriva, da se je tekom let — nemška, Oziroma pruska, diplomacija navzela preveč samozavesti in pomagala v zadnjem času srednji Evropi — do popolnega poraza. Viljema II. sicer nazivljajo danes — v kolikor pride v poštev nemška žurnalistika — »mirovnega« vladarja, toda če se ozremo na vedno hujše vojaške priprave Neinčije-Pru-sije, se nam zdi to le kot nekaka satira, naslovljena na rovaš ostali Evropi. Nemštvo to sicer pozdravlja z navdušenjem, kajti svesto si je, da pomnoženje pruskih bajonetov pomeni za vse ostalo nemštvo — avstrijsko ni izključeno — le izvršitev avstro-nemškega ideala. Kakor se raduje nemško Časopisje nad tem pojavom, tako ga zamoremo mi Slovani Avstrije le obžalovati, kajti prej kot slej bo nastal iz »briljantnega sekundanta« onkraj črno-žoltih kolov — ravno tako briljanten nasprotnik, ki danes le še čaka, da se mu pomnoži vojaška moč, k odločilnemu koraku v srednji Evropi. To pa bo prišlo prej kot slej gotovo, kajti, najhujši nasprotnik Nemčije — Anglija bo prej ko slej morala prenehati z vojaškimi naredbami proti Nemčiji. Takrat pa bodo Hohenzollernci v resnici lahko ponosni na delo, ki je je tako sistematično nadaljeval v prilog — ne morda nemške unije, pač pa — Prusije.
Današnji položaj obeta resne dogodke, in tudi pri nas se zopet slišijo glasovi, da mir nam ne bo v korist. To se pravi zopet misliti na vojno. Balkanski kotel zopet vre. Tripel-ententa je pokazala svoje mnenje. Nemci ne uživajo nikjer ljubezni — k večjemu če jih ljubijo I urki, a ta ljubezen je brez pomena. Nemčija je obdana od nasprotnikov, ki ji bodo zaprli pot na vzhod. Zato kliče nemško časopisje na delo — kajti ta vojna lahko prinese odločilen udarec.
Nikar nazaj!
(Konec.)
Pouk nemškega zemljepisja in zgodovine bi zagrenil Slovenkam pot do 8. razreda. Ko so nekdaj učili vse realije nemško, je mnogo deklic iz upravičenega strahu pred nemškim poučevanjem izstopilo v 5. razredu. Druge so šolo sicer prebredle, vendar je značilno za tedanje razmere, da je nadzornik vprašal neko učiteljico: Zakaj vprašujete pri realijah vedno le par učenk?« Učiteljica je vpraševala le deklice, ki so doma govorile nemško, ker se druge niso skoro ničesar naučile.
Ako šola tujščini pripisuje preveliko važnost, začno otroci nem-škutariti med seboj. Da, celo roditelji navajajo otroke, da začno doma govoriti tuji jezik, da bi jim olajšali pouk. Potujčevanje je v polnem tiru!
Posledica preobilega učenja nemščine je mešanje obeh jezikov, kvarjenje slovenščine z nemškimi izrazi.
V	prejšnjih časih, ko ni bilo dosti slovenskih knjig, je imela nemščina v ljudski šoli pomen za izobrazbo. Sedaj pa ima vsakdo dovolj prilike za Izobrazbo v slovenskem jeziku. Za vse panoge imamo knjige. Posamezniki, Slovenska Matica, Družba sv. Mohorja, Kmetijska družba Itd. izdajajo primerne knjige za pouk In izobrazbo. Dnevnikov, tednikov in mesečnikov za strokovno in politično izobrazbo v slovenskem jeziku je dovolj. Krasnih pesmi in lepih povesti domačih pesnikov za srce in zabavo nam nudi naše slovstvo. Kdor se zanima za tuje jezike, bere lahko v slovenskih prevodih najznamenitejša dela nemških, poljskih. ruskih, francoskih pisateljev. Slovenske knjižnice se nam ponujajo skoro zastonj. Strokovna, telovadna, umetniška, glasbena in druga slovenska društva vabijo Sjoven-ca, ki je dovršil slovensko ljudsko šolo k vstopu v nadaljno vežbanje.
Za deklice je pouk nemščine brez pomena. Spakovanje z nemščino najbolj izobraženim ženam ni potrebno. Spominjamo se, kako so nekdaj Slovenke zaničevale slovenščino, o čemur toži Prešeren, bojmo se zabresti v stare napake! Slovenke, kadar nakupujejo, ne potrebujejo nemščine*, one, ki služijo denarce kuharice, kmetice, vrtnarice, šivilje, delavke potrebujejo poleg izobrazbe v slovenščini le strokovnega znanja. ne »perfektne« nemščine. Kuharskih, gospodinjskih in drugih knjig za strokovno izobrazbo imamo dovolj.
Slovenci, ki se presele v tujino, da si tod služijo kruha, se ondi v par mesecih privadijo angleščine, nemščine itd. tako dobro izhajajo. Torej je za domačo zemljo menda popolno znanje nemščine neobhod-no potrebno?
Zaradi naše prevelike vneme za tuii jezik, se Nemcu v naši deželi ni treba učiti slovenščine, Nemec se norčuje Iz nas, ker sliši, da se menimo celo med seboj nemško in najdemo včasih prej nemški izraz kot slovenski, ker pouka v materinščini skoro ni bilo v šolah. 1 o je napredek! (Op. uredn.)
Škoda je preobilih ur in duho-mornega truda za težavni in nepotrebni tuji jezik na ljudski šoli! Pri nas ie pač »narobe svet«. Namesto da bi zahtevali pedagogi vse srednje šole v domačem jeziku (kakor so na Češkem), namesto da bi zahtevej naj bi se učiteljstvo strokovno Izobrazilo v onem jeziku, ki ga pozneje rabi nri pouku slovenske mladine, pa prihaja od nadzornika slovenskih ljudskih šol predlog, naj se začenja
z nemščino, še predno zna otrok govoriti materinščino! Jasno ie, da daje dvojezičnost podlago renegat-stvu, da predobro znanje nemščine kvari popustljivi slovenski značaj, da je dvojezičnost vzrok našemu nazadovanju in naša narodna nesreča. Z nemško govorico podpiramo le ljudi, ki se nočejo slovenščine učiti. kljub temu. da jedo kruh in žive dolga leta med nami in dajemo potuho onlin, ki nalašč ne govore slovenski, namreč odpadnikom in nemškim zagrizencem.
In to naj podpira glavno mesto Slovenije — Ljubljana in njen nadzornik!
Mir ali vojna.
27. januarja 1913.
Vsled nepričakovanega prevrata v Carigradu ie postala situacija na Balkanu popolnoma drugačna. Tako za balkansko zvezo, kakor za velevlasti je položaj zelo težak. Ve-levlasti so bile kar čez noč postavljene pred popolnoma novo situacijo ne samo v Turčiji, ampak tudi v medsebojnih odnošajih.
V	balkanskih delegiatskih krogih prevladuje pesimistično nazira-nje, ker so balkanski zavezniki trdno prepričani, da nova turška vlada ne bo hotela odnehati v drinopolj-skem vprašanju. S tem dejstvom računajo tudi že velesile same in zato ne vedo ne kod ne kam. Nemčija na tihem podpira turške težnje. Vso kaže, da stojimo pred novimi velekritičnimi dnevi. Kajti prvi sklep novega turškega kabineta je bil, odnehati niti za las od Drino-polja in Egejskih otokov, ker je to proti turški narodni časti. Neme! popolnoma soglašajo s tem turškim načrtom.
Eaktum je, da bosta Nemčija in sploh cela trozveza prišli v veliko zadrego, ako bodo Turki tudi v odgovoru na kolektivno noto vztrajali na svojem stališču. V dosedanjih pogajaniii med posameznimi vcle-vlastmi je namreč prišlo do popolnega sporazuma, da mora Drinopo-lje dobiti Bolgarska, Egejske otoke pa Turška odstopiti velevlastim. To je bila zahteva kolektivne note, katero so podpisali Nemčija, Avstrija in Italija. Vsekakor bodo morale velesile nastopiti z novo akcijo, ako bi bil odgovor na kolektivno noto v teh vprašanjih odklanjajoč. A zdi, da namerava sedaj Nemčija kreniti drugo pot in podpirati Turčijo. V tem slučaju bi se tudi Avstrija in Italija postavili na njeno stališče.
Da je v očigled tej nevarni situaciji nadaljevanje vojne skoro gotova stvar in da grozi tudi evropski konflikt, je več kot jasno. Brez dvoma bo miroljubna Francija zopet napela vse sile, da reši Evropo balkanskega požara. Seveda bo šlo to zelo težko. Balkanski zavezniki so
pripravljeni na vse. Obupali so že popolnoma, da bi se mogla kriza rešiti mirnim potom. Bolgarska je še najbolj odločna, pozna dobro svoje in tudi turške sile.
Enver bej je nastopil sicer zelo patriotično in požrtvovalno pot, ali zato je treba imeti drugih sredstev, kakor jih ima na razpolago Turčija. Kumanovo, Prilep, BitolJ, Lozen-grad, Lile Burgas in Čorlu se ne da več popraviti, pa če Nbi tudi bili v turški armadi na Čataldži sami nemški generali.
Turčija bo konečno hočeš nočeš morala popustiti ali pa izginiti s površja.
NEZADOVOLJSl VO V NEMČIJI Z RUSKO POLITIKO.
Berlin, 26. januarja. Berlinsko časopisje nikakor ni zadovoljno s postopanjem nemške vlade. Ta ton v časopisju je nastal potem, ko se je Nemčija pridružila koraku velesil v Carigradu, kar baje znači kapitulacijo Nemčije pred tripelentento. Nezadovoljstvo je naraslo posebno od onega trenotka, ko se je zaznalo o posebni luski akciji v Carigradu. Zadnji dogodki v Carigradu se navajajo kot prva posledica te napačne nemške politike. Rusija je zagrozila, da bo v slučaju nadaljevanja vojne napadla azijsko Turčijo, in hoče to svojo grožnjo sedaj tudi izvršiti. »Berliner Tagblatt« primerja Nemčijo z onim uslužnim mladeničem, ki prevzame nase vso odgovornost, drugi pa si polnijo žepe. Če bi Nemčija se protivila nasilni politiki na-pram Turčiji, bi lahko prevzela vodstvo in pridobila mogoče na svojo stran tudi Anglijo, sedaj pa mora imeti izgubo. »Vossische Zeitung« dvomi o uspehu mladoturškega prevrata. V vsakem slučaju stoji evropska diplomacija pred popolnoma novim dejstvom. Nadaljni obstoj Turčije je zelo ogrožen.
POGAJANJA MED LONDONOM, PARIZOM IN PETROGRADOM.
Pariz, 26. januarja. Med Londonom, Parizom in Petrogradom se vrše posvetovanja, na kak način bi se zamoglo preprečiti nadaljevanje vojne. »Journal des Debats« zahteva. da se velevlasti takoj združijo in predlaga sledeče korake proti mla-doturškeinu režimu:	Predvsem	se
mora kabinetu Mahmud Šefket paša odreči vsaka finančna pomoč, naj bo direktna ali indirektna. Dalje se mora Porto obvestiti, da vsled prevrata v Carigradu Evropa ne bo čisto nič odnehala od svojih zahtev, katere je precizirala v noti dne 17. januarja. Odpošlje naj se vojno bro-dovje v Bospor, ki naj bo pripravljeno za eventualno demonstracijo. Velevlasti morajo biti pripravljene na vse.
GRŠKO - TURŠKA VOJNA.
vori. Ugasnite svečo. En sam žarek luči lahko izda naše skrivališče.
Ragastan je upihnil voščenico.
Storila se je črna tema.
Ragastan je čakal pred vhodom, v desnici meč, v levici nabito pištolo ... Pokanje vlomljenih vrat in hrupno korakanje ljudi, ki so bili vdrli v hišo, mu je povedalo zdajci, kaj se godi.
Glasovi so se približali.
Zasledovalci so prihajali v klet.
Začele so se sekunde strašne tesnobe; Betarice in Zileta sta se držali za roke ...
Nato je začel hrup pomalem pojemati.
Klet se je izpraznila.
»Otcti smo,« je dejala Magdalena mirno.
In res je kmalu utihnil štmder, ki se je nadaljeval še nekaj minut po ostalih delih hiše; vsesplošno molčanje je naznanilo čakajočim, da so kraljevi ljudje odšli.
»Ne ganite se nikamor, počakajte malo,« je velela Magdalena Feronova.
Smuknila je ven, stekla po stopnjicah iz kleti in pregledala naglo vso hišo; skozi okna se je ozrla po okolici.
Nato se je vrnila.
»Nikogar ni več,« je dejala z vročično veselostjo. »Pojdite zdaj 7 mano . saj mislim, da ne nameravate več ostati v tej hiši? Verjemite mi, on. ki je prišel nocoj, goji do vas odslej strašno sovraštvo, ki
ne bo poznalo nobene meje v svo jem maščevanju...«
»Ali mislite kralja, madarn? je rekel Ragaslan začudeno.
Magdaleno je izpreletelo.
»Da,« je dejala, trudeča' se ohraniti vso trdi ost in brezbrižnost svojega glasu, »kralja mislim ...«
Ali mari ni ta hiša odslej najvarnejše zavetišče, ko menijo, da me ni tu? ...«
»Da, zdaj menijo, da vas ni več tu; prepričani pa so tudi, da pride semkaj nekdo drugi, prej ali slej, in zato S3 bodo oglašali še in še, da bi ga zalotili... Ze jutri pride kralj nemara zopet v to hišo.«
»Milostna, poslušam vas, a vas ne razumem: toda izkazali ste mi že toliko simpatije, da se ne obotavljam zaupati vašim nasvetom.«
»Pojdite torej z mano ... Pokažem vam kraj, kjer boste varnejši nego tu.«
»Še eno besedo, gospa. Dajte, da vas vprašam, zakaj gojite do nas toliko zanimanja ...«
»Saj sem vam povedala, ko sva se videla prvikrat; zadošča mi doski. Zaradi tega samega sem vas pripravljena oteti, kolikor je v moji moči.«
Te besede je izrekla z glasom neukrotljivega sovraštva.
Ragastan se je zamislil.
Zdaj mu je prišlo na um, da je iskJ kralj morebiti ravno to žensko in da je kralj tisti ki ij ie Dodaril to hišo
Toda preveč misli čisto drugačne smeri mu je zdaj rojilo po glavi, da bi se bil mogel muditi dolgo pri tem predmetu.
»Pripravljeni smo vam slediti,« ji je odgovoril samo.
»Odpravimo se torej čim najhitrejše.«
Zavila se je naglo v svoj plašč, zakrila si lice s krinko ter stopila iz hiše.
Zileta in Beatrice, Ragastan m Spadakapa, oborožena z bodali in pištolami, so ji sledili.
Iti so morali peš.
Zileta je bila vajena tega. Be-atriče pa je bila preveč hrabra, da bi se bila plašila iti zvečer po Parizu, čeprav je bila ura že skoro devet, torej čas, ko j6 postajala cesta carstvo raznovrstnih klatežev.
Hodili so v tem-le redu:
Magdalena Feronova je korakala na čelu, otvarjaje^ vrsto; šla je čisto sama, kakor je želela izrečno.
Sledili sta ji Beatriče in Zileta v Ragastanovem spremstvu.
Za družbo pa je hodil Spadakapa z golim rapirjem pod pazduho.
Na ulicah, pogreznjenih v popolno temo, niso srečali nikogar, razen zdajpazdaj kakega meščana, pred katerim je korakal dobro oborožen sluga s svetilko.
Tiste čase je bil pravcat bojni pohod, iti z doma po mirozovu.
Tako so prišli do ulice Sen-Deni, ene izmed tačasnih velikih žil Pariza, ki se je zdela nekoliko bolj oživljena
od ostalih; to je, nekatere krčme so bile še odprte, in tu pa tam je srečala družbo tolpa mladih gospodov ali študentov, prepevajočih na vse grlo.
Včasih je prikorakala tudi patrulja mestne straže, s halepartami ali mušketami na rami in oklepom na prsih.
Magdalena Feronova je obstala pred lepo meščansko hišo, prijetnega in udobnega lica in z okni na ulico; na ostrih strehah so se vrtile zastavice ter škripale v vetru.
V dalji se je oglasil za hip melanholični klic nočnega čuvaja.
Magdalena je odklenila vrata v zidu, ki je obdajal hišo.
Ta hiša je bila last ranjkega Fe-rona.
Toda on ni prebival v njej.
Še le malo pred svojim tragičnim koncem jo je bil začel nesrečnež urejevati, ne manj razkošno od plemiškega dvorca.
Hiša je bila prostorna.
Magdalena je stopila v obširno vežo, kjer so se začenjale lepe ka-menite stopnjice s kovano železno
ograjo.
Sla je po njih navzgor.
V prvem nadstropju je bilo ve-, likolepno stanovanje, sestavljeno iz večih že opremljenih sob.
Magdalena je stopila vanje.
»Tu«, je dejala, »vas ne bo iskala živa duša. Lastnik te hiše je mr-
tev-‘	(Dalje.)
čet na Bizani se je po daljšem odmoru zopet začel. Grki napadajo desno turško krilo, levo krilo pa naskakuje trdnjavico St. Nikolas. Turki se trdovratno branijo in imajo velike izgube.
PREKINJENJE MIROVNIH POGAJANJ.
London, 27. januarja. Balkanski delegati so sklenili prekiniti mirovna pogajanja ter izvolili posebni odsek, ki naj izdela noto, ki jo izroči turškim delegatom. V ta odsek so bili izvoljeni delegati Madjarov, Streit. Vesnič in Vojnovič. Izjavili bodo, da je smatrati mirovna pogajanja za končana, ker se Turčija obotavlja sprejeti predloge Balkanske zveze in odgovor Turčije na noto velesil še ni prišel na znanje.
Ni gotovo, če sledi prekinjenju mirovnih pogajanj tudi odpoved premirja. Neki odlični balkanski diplomat se je izrazil, da mora biti predaja Odrina in pa odklonitev predaje Odrina ali pa odklonitev predaje še tekom tedna perfektna, sicer bi morala Balkanska zveza nadaljevali vojno.
London, 27. januarja. Bolgarski delegatje pojasnjujejo svoj včerajšnji sklep glede premirja s tem, da bo dotična nota, ki je bila danes tekstil ana, še danes oddana bolgarskemu vrhovnemu poveljniku, da jo turškemu generalissimu izroči. Ta nota pomenja odpoved premirja. Odpoved premirja velja od danes od 7. zvečer in odpovedni rok poteče v petek ob 7. zvečer. Ostali balkanski delegati nočejo o včerajšnjem sklepu podati nobenih točnih pojasnil.
Stavka slušateljev na eksportni akademiji na Dunaju.
Duna), 24. januarja.
V	zadnjem času je bilo čitati v raznih listih, da zahtevajo slušatelji najvišje trgovske šole v Avstriji t. j. »Eksportne akademije« na Dunaju, da se ta zavod proglasi za trgovsko visoko šolo ter se na ta način napravi konec nevzdržljivim razmeram. ki vladajo na tej šoli. Zalibog se je dosedaj širša javnost le prema-
lo	brigala za ta zavod, ki ima namen vzgojiti avstrijskemu trgovstvu akademično naobražen štab, ki mu je v boju za narodni obstanek, v boju zoper tujo, Inozemsko konkurenco, neobhodno potreben. V stoletju trgovskega prometa je procvit narodnega gospodarstva zasiguran samo onemu narodu, ki so mu na razpolago trgovci ne le s praktično, temveč tudi univerzalno teoretično izobrazbo. To so uvideli vsi kulturni narodi in si skušali vzgojiti tak trgovski naraščaj, ki odgovarja vsem zahtevam moderne narodne ekonomije s tem, da so si ustanovili trgovske visoke šole. Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Japonska štejejo že celo vrsto trgovskih univerz, celo najbolj konservativna trgovska država, Anglija, je spoznala živo potrebo take šole. Samo Avstrija je drugega mnenja, vzlic temu, da hira vse gospodarsko življenje, da dolgovi strahovito rastejo, da stojimo na robu propada. Krasno cvete le aristokratski birokratizem, kaj čuda potem, če bo kmalu pri nas več državnih uradnikov kakor državljanov. Samostojnega trgovca in obrtnika pa uniči slavnoznana avstrijska narodno gospodarska politika.
Pojdi in stori tudi tako!
(Iz OberlUnderjeve knjige »Im Lan-de des braunen Biiren. Jagd und
Reisebilder aus Russland.«)
»... Kdor je potoval mnogo po svetu, si je nehote prisvojil neke predsodke, ki jih je ali znašel sam ali pa jih je posnel po drugih. Jaz nisem bil Angležem nikdar prijatelj, toda na potovanjih so mi, kot rojeni »globe trotters«, služili vedno za zgled in okoristil sem se z marsikaterim njihovim popotnim trikom. Anglež ne bo v tuji deželi n. pr. nikdar najprej govoril v dotič-nem jeziku, čeprav ga zna morda popolnoma; povsod nastopa kot Anglež ter govori angleški. Zahteva torej, da mora tujec razumeti njegov materinski jezik. To načelo, ki ga uporabljam povsod tudi jaz, ima v sebi vrsto velikih prednosti psihološke narave.
Nagovorjenec zna ali pa ne zna mojega jezika. Večkrat je človek presenečen, ker ga razumejo tam, kjer bi človek mislil, da je to docela izključeno. V tem slučaju sem nasproti tujcu takoj na boljšem, kajti tujec je prisiljen, govoriti z mano v jeziku, ki ga govorim bolje kot on.
Pred štirinajstimi leti so to uvi- I deli avstrijski trgovski krogi sami. Ker so pa vedeli, da vlada sama ne ukrene prav ničesar proti temu, so si ustanovili »Eksportno akademijo« Da bi smeli ti možje iz prakse storiti vse po lastnem preudarku, bi imeli danes v Avstriji vsaj eno trgovsko univerzo; tako pa je po zaslugi merodajnih faktorjev iz najrazličnejših ministrstev postala eksportna akademija nekak nestvor, ki mu ne vemo imena. Srednja šola ni, ker se zahteva pri vstopu matura srednje šole. Visoka šola pa ne sme biti! Bog ne daj, trgovec naj bo enakopraven vseučiliščniku? Kje se je še to slišalo? Trgovec živi vendarle po milosti državnih uradnikov! Potem pa konkurenca pri službah, kjer se zahteva visokošolska izobrazba! Da je bil nestvor popolen, se je postavilo eksportno akademijo pod kompetenco dveh ministrstev, na-učnega in trgovinskega ministrstva, kateri instanci se pričkata vedno med sabo, negiede na to. da trpi pri tem zavod, da je vsak zdrav razvoj nemogoč. Petsto slušateljev in štirje redni profesorji — ki pa so nota-bene popolnoma enakopravni profesorjem na visokih šolali — vsak semester ustni in pismeni kolokviji iz obligatnih 10—12 predmetov, ki se morajo delati, drugače se semestra ne šteje, oz. celo leto izgubi,
9—12 ur predavanj na dan, potem pa še večerni kurzi itd., samolastno postopanje »pedagoškega vodje« (oficieino ime za rektorja), ki vlada popolnoma absolutno, kratkomalo razmere, ki jim ni para na svetu. Kljub tem ednošajem so diplomirani akademiki na najboljšem glasu kot eminentno praktični in realno misleči delavci, ne le pri nas, temveč tudi v tujini. Najvišja železniška instanca v Avstriji, železniški svet, je pred enim letom v sporazumu s tozadevnim ministrstvom soglasno sklenila, da smatra diplomirane eksportne akademike enakopravnim z juristi in tehniki ter s tem izrekla, da želi, da se birokratizem, ki se je vgnezdil pri železniški upravi — o čemer sijajno priča rastoči deficit, ki ga imajo železnice, odkar so podržavljene — nadomestiti s svežim, zdravim trgovskim duhom.
Praksa in nekaj »inštanc« je nas eksportne akademike spoznala za ljudi, ki so v svoji stroki isto-vredni, kakor drugi absolvirani vi-sokcšolci v drugih strokah. Le vlada nam tega oficieino neče priznati, neče napraviti konca neznosnim razmeram, v katerih živimo, noče nam dati, kar je našega. Prosili in čakali so eksportni akademiki leta in leta, prirejali shode, sklepali resolucije, trpeli in delali, a — zaman. Vsled tega se je sklenilo nocoj, da se uprizori tridnevni demonstrativni štrajk, ki naj pokaže javnosti žalostni položaj ekspertnih akademikov v jasni luči.	R.	F. K.
Slovenska zemlja.
Dopis Iz Gradca.
Nemški mlečozobi visokošolci so priredili v Gradcu pretečeni petek zborovanje proti trializmu. Kot »Specialiteto« v poznanju Jugoslovanov so pozvali ptujskega dr. Plah-kija, Nemca po rodu in krvi od pete do temena. Govorilo se je seveda kot na takih zborovanjih običajno mnogo, a vse preje kot stvarno. Dr. Plahkija je seveda vse preje intere-siralo ubogo nemštvo, kateremu se po njegovem mnenju godi krivica za krivico že sedaj, kaj pa šele, če bi bilo primorano pod tretjim držav-
Na Ruskem človeka navadno ne razumejo. Ako pa nagovorim Rusa najprej gladko po nemški ter v kratko odrezanem, skoraj zapovedujočem tonu, potem se vrši vselej sledeči psihološki proces: Rusa obide nehote spoštovanje pred mano, predvsem zato, ker sem člen naroda, ki je toli predrzen in nesramen zahtevati, da morajo ljudje v srcu Rusije ali kjerkoli na afričanski oba-
li	razumeti nemški jezik. Dalje spozna nagovorjenec. da se znam vsaj v svojem jeziku izražati tekoče in odločno. To pa napravlja povsem drugačen vtisk, kakor če bi ga bil nagovoril sramežljivo in negotovo, z napačnim naglasom, dražeč ga k smehu, z nekaterimi napol prebavljenimi ruskimi drobtinami! Dobrodušni Rus začuti vselej globoko sočutje z nesrečnikom, ki sredi velike zvišene Rusije ne govori bolje ruski, ko enoletno dete. Velikodušno sklene zato takoj, da te po možnosti oslepari, zakaj le prav velik tepec mora biti, kdor pride v Moskvo, ne da bi razumel ruski.
Čisto drugačen pa postane položaj po sledečem uvodu:
»lle, Kutscher — fuhr’ mal rasch nach dem Hotel Billo! Aber im Gallopp muss die Reise gehen! Was kostefs?«
Izvošček me pogleda začuden s svojim neumnim in bojazljivim ob-
nim — jugoslovanskim stvorom bivati. Mož se je silno jezil nad one, ki so dostopni trialistični ideji. Te je skušal zavračati s tem. da je po zadnji laži - statistiki skušal dokazovati veliki napredek Nemcev na jugu in uspešno prodiranje tega po Sp. Šta-jerju. Koroški, Kranjski in Primorski, neizključivši Trsta. Kot najboljši vzgled je postavljal padec Slovencev v Mariboru ter rast Nemcev istotam. Tudi davčna moč n. pr. v Mariboru, je med obema živ-ijema v ogromnem nasprotstvu. 21.500 Nemcev plačuje 600.000 K davka, 3300 Slovencev pa le 38.000 kron. Prebivalstvo si stoji nasproti po njegovem zaključku, kot: 6:1, davčna moč obeh narodov pa je jednaka 16 :1. Kako je mogel dr. Plahky priti do takega zaključka? Pač le, ker je sodil mariborske Nemce po lastni izkušnji, oziroma osebi. Če bi bil stvaren, t. pr. pravičen. bi bil pač do zaključka prišel, da je razmerje med obema mariborskima življema vsaj enak, če že ni hotel priznati, da je čistorodnega nemštva komaj ena tretjina in vse ostalo le — renegatstvo. Nemci si morajo po njegovem mnenju iskati zveze na eni strani pri Mažarih, a na drugi strani pri Italijanih. Obema narodoma nasproti pa morajo Nemci z dejanji in ne le z besedami pokazati, da jim je za njih zavezništvo, proti jugoslovanski nevarnosti. Nemška mladina, posebno aka-demična, pa naj se vrže z vso silo na slovenski jug. Germanizacija bo torej potrojila svoje napore. Vede-remo!
Dnevni pregled.
Vevško delavstvo. Stališče, ki ga zavzema »Dan« napram vevškemu delavstvu, se zdi ljubljanskim okoličanom čisto pravilno. Ako hočejo omenjeni delavci, da se potegnejo zanje napredni listi, jim ne smejo sami obrniti hrbta. Brezdvomno stoji vsak naprednjak na strani vevških delavcev, kar so pokazali naprednjaki z gmotnimi podporami, ko se se o^Ksili pri njih delavci z nabiralnimi polami. S tem so pokazali naprednjaki na lep način svojo človekoljubnost. Pozabili so namreč, kako se je vedlo ravno tisto delavstvo na različnih shodih proti naprednjakom. O tem pa rajši danes v interesu imenovanega delavstva ne govorimo, ker je to žalostna točka v zgodovini političnega gibanja vevških delavcev. Ti so z malimi izjemami sami najhujši Gostinčarievi in Susteršičevi pristaši. Koliko je vredna ta politična pripadnost, se kaže najbolj zdaj, ko se vlada niti ne gane za vevško delavstvo, dasi je baron^ Schwarz popolnoma odvisen od Šušteršiča. Klerikalci igrajo v zadnjem boju sploh žalostno vlogo. Radi bi imeli delavstvo in tovarno hkrati zase. Priznati moramo, da se poljski župan Dimnik res trudi za delavstvo, a dobrunjski župan Korbar, ki ima celili enajst delavcev vevške tovarne več v občini kakor Dimnik, je pa dal ravnatelju papirnice svojo hišo za shod na razpolago, kjer je mislil ravnatelj razdvojiti delavstvo. Za ta shod ni mogel dobiti tvorniški ravnatelj v poljski občini nikjer prostora; dal mu ga je pa klerikalec Korbar, ki se sam baha s Šusteršičevim prijateljstvom. Na eni strani nastopajo torej klerikalci za ravnatelja, ^ na drugi proti njemu. Bogato obloženi mizi vevške tovarne se pa ne marajo zameriti, kar kaže Korbarjevo postopanje, okoli katerega hiše je delavstvo na dan ravnateljevega shoda
razom ter zajeclja: »Tolko po rus-ski!«
»Was?!« — se zaderem ogorčen. — »Du. Dummkopf, hSlts liier vor dem Bahnhof und veptehst nicht einmal deutsch! Scham’ Dich, Du Kahniicke!«
Rus se ozira brez pomoči okoli in kakor solnčni sij izpreleti njegovo lice, če rečem končno:	»Gostinica
Billo! Skolko?« , ,
Z enim samim skokom je na svojem sedežu ter me pelje hitreje in ceneje, kakor če bi ga bil nagovoril takoj v njegovem jeziku. Trik je zelo pripiost ter ne ostaja v občevanju z nižjimi plastmi nikdar brez tistega uspeha, ki ga doseza povsod elementarna sila nesramnosti. Ta pa je na potovanju prav tako potrebna kakor ljubi denar.
Tudi pri nakupovanju po finih prodajalnah, na kolodvoru, na vlaku v gostilni itd. me postrezajo čisto drugače, ako nastopim kot Nemec, ako govorim nemški ter ako zahtevam od tujcev, da razumejo moj jezik! S pravo naslado in očividno pob( žnostjo poslušajo nato moje polomljene ruske besede. Zdim se jim izredno ljubeznjiv, ker sem se toli ponižal, da sem se učil nekoliko njihovega prostaškega jezika, ki ga govori na Ruskem vsak pometač. Le poizkusite enkrat in govorite v inozemstvu s komurkoli, bodisi iz-
žvižgalo. Kako velika je ljubezen klerikalcev do delavstva, kažejo tudi njihovi darovi: 1, 2, 3 K, le tuintam včasih 5 ali celo kaj več kron. Te vsote naj primerja delavstvo z darovi, ki jih dajejo klerikalci v strankarske namene, pa se bo prepričalo, kako je ž njim v stranki. Znani so nam slučaji od drugod, da so žrtvovali državni poslanci v korist svojim ponesrečenim volilcem vse poslanske dijete tistega leta. Če storita Šušteršič in Gostinčar isto, pa bode vevškemu delavstvu precej pomagano, gotovo bolj kakor s praznim besedovanjem na shodih. Delavstvo samo poudarja, da gre pri štrajku za izključno delavsko vprašanje, zakaj zvrača potem »Slovenec« spor na narodno polje, naj presodi delavstvo samo. Mi upamo, da se mu v tem boju temeljito oči odpro glede edino zveličavne klerikalne stranke. Svoje rešitve gotovo ne bodo našli delavci v njej.
Stavka v Vevčah poravnana. Včeraj ob. štirih popoldne ie prišlo v Vevčah do poravnave. Trije delavci in ena delavka so odpuščeni iz službe. Danes ob dveh popoldne ima Drmastja v Vevčah shod.
Zmaga tudi v kamniškem okraju! Pri volitvi učitejskih zastopnikov v okrajni šolski svet kamniški, ki se je vršila danes, so tudi zmagali naprednjaki. V okrajni šolski svet so bili izvoljeni gospodje: Toman, Let-nar, oziroma kot namestnika Petrove in Šmajdek.
Umrla ie v Mitroviči gospa Malica Vogrič, roj. Schlaff.
Umrla je gospa Marija Ihan, uradniška vdova, v 92. letu.
Drobiž Iz Štajerske. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju je proglasilo nad premoženjem trgovca Josipa Boccio v Brežicah konkurz. Kot začasni upravitelj kon-kurzne mase je imenovan d. s. s. gospod Jos. Sitter v Brežicah, upraviteljem pa g. dr. J. Janesch istotam. —
V	Sv. Ivanu nad Azrelžem je ubil posestnik Janez Stelzel svojo ženo, ter se na to sam javil orožnikom, ki so ga oddali deželnemu sodišču v Gradcu. Sodno-zdravniška preiskava je dognala, da se Stelzelnu mehčajo možgani. Oddali so ga blaznici v Feldhofu. — V Gaber-j i h pri Celju je prišlo med fantoma Godec in Robnik do pretepa. Robnik je bil nevarno zaboden. Godeča so oddali sodišču. — V Mariboru je zletel pod v o z nekega izvoščka delavec I. Geršak. Na ozki pešpoti v Gosposki ulici se mu je izpodrsnilo, ko se je hotel umakniti nasproti mu prihajajoči množici ljudi.
—	V Gradcu so aretirali 32 let starega, brezposelnega pekovskega pomočnika Al. Pušenjaka zaradi sleparij, povzročenih vsled obljube zakona. Osleparil je bojda celo vrsto deklet. Ravnotam so aretirali tudi mizarskega pomočnika I. Klemenčiča, ki je dvignil na hranilno knjižico svoje matere 560 K ter jih v raznih beznicah deloma zapravil. Našli so pri njem še 102 K. — V soboto zjutraj je vrgel neznani zlikovec v poštni voz vlaka št. 36 za pest debel kamen na progi med Laškim trgom in Celjem. Kamen je obtičal v omrežju okna. — V Logarev-c i h je ukradla rejenka Henčič svojemu krušnemu očetu I. Jelenu svoto 1610 K. Shranila jih je pri svojem očetu na Hrvaškem, ter se vrnila k Jelenu, ki jo je pa dal aretirati. Svoto si je hotela prihraniti kot doto. Bila je tik pred poroko.
»Klubu slovenskih tehnikov v Pra«i« so poslali prispevke sledeči dobrotniki: Vydrova tovarna v Pragi 25 K; g. Fr. Dolenc, veletrgovec z
vošček, natakar, nosač, izprevodnik ali uradnik, nekoliko ostreje! Videli boste, kako bo zbegan, ker vas ne bo razumel!
Zato govorite nemški, če potujete po tujih deželah ter razkazujte svoje jezikovne zaklade le takrat, kadar se snidete z ljudmi, ki stoje na toli nizki kulturni stopnji, da ne razumejo niti najpopolnejšega izmed vseh živih jezikov, to je namreč mimogrede povedano — nemški!
Ako bi se v inozemstvu ravnali vsi Nemci po tem načelu, potem bi dobile marsikatere stvari prav hitro čisto drugačen obraz ...«
*
Slovenci, posnemajte tega Nemca, ki priznava sam svojo predrzno nesramnost, ter govori sredi Rusije in Afrike vedno najprej nemški! Vi, ponižni Slovenci, ve neumne skromne Slovenke pa čebljate celo na rodnih tleh, v slovenski domovini
—	nemški! Učimo se radikalnosti od Nemcev, potem bodo dobile marsikatere. danes žalostne reči prav hitro čisto drugo lice!	Iv. K.
Dodatek. Pred par dnevi je prinesel graški »Tagblatt« (v sredo 22. t. m.) podlistek »Ich bin ein Deu-tscher« (Jaz sem Nemec«). Tam je nekaj podobnih anekdot, kakor jih čitarno v tem spisu. Neki nemški trgovec je pisal iz Amerike: Semel
lesom v Škofji Loki, 20 K; g. Josip Javornik, veletrgovec z lesom v Žalni, 15 K; Anton Kubička, ravnatelj zavarovalne družbe »Meridionale« v Trstu, 10 K. Klubovi odbor se tem potom najiskrenejše zahvaljuje ysem cenjenim darovalcem, ki so pokazali s tem, da znajo ceniti inženirski naraščaj slovenskega naroda. — Klub slovenskih tehnikov v Pragi je bil ustanovljen leta 1905., ko so začeli slovenski srednješolski absolventi prihajati v večjem številu v Prago, središče najnaprednejšega slovanskega naroda, da se seznanijo poleg svoje stroke obenem tudi s kulturnim življenjem češkega naroda. Težišče tehničnega kluba leži v dobri in obširni strokovni knjižnici, iz katere si morejo izposojevati nujno potrebne knjige in tiskana predavanja oni tehniki, ki se niso rodili pod sol licem blagostanja. — Kakor je splošno znano, je tehniški študij najdražji in najtežji; zato je umljivo, da naš mali in revni narod še vedno nima dovolj inženirskega naraščaja. Povprečen slovenski visokošolec je navezan večinoma na podpore, ki so včasih tako odmerjene, da mu zadostujejo komaj k bornemu vegetiranju, in da je marsikateri primoran celo stradati.
V	takem položaju je dragi in težki tehniški študij skoraj nemogoč in več kot polovica slovenskih tehnikov je primorana na ta način predčasno zapustiti tehniko. Zato je sveta dolžnost vseh onih memdajnih in premožnih krogov, ki zahtevajo slovenskih inženirjev namesto dosedanjih tujcev, da skrbe za inženirski naraščaj slovenskega naroda s tem, da podpirajo gmotno revne slovenske tehnike in njih klube. Darove za praški klub naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Klub slovenskih tehnikov v Pragi. Češka tehnika.
Ogenj. 14. t. m. okrog 9. ure zvečer je izbruhnil ogenj na podstrešju hiše posestnika Franceta Stuparja v Bukovici, v kamniškem okraju. Ogenj se je razširil tudi na sosednja poslopja in je napravil škode za 2000 K. Stupar je bil zavarovan samo na 400 K. Vzrok ognja je doslej neznan.
V	kadi se utopil. Triletni posestnikov sin Matija Miklavšič iz bloške okolice se je te dni igral pred hišo svojih staršev. Med tem ko je njegova mati bila v kuhinji, je otrok pristavil h kadi, ki je bila na dvorišču, stol, na katerega je splezal. Ko je bil na vrhu, je izgubil ravnotežje in je padel v kad, ki je bila polna vode. Otrok se je utopil, preden je prišla rešilna pomoč.
Roparski napad. Te dni je šla posestnica Franica Knaflič>iz Zagorice pri Radovljici domov. Na poti jo je srečal neznan človek, ki jo je napadel. Potepuh je preiskal njene žepe in ji je vzel denarnico, v kateri je imela 1 K 90 vin. Nato je potepuh, ki je bil star okrog 19 let in ki je bil oblečen v sivo obleko, pobegnil. Orožništvo ga zasleduje.
Tatinski hlapec. Pred kratkim je obiskal neki hlapec krojača Ivana Zbontarja iz Spodnje Lipnicc. Hlapec je ostal nekaj časa pri njem in se je lepo z njim pogovarjal. V nestreženem trenotku pa mu je vzel iz miznice 372 K, na kar se je hitro poslovil. Tatvino je Zbontar kmalu zapazil in posrečilo se mu je, da je dobil skoro ves denar nazaj. Hlapec je namreč skril denar v hlevu.
Izkoriščevalci pomorske nesreče. Iz Lizbone poročajo: Te dni se je potopil na portugiškem obrežju parnik »Veronese«. Med splošno zmešnjavo, ko se je skušalo rešiti popotnike, mornarje in njih prtljago, so ukradli neznani tatovi dvema
Germanus, semper Germanus (enkrat Nemec, večno Nemec) in priporoča potom trgovine širiti nemštvo: doma začeti — zunaj nadaljevati. Nemški cesar je preteklo leto povabil k sebi na jahto »Holienzol-lern« turško študijsko komisijo. Turki so znali francosko, nemški cesar tudi. Toda Viljem je vpričo v§eh govoril nemško kot dokaz, da bi se morali Turki nemško naučiti. Kajti: »Jaz sem Nemec...«
Preteklo poletje sem šel čez Sipko — pripoveduje pisatelj — prišel sem v neko bolgarsko vas. Rabil sem nekaj iz lekarne. Grem v lekarno. Zahtevam francosko — lekarnar pa mi ponudi po nemško — boljše zdravilo. Od te dobe sem govoril na Bolgarskem samo nemško, kajti »Jaz sem Nemec!« (Mislimo, da je šlo boli težko. Op. por.)
V	Carigradu je pisatelj tega članka govoril z grškim diplomatom
  seveda francosko. Diplomat pa
mu je rekel: »Jaz sem Grk in znam nemško.« Od te dobe je Nemec tudi z diplomati nemško govoril. Kajti:; zavedal se je: Jaz sem Nemec.
Skratka — pravi pisatelj -— Nemec mora biti, kakor nekdaj Rimljan, ki je rekel: »civis romanus-sum
—	tako naj ve Nemec vedno: da je Nemec. In mi Slovenci? Mi Slovani? Kje je naš ponos? Celo, ko smo med seboj?
ameriškima rodbinama dragulje v znesku več milijonov kron.
Velikanski štrajk. V Ne\v - Jor-ku so proglasili vsi hotelski uslužbenci generalni štrajk, ki je stopil takoj v veljavo. Stavkajočih je več tisoč.
Pruski nestrpneži. V Berlinu je bilo te dni protestno zborovanje nemških medicincev. Slušatelji, podaniki tujih držav, posebno Rusi, bojda preveč preplavljajo nemške univerze. Zahtevali so, da se tuje-rodcem otežkoči še prav posebno dostop k praktičnim vajam.
Smrt nemške pisateljice. Iz Be-rolina poročajo: Na vožnji med postajama Bitterfeld - Berlin so našli pisateljico Ado Lilienkron mrtvo. Vzroki nenadne smrti do zdaj še niso znani.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Gardedama. Pust je že skoro na koncu. Njegov konec pozdravljajo najbrže z velikim veseljem gar-'dedame. Uloga gardedame ni nikakor ljubezniva in zapeljiva. Sedeti celo noč na stolu pri zidu, držati plašček in druge take stvari, ki spadajo h toaleti hčerkini, ni bogve kako prijetno, čeprav je osoljeno z zabavo sosed — to se pravi s kramljanjem. Včasi se pokloni sicer kdo izmed galantnejših plesalcev pred gatdedatno — ampak vseeno: Tako le pri zidu sedeti in varovati hčerkino toaleto —. Taka mamica je že v garderobi nezadovoljna. To se pogosto zgodi. Vidi toalete drugih mladenk in zdi se ji, da je to nevarna konkurenca njeni hčerki. Ozre se na obleko svojega otroka in ni zadovoljna. Na to in na to je pozabila. Njena Emica bi lahko imela ravno tako frizuro, kakor ta in ta.
In rožasta obleka bi bila jako imenitna. posebno ker je sedaj v modi. Tudi perline koralde bi hčerki prav dobro pristojale. Tako približno šumi v ušesih marsikake mamice, ko ogleduje v garderobi svojo hčerko in jo primerja na tihem z drugimi deklicami. Hčerka stoji medtem pred zrcalom in je zadovoljna sama s seboj. Stopita v dvorano. Obeh se polasti nekaka tesnoba. Ali bosta dobili dovolj znancev? Ali bo dovolj mladih plesalcev? Mamica pregleda s sokoljim pogledom celo dvorano in se velevljudno zahvaljuje vsakemu za pozdrav. Začne se valček, in glej, hčerka že ima plesalca. Mamica se kar topi v sreči. »Sicer je samo visokošolec, ampak karijera mu je odprta,« pomisli mamica. »V dveh, treh letih bo imel službo in kdo ve —?« — V tem tre-notku pripleše mimo nje hčerka. Plesalec je bančni uradnik. Sedaj se pa'mamica res »potaplja« v sreči. »Bančni uradnik, ta pa ta!« Pri bankah pride tak mlad mož do lepih denarcev! Toda njena Emica je neumna, ne zna take partije nase prikleniti na prvi mah! Čez nekaj časa sc hčerka vrne, noben plesalec ni prišel po njo. Mamica pravi zato di-plomntično: »No, le odpočij se malo, drago dete.« Hčerka sede in sedi. V žilah ji vre kri, ples jo irritira, nemirna je, cela dvorana valovi v plesu in ona sedi tu poleg mamice, Brrr! To ie sramota! Kdo ne pozna tesnobnih pogledov, katere mečejo mamice v podobnih trenotkih na »proste« plesalce! »Kako da ne prideš? Pridi vendar!« kličejo pogledi. In čez nekaj časa je Emica zo pet v vrtincu. Pleše neprestano, tu-patam skoči k mamici po cukerček, po robe':, pahljačo, šopek. Vse to namreč ima mamica v naročju Uboga mamica! Marsikateri ples zbuja v nji davne, davne spomine na čase. ko je tudi ona tako plesala. Ah, daleč, daleč je ona srečna mladost! In vrnila se ne bo nikdar več! Na lahkih kriiih je odletela. -In zopet spomin na bodočnost. Mimo nje ie švignila hčerka in v mamičini glavi se zbudi misel na njeno bodoč nost. Ali bo srečno njeno dete? Ali bo tudi ona tako sedela nekoč na stolu in gledala svojo hčerko v blaznem vrtincu plesa? Ah!
Silni pomorski viharji. Od fran coske obali došli brzojavi javljajo, da prihajajo z vsakim parnikom nova poročila o groznih pomorskih viharjih. Parnik »Karolina« je težko poškodovan, ker so na njem eksplodirali kotli. Pri tem je bilo 7 mornarjev ubitih. Parniku »Lerrai-ne« je odtrgalo valovje štiri rešilne čolne, dočim je dobila ladija »Ve-necija« težke poškodbe na zadnjem krovu in je pogoltnilo preplavljajoče valovje dva mornarja.
Osvobodilna sodba. Iz Lvova poročajo, da je tamošnja porota zanikala vprašanje poskušenega umora v aferi dijaka Frana Staha, učenca 4. razreda tamošnje realke, ki je Pred meseci streljal na svojega profesorja Schadena. Porotniki pripisujejo to dejanje hipni blaznosti. Stah ie bil le radi nepoklicane rabe orožja obsojen na tri dni zapora.
Ljubljana.
— Občinski svet ljubljanski ima
izredno sejo v sredo, dne 29. januarja 1913 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Presonal-tiega in pravnega odseka poročila: 1. o izvolitvi odposlanca občinskega zastopa v c. kr. deželni šolski svet;
2. o odloku deželnega odbora glede sklepa občinskega sveta radi podelitev podpor iz vseučiliškega zaklada; 3. o odloku deželnega odbora glede občinskega sveta radi prevzetja vadnice društva »Mladike« v mestno upravo; 4. o odloku deželnega odbora glede sklepa občinskega sveta radi dovolitve kredita za podpore mestnim učiteljem. IV. Finančnega odseka poročila:	1. o dopisu
c. kr. priv. južne železnice glede soudeležbe mestne občine pri letošnji razstavi »Adria« na Dunaju; 2. o prošnji na deželni odbor vojvodine Kranjske glede deželnega prispevka za zgradbo poslopij c. kr. državne obrtne šole; 3. o prošnji na deželni odbor vojvodine Kranjske glede deželnega prispevka za zgradbo kana-Iov-zbiralnikov in obrežnih zidov ob regulirani Ljubljanici; 4. o prošnji poveljstva c. kr. pehotne vojašnice glede povečanja pisarniških prostorov pisarne c. kr. pešpolka št. 27; 5. o prošnji c. in kr. 3. kornega poveljstva za zgradbo remiz za vozove na dvorišču topničarske vojašnice. V. Stavbnega odseka poročila: 1. o ko-nečni kolavdaciji razširjevalnih stavb pri mestni infanterijski vojašnici; 2. o prošnji Marije Klobčar za razširjenje regulačnega načrta za stavbi-šča med Gradaščico in Cesto v Mestni log; 3. o samostalnem predlogu o. s. Ivana Srebota glede ureditve Holzapflove ulice. VI. Policijskega odseka poročila: 1. o dopisu županovem glede zgradbe mestne mrtvašnice; 2. o prošnji okrajnega načelnika na Barju glede oprostitve Barjanov od pasjega davka; 3. o poročilu Gasilnega in reševalnega društva o delovanju za V. četrtletje 1912; 4. o samostalnem predlogu o. s. Josipa Marinka glede spremembe določil iz-praznjevanje grebeničnih jam. VII. Šolskega odseka poročili: 1. o računih o porabi dotacije na mestnem dekliškem liceju za leto 1912; 2. o samostalnem predlogu o. s. Ivana Štefeta glede kuharskega in gospodinjskega pouka na mestnih dekliških šolah. Vlil. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročili: 1. o prošnji vodstva gluhonemnice v Ljubljani za odpis večje porabe vode; 2. o prošnji vodstva azila za neozdravljive bolnike za znižanje cen za porpbo vode in električnega toka. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Direktorija mestnega užit ninsk. zakupa poroččila: 1. o proračunu mestnega užitninskega zakupa za leto 1913; 2. o prošnji preglednikov užitninskega zakupa za zvišanje prejemkov; 3. o samostalnem predlogu o. s. dr. Ivana Zajca glede starostnega zavarovanja uslužbencev mestnega užitninskega zakupa; 4. o prošnji nekega uslužbenca užitninskega zakupa za starostno preskrbo. IV. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
— Gre! Kdo gre? Nadzornik Maier gre. — Kam pa gre? — Na dopust gre. — Naj le gre!
Grabenski Muki je pravzaprav pomilovanja vreden človek. Hotel je v vsem posnemati nadzornika Maierja, da bi postal preje nadzornik. Mislil si je: če nadzornik Maier potegne za »učne slike« denar, pa ne da računa, zakaj bi ga jaz ne posnemal, pa si je dal napraviti in saldirati račun o zvezkih za revne šolarčke, katerih pa niso prejeli. Tako je c. kr. nadzornik A. Maier prvi in glavni krivec v tej aferi, kar dokazuje tudi dejstvo, da je pri seji c. kr. mestnega šolskega sveta trdil, da popolnoma odobrava postopanje Jegličevo in da je Jeglič še le s tem dokazal, kako veliko ljubezen ima do šolske mladine. Dalje se je nadzornik izrazil, da ima kljub tej umazani aferi popolno zaupanje o Jegliču. Po našem mnenju se ima Maier zahvaliti le brezprimerni prizanesljivosti naprednih članov mestnega občinskega šolskega sveta, da niso vstali s svojih sedežev ter izjavili, da jim čast na dopušča skupaj sedeti pri mizi s človekom, ki ima tako široke pojme o poštenosti. Maierju je bilo že več let znano, da Jeglič ne postopa pravilno z denarjem, ki ga da mesto za uboge učence, ker so mu napredni učitelji izjavili, da od Jegliča ne dobe učil za uboge otroke; toda on ni ganil niti z mezincem, da bi bil stvar uredil. Nasprotno je zapretil naprednim učiteljem, da jih bo discipliniral. ako ne bodo brezpogojno delali to, kar bo Jeglič ukazal. In da bi se take lumparije ne izvedele, je o konferenci proglasil uradno tajnost, — G. dr. Tone Gosak je bi! vpisan dne 23. januarja v imenik kazenskih zagovornikov. Posluje v pisar-
ni g. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3. Castitamo!
— Osebne vesti. Za presidial-nega tajnika deželne vlade je določen kamniški okrajni glavar g. Krese. — V Ljubljano se je pripeljal nad-komisar drž. policije dr. Skubel.
— Imenovanje. Obrtni nadzornik prvega razreda g. J. Santruček je imenovan za višjega obrtnega nadzornika prvega razreda.
— V Ljubljani se vrši 2. februarja ustanovni shod Zveze slovenskih ljudskih knjižnic. Vsakdo ve dobro ceniti pomen knjižnice, ki je dostopna širši masi ljudstva. Ne bom na dolgo in široko govoril o koristi dobre in poučne knjige. A kje jih naj dobi jtidstvo? Kupovati jih ne more, ker ne zmore denarja zanje Ostane mu le knjižnica, iz katere si za mal denar izposodi dobro knjigo. A tudi knjižnice, ker niso dovolj financijelno podprte, ker životarijo samo zase, ker nimajo trdne organizacije, ne morejo ustreči čitajočemu občinstvu. V prvi vrsti manjka denarja in nekatere knjižnice so dostopne le članom društev. Vsemu temu se mora od-pomoči. Pri nakupovanju posameznih knjig narastejo stroški ogromno. Treba je plačati polno ceno, poštnino, drago knjigotrško vezavo, ki je prikladna samo za privatnike; za ljudsko knjižnico je potreba trpežno in praktično vezavo. Marsikatera knjižnica izposoja nevezane knjige, ali pa leže nevezane po omarah, ker nimajo v obližju knjigoveza. Zategadelj si je Zveza nadela nalogo združiti vse slovenske napredne ljudske knjižnice. Zveza bo nakupovala knjige in za svoje članice oskrbovala trpežno in ceno vezavo. Zvezi je že sedaj obljubljenega mnogo popusta pri založnikih; ti znajo ceniti pomen organizacije knjižnic. Kulturni pomen knjižnične Zveze je naravnost velikanski. O tem govoriti je vsaka be seda odveč. Nadalje bo Zveza oskrbovala svoje članice z vsemi tiskovinami in potrebščinami in to večji del brezplačno. Dalje bo Zveza skrbela, da bodo članice prirejale vsakoletne veselice v prid knjižnic, da si na ta način zasigurajo stalen dohodek. Zveza ima nalogo, združiti vse knjižnice v močno bojno falango za odpor proti prodirajočemu nemštvu in usiljivim se Lahom. Zveza bo tudi ustanavljala knjižnice. Da se bo pa delo vršilo tem intenzivnejše, je potreba, da se čim številnejše udeleže knjižnice in čitalnice ustanovnega shoda dne 2. febr. ob 10. dopoldne v restavraciji Novi svet na Marije Te režije cesti v Ljubljani. Pomeniti se imamo mnogo. Dela je dosti. Rok tudi. Samo organizacije nam manjka! Pristopajte k Zvezi, podpirajte jo knjigami in tudi z denarnimi prispevki. Vse je naslovti na Zvezo slovenskih ljudskih knjižnic v Ljubljani, Wo!iova ulica 10./I. Za vse informacije je Zveza vedno na razpolago Uradne ure so od 3 februarja dalje vsak delavnik od 4—8. ure popoldne in ob nedeljah ter praznikih od 9. do 12. dopoldne. Katera knjižnica še ni dobila na vpogled pravil in poslovnika Zveze, naj se obrne nanjo, da ga dopošlje.
— S. Gregorčičeva javna ljudska knjižnica je v zadnjem času nakupila politično zgodovinske romance John Retchiffa. Roman »Sebastopol« nam opisuje boje turških zaveznikov Angležev, Francozov in Sardincev na turški strani proti Rusom ob Donavi, obleganje Silistrije in strahovito krimsko vojno s padcem Sebastopo-la. Med romanom obdelavajo nekatera poglavja diplomatične boje evropskih sil. V romanu »Nena Sahib« je popisana vstaja Indicev in grozo vitosti Angležev, ki so z vso strogostjo zatrli ta upor. V »Kreuz von Sa-voyen«, združenje Italije in delovanje družbe jezuitov. V »Villafranki«, »Zehn Jahre« in »Magenta und Sol ferino« pa revolucije okrog 1. 1848, Avstrijske boje na Laškem, ustajo na Ogrskem in junaška dela generala Garibaldija. Nadalje je S. Gregorčičeva ljudska knjižnica nabavila Zbrana dela L. Anzengruberja, Gangho-ferja in Fr. Gerstackerja. Poleg teh še mnogo drugih zanimivih in resnih romanov iz svetovne literature. Knjižnica je odprta ob delavnikih od 4,- S. ure popoldne in ob nedeljah ter praznikih od 9.—12. dopoldne. Nove izišle slovenske leposlovne kr "--e kupuje S. Gregorčičeva knjižnica v 5 ali 10 izvodih, da ima občinstvo vedno dovolj izbere. V knjižnici se dobi tudi katalog za 40 vinarjev.
— Potvarjale! živil pred sodiščem. V soboto ie bila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem cela vrsta zanimivih obravnav; kot obtoženci so bili razni potvarjalci živil. Da se občinstvo bolj natanko seznani s temi ljudmi, podajamo tu po vrsti obravnavo za obravnavo: 1. Franca in Marija Čolnar sta po poklicu mlekarici, ki vozita mleko iz Ježice v Ljubljano. Tiste dni pred Božičem ko ootrebuiejo ljubljanske stranke
največ mleka, sta ti dve punci tako sklenili, da bosta kar sami mleko napravili, če ga bo primanjkovalo. Kako? Cisto lahka stvar. Ko sta videli, da jima primanjkuje mleka v posodah, sta kratkomalo prilili vanje vodo. Nato sta to žlobudro prodajali strankam. Toda nepoštenemu dejanju je kazen za petami. Franco in Marijo Čolnar so prijeli zaradi potvarjanja mleka. Sodišče je obe »pošteni« mlekarici zaradi tega obsodilo na denarno globo, in sicer Marijo Čolnar na 20 K in Franco Čolnar na 10 K. Razume se. da sta se obtoženki na vse načine zvijali in dokazovali svojo »nedolžnost«, pa ni nič pomagalo. — 2. Na vrsto pride Frane Andovec, trgovec na Pogačarjevem trgu. Ta je prišel v roke pravici zaradi potvarjanja moke. Možakar je prodajal pred Božičem ljubljanskim strankam ajdovo moko. 2c dobro. Ampak v tej moki je bila primešana petina riževe moke. Pošteni možakar je prodajal to zmes kot pravo ajdovo moko, zato ga pa je sodišče obsodilo na 20 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 48 ur zapora. — 3. Uršula Zupančič ima kramarijo na Poljanski cesti. Tudi ta je potvarjala ajdovo moko z 20 odstotno riževo moko. Izgovarjala se je. da prodajajo tako ajdovo moko vsi. Ona jo dobiva tako od Karola Mihelčiča iz Ihana. Jalov izgovor. Uršo je sodišče obsodilo na 20 K denarne globe oziroma na 48 ur zapora. — 4. Jako poštena ženska je Franca Čižman, branjevka iz Tacna. »Trikrat na teden«, pravi, »prodajam moko na trgu. Poleg moke tudi fižol, krompir in druga živila. Prodajala sem ajdovo moko, kateri pa je bila res primešana riževa; to pa zato, da se ajdova moka ne segreje in ne izpridi.« Izgovor za nič. 20odstotkov riževe moke se ne primešava ajdovi moki!
Za kazen: 20 K ali oseminštirideset ur zapora. — 5. Tej pošteni družbi se pridruži mokar Janez Vrečko, ki prodaja moko na Mestnem trgu. Kakor vsi drugi njegovi predhodniki, tako je tudi on prodajal 20od-stotne riževe moke med ajdovo in prodajal zmes za pristno ajdovo moko. Janez Vrečko: 20 K globe za svoje zaslužno dejanje! — Tako. Sedaj pa pride na vrsto najlepše. Zaradi potvarjanja živil stoji pred sodnikom pekovski mojster Ivan Vrtačnik, ki ima svojo pekarijo na Karlovški cesti. Sedaj pa poslušajte in si dobro zapomnite, s kako svinjarijo potresa ta mož lopar, na katerem daje v peč testo. Preiskava je dognala, da tista »moka« obstoji iz sledečih jako lepih stvari: iz siv kasto črnega prahu, iz zmletega premoga, iz raznih rastlinskih odpadkov, iz koscev pa vole in sicer: rdeče, rmene, modre, zelene in ru-jave, iz kumina in iz lesa. Vso to, po gnilobi smrdečo zmes je pometel po tleh in potem potresel z njo lopar, na katerega je dal nato testo. Razume se, da pride vsa ona našteta svinjarija v skorjo, oziroma v kruh. In to prodaja Vrtačnik svojim strankam! Človeku se mora gabiti, samo če pomisli na to, nikar če mora to gnjusobo uživati. Sodišče je tega poštenjakoviča obsodilo na 25 K kazni. — Tako ima sedaj občinstvo in stranke kratek seznam prodajalcev in prodajalk, od katerih naj pridno
— kupuje živila.
— Požar. V nedeljo je nastal požar v Dobrunjah. Pogorela je ena lopa Janeza Svetka. Ogenj so kmalu pogasili. Sosedna požarna bramba iz Bizovika ni dospela na pomoč, Pravijo, da niso mogli dobiti konj; člani sami na ne morejo brizgalne voziti. Kadar bi bila resna nevarnost, bi postalo tu usodepolno. Poroča se, da ni prave složnosti v društvu, kar tudi škoduje.
— III. slovenski vsesokolski zlet 1913. Tajniški in časnikarski odsek ima svojo 13. redno sejo v sredo, t. j. 29. t. m. ob pol 9. zvečer v Narodnem domu (zvezna soba). Bratje, zlet se bli/'a z naglimi koraki, ravnotako se pa krajša predzletna doba, zato se udeležite odsekove seje polnoštevilno. Na zdar!
— Umrli so v Ljubljani: Ana Tomšič, bivša delavka, 73 let. — Uršula Vidmar, mestna uboga, 87 let.
— Josip Prepeluh, mestni delavec, 55 let. — Uršula Zaletel, šivilja, 40 let.
Kinematograi »Ideal«. Spored za torek 28., sredo 29. in četrtek 30. januarja 1913: 1. Lov na jelene. (Ve-lezanimiv lovski film.) 2. Miss Bonda. (Koloriran varietetni film.) 3. Lov na divje kunce. (Koloriran nravni posnetek). 4 Pobežniki (amer. veseloigra) — Samo popoldne. 5. Stari ribič. (Drama.) — Samo popoldne. 6. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) — Samo zvečer. 7. Mladost in norost. (Mimična veseloigra z As+n Nielsen v 3 delih. Samo zvečer. 8. Ljubosumnost. (Komična učinkovite:* z Maks Linderjem.
Trst.
Zope( eksplozija na parniku. — Dva mornarja mrtva, eden težko ranjen,
T r s t, 26. januarja.
Ni dolgo temu, odkar se je dogodila na parniku »Sebenico« grozna katastrofa in sicer zaradi eksplozije. »Dan« je o dotični nesreči, ki je povzročila dve žrtvi, obširno poročal. — Včeraj zvečer se je dogodila eksplozija na parniku »Nesa-zio«. ki je last paroplovne družbe »Istria - Trieste«. Ta parnik je bil zasidran v svrho poprave ob obrežju del Pescatori. Okoli sedme ure zvečer je privabil pok, ki je zadonel kakor strel iz topa, na lice mesta ogromno občinstva. Iz parnika je planil takoj po poku neki mornar, ki je strašno ječal in je bil ves ožgan. Komisija, ki je bila prišla na lice mesta, je takoj začela preiska-vati parnik. V spalniških prostorih za mornarje so najpoprej našli raztrgano telo 33Ietnega mornarja Do-menika Beinardis iz Rovinja. Nesrečnež se je šele pred nekaterimi dnevi poročil in že ga je udarila kruta roka. Nato so začeli iskati 20letnega mornarja Pitacco, ki so ga videli par minut pred eksplozijo na krovu ladije. Niso ga mogli takoj najti. Spočetka so domnevali, da je morda pravočasno pobegnil, skočil v morje ali pa na suho, in se je tako rešil nesreče. Dalje časa so iskali in so ga konečno našli v spodnjih prostorih ladje v nekem kotu. Komaj so ga spoznali, ker je bil na vseh delih telesa grozno raztrgan. Torej dve žrtvi. — Zgoraj omenjenega mornarja, ki je pritekel iz ladje ves ožgan, so prepeljali V bolnišnico. Piše se Anton Zanetich, star je 27 let. Sliši se, da bo težko okreval, ker so opekline na obrazu, nogah, rokah in na trebuhu — grozne. Revež veliko trpi in neprestano kliče na pomoč. Vsled bolečin se mu je že skoraj zamračil duh. — Kdo je povzročil to veliko nesrečo? Ponesrečenca sta imela v svojih spalnih sobah shranjen dinamit, pripravljen za ribji lov. Radi neprevidnosti pa je eden izmed njih užgal v bližini dinamita luč in tako je nastala ta grozna nesreča, ki se pod njenim vtisom nahaja vsa javnost, zlasti zaradi tega, ker ni preteklo niti štirinajst dni od onega časa, odkar se je izvrš;la podobna eksplozija na parniku »Sebenico«. Danes je bilo na kraju nesreče neprestano polno občinstva. Ladja je sicer precej poškodovana, toda ne tako kakor je bila »Sebenico«. Poškodovana je samo v notranjih prostorih.
Velik javen shod slovenskega ženstva v Trstu. Shod, ki se je vršil predvčerajšnjim (v nedeljo) popoldne in ki ga je sklicala ženska skupina N. D. O., je bil prava manifestacija slovenskega narodnega ženstva v Trstu. Velika dvorana N. D. O. je bila nabito polna. Najpoprej sta govorili ob splošnem pritrjevanju gdci. Dekleva in Ponikvarjeva, nakar je poročal državni in deželni poslanec dr. Rybaf in sicer o predmetu: »Slovensko ženstvo v Trstu in organizacija.« Govornik je temeljito pojasnil razmere, v katerih se nahaja slovensko ženstvo ter orisal veliki pomen organizacije slov. ženstva na narodni podlagi. Govorniku je zbrano ženstvo navdušeno pritrjevalo. K stvari se še povrnemo.
15leten tat. Petnajstleten Herman Vatovatz se je učil pri nekem urarju na Corsu. Hotel je postati dober urar in je imel do te obrti tudi precej veselja. Ljubil je posebno zlate prstane in zlate ure. Pred par dnevi pa se je v zlate ure in prstane tako strašno zaljubil, da se skoraj ni mogel več premagovati. Hudobni duh mu je zašepetal na ušesa: vzemi! In vzel je. Toda bil je tako zelo nepreviden, da so ga zasačili. Poklicali so policaja, ki ga je takoj vzel s seboj. Nekateri pravijo, da je strašno jokal, ko ga je peljal policaj v luknjo.
Društva.
II. veliki lovski ples. Mnogo zanimanja vzbuja po Ljubljani in drugod ta prireditev. Saj pa je tudi edina večja plesna veselica letošnjega predpusta. Vrši se ta ples kakor vže večkrat omenjeno, v prid »Zelenega križa« slovenskih lovcev, vsled česar je iz povsem človekoljubnega namena vsakomur najtopljeje prino-ročati. Gorenje dvorane »Narodnega doma« bodo izpremenjene dne 1. svečana t. 1. v krasno odičene lovske salone, v katerih se bodo vrteli pe-stroboini pari v prijetnem valčku, ali pa se krepčali pri bogato obloženih in z najboljšo kapljico preskrbljenih šotorih dičtii lovci s svojimi družicami in drugi posetniki te povsem zabavne prireditve. Gotovo se nikclo ne boJe nikoli pokesal, da je poretil to plesno veselico, ker naloga lovcev je, da preskrbijo vsakte-renm izmed posetnikov, da se kar nuji cprisilneje pozabava v njihovem krogu, Na svidenje tedaj dne 1. svečana t. 1.
Raja.
Kakor je znano, priredila je v nedeljo dne 26. t. m. celovška slovenska »Čitalnica« svoj prvi plesni venček, v prostorih hotela »Trabe-siriger«. Pri tej prireditvi je bilo zbranega nebroj slovenskega občinstva, ne le iz Celovca, marveč tudi skoro iz vseh krajev
slovenske naše domovine.
Pri tej prireditvi je svirala tudi vojaška godba 17. pešpolka. Vse skupaj je imelo lice kar najsijajnejše narodne prireditve in poleg civilnih udeležencev se jih je udeležilo tudi lepo število
iz vojaških krogov.
Kcmaj pa je napočila ura začetka in so začeli prihajati gostje iz vseh delov mesta, bodisi peš. bodisi v vozovih, se je namah zbralo pred hotelom »Trabesingerjem« na stotine in stotine
neruske celovške fakinaže, pobesnelih renegatskih trg. sotrudnikov, uradništva, učiteljstva, dijaštva itd.
ter začelo na naravnost zverinski način rjoveti, žvižgati in kričati. Ker Je pa kljub vsemu temu ostalo slovensko občinstvo mirno in hladno, se je ta nemškonacijonalna pakaža navalila na posameznike dohajajočih, jih suvala in celo
opljuvala slovcu ske žene in dekleta.
Celovška mestna policija, ki je za vse to, vedela, se je poskrila in pustila nemčursko zverlnjad insulti-rati slovensko občinstvo, kolikor se ji je zljubilo. Mirno je trpela te napade in vsa pobalinstva, dokler se nemške zverine po dveurnein demonstriranju niso same umaknile. In mestni svet celovški ima še drzno in nesramno čelo, protestirati proti podržavljen ju celovške policije!!! Slovenci v Celovcu! če niste Izgubili zadnje trohice narodnega ponosa, na vas Se. da dosežete varstva sebi, slovenskim Vašim ženam, slovenskim Vašim hčeram! Na Vas je, da izsilite od državne uprave to, kar bi Vam morala že sama posebi dati — trohico državljanskih travic enakoprav-ncctl! Saj se poteza za tujerodce Albance, naj da Vam trohico onega, kar bo dala — po krivici — njim. Bodite r,ožje!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MIROVNA POGAJANJA.
London, 27. januarja. Mirovna pogajanja še ni smatrati za končane. Balkanski delegati so jih sicer prekinili,. vendar pa ostanejo še v Londonu in so pripravljeni še na nadaljna pogajanja, seveda samo na taki podlagi, ki bi bila zanje sprejemljiva.
Pariz, 27. januarja. Iz Sofije se poroča: Javna tajnost je, da je bolgarski kralj Ferdinand odločen nasprotnik nadaljevanja vojne, dočim je narod popolnoma drugega mnenja in zahteva obnovitev vojne.
POGAJANJA GLEDE RUS1N-SKEGA VSEUČILIŠČA.
Dunaj, 27. januarja. Rusini so na svoji današnji seji sklenili, da se ne bedo odzvali povabilu ministrskega predsednika in naučnega ministra glede nadaljnih pogajanj v vprašanju rusinskega vseučilišča. Rusini toliko časa ne bodo odnehali od svoje taktike, dokler se vlada glede rusinskega vseučilišča ne postavi na stališče, katero je zavzela meseca decembra lanskega leta.
INDIJSKI MOHAMEDANCI ZAHTEVAJO VOJNO.
London, 27. januarja. Iz Kalkute se poroča: Indijski mohamedanci ž velikim zanimanjem zasledujejo zadnje dogodke v Carigradu. Danza-dnem imajo zborovanja, na katerih sprejemajo resolucije, v katerih poživljajo evropske mohamedance, naj nadaljujejo vojno in zahtevajo tudi od Anglije, naj se postavi odločno na stran Turčije.
BOLGARSKE ČETE NA POTU PROTI ČATALDŽI.
Solun, 27. januarja. One bolgarske čete, ki so bile štacijonirane v okraju Seres, so odpotovale proti Cataldži. Varstveno službo v Seresu opravlja sedaj bolgarski komite.
RUSKI POSLANIK V RIMU O SITUACIJI.
Berlin, 27. januarja. »Lokalan-zeiger« poroča iz Rima, da se je tamkajšnji ruski poslanik izrazil, da bodo veselile v slučaju nadaljevanja vojne težko ostale nevtralne.
BOLGARSKO - RUMUNSKA POGAJANJA.
London, 27. januarja. Veliko začudenje vzbuja dejstvo, da je rumun-ski poslanik Nisu šele v soboto izročil ru..unskim delegatom uradne dokumente o rumunskih zahtevah. S tem so pogajanja iz dosedanjega privatnega stadija prešle v oficijalni stadij. Tukajšnje časopisie spravlja to v zvezo z zadnjimi dogodki v Carigradu.
Dunaj. 27. januarja. »Wiener All-gemeine Zeitung poroča, da bodo bolgarsko-rumunska pogajanja stopila v hitrejši tek. Rumunska odločno zahteva, da se Bolgarska natančno izjavi, kake kompenzacije je pripravljena dati, čemur se Bolgarska zelo izogiblje. Izjavila je dosedaj le, da v principu nima ničesar proti mali teritorjialni koncesiji. O izidu pogajanj vlada še popolna negotovost.
Triaške Sfiveeee
opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnali:
ŽELEZNIK, Sv. Ivan.
TROGAR, ulica Giulia.
BONORA. ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana.
| STANIČ, ulica Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserina.
BAJC, ulica Gepa.
LAVRENČIČ, trg Kaserina.
MOŽE, ulica Miramar.
HREŠČAK, ulica Belvedere. ARTOŠ. ulica Belvedere.
KICHEL, Rojan.
GERŽINA, Rojan.
VIVODA. Rojan.
BENUSI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
B1LLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER, ulica Riva Grumula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni.
SCHERMIN. ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonina.
BELLO. ulica V. Bcrnini. GRAMAT1COPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MliRARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo.
RONČEL.!, ulica S. Marco. SFGULIN, ulica Industria.
ZIDAR. Rocol.
SCHIMPF. državni kolodvor.
Tvrdka Bilina & Kasch nas!.	S?
merijo, galanterijo, ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, kakor tudi vse potrebščine kilne pasove, rnvnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija. — Postrežba
Ljubljana, Zidovska ul. 5
izvršujejo.	:::::::::::
M. Schubert
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gonzaga. Hvala. Pride še ta teden. Vsled važnih dogodkov smo morali marsikaj odložiti.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
f
Radi inventure
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantijev, paie-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 0|0 pod lastno ceno.
„Angleško skladišče oklek“
^^(). Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Odda se takoj po ceni soba s kuhinjo na Ambrožovem trgu štev. 3. 111. nadstropje; istotam se sprejme en dijak na stanovanje.
Spominjajte se dijaškega društva „Domovina(i l
Kupujte „Dan‘
V
Dan“
V
n
Dan
Dan
M
Dan“
Dan“
r>
Dan“
n
Dan
Dan“
Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Ivan Jax in sin,Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stro1! Adier.-Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Sirite „Dar.“ med ljudstvom.
Za veselice!
Velika izbira najcenejših raznih krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, girland, koriandoli, serpentin in drugih reči. Vse te predmete dajem društvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne razpeča sprejmem po veselici nazaj.
Isto velja za vsa zunanja naročila.
FR. IGLIČ Ljubljana,
Mestni trg štev. 11-12.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Ntciiarjeva ulica štev. S, (lastna liiss«)
Podružnice v SpljeUi, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
trk®
m
Učiteljska tiskarna
masa
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija. •••• Cene najnižje!	Notni	stavek.
S