Leto I - Štev. 21 UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 Spe:, in abb. post. II gr./7C Pcšnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir /V s "N /V ■ ;•*< * ČEDAD 1.-15. novembra _4£fr4L^ Izhaja vsakih 15 dni Autorizz. Tribun, di Trieste 4i>^50 NAROČNINA: Letna 2000 lir i J Za inozemstvo: 3000 lir Izdaja ZTT Poštni tekoči račun za Italijo ’ ' Založništvo tržaškega tiska Tiskarna R. Liberale - Čedad Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 » ADIT ■ DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Srečanje v Trstu med delegacijami italijanske in madžarske narodne skupnosti iz S.R. Slovenije in Slovenske Kulturno - Gospodarske Zveze V petek 25. oktobra so se v Trstu sestale delegacije skupnosti Italijanov in Madžarov iz SR Slovenije ter Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Delegacije so ob zaključku obiska izdale skupno izjavo in naslovile solidarnostno pismo koroškim Slovencem, ki ga v celoti objavljamo. V petek, 25. oktobra 1974 sta bili na obisku pri Slovenski kulturno - gospodarski zve zi v Trstu delegacij skupnosti Italijanov in skupnosti Madžarov iz SR Slovenije. Delegacije so na sukpnem srečanju potrdile splošna načela glede pravic, varstva in enakopravnosti ^narodnostnih skupnosti. Pri tem je bilo posebej poudarjeno, da se v tem pogledu popolnoma krijejo težnje teh skupnosti s težnjami najnaprednejših tokov sodobne družbe. Narodnostne skupnosti se borijo za svoje pravice, zato, da se ohranijo kot subjekt, napredni tokovi Pa dajejo narodnostnim skupnostim možnost vsebinskega enakopravnega soodločanja in Prisotnosti v težnji, da pridejo do izraza in se uskladijo interesi raznih skupnosti v druž bi. Ni potemtakem čudno, da se narodne skupnosti vključujejo v napore naprednih tokov ne samo zaradi enakih Pogledov na razvoj družbe, ampak tudi v prepričanju, da bo vsak napredek v družbenih odnosih pozitivno vplival na Položaj samih skupnosti. Delegacije menijo, da imajo narodnosti, če jim družba, v kateri živijo, zagotovi formalne in vsebinske pravice na individualni in kolektivni ravni, učinkovitejšo vlogo prijateljskega povezovanja in sodelovanja med sosednimi državami. Prav tako je jasno, da predstavlja povezava med manjšinsko skupnostjo in matičnim narodom, in obratno, temeljno osnovo za njen popolni razvoj. Vsakršno pojmovanje problemov narodnostnih skupnosti v smislu recipročnosti ogroža njih interese in interese mednarodnega sožitja. Delegacije poudarjajo, da je odprta meja med sosedi najboljše jamstvo tudi za razvoj narodnostnih skupnosti, ki so pomemben dejavnik zbli-žanja in razumevanja. , Delegacija madžarske narodnostne skupnosti je opisala položaj in pravice Madžarov v SR Sloveniji po novih ustavah SFRJ in SRS ter po statutih občin Murska Sobota in Lendava. Ugotovila je politično voljo, da se v praksi uresničijo ustavna načela in da se uveljavijo tudi vsa določila statutov. Delegacija italijanske narodnostne skupnosti je mnenja, da so z novima ustavama in z novimi občinskimi statuti ustvarjeni vsi pogoj za realizacijo načel in norm narodnostne zaščite. Z večjim sodelovanjem med SR Slovenijo in SR Hrvatsko se bodo lahko še bolje reševala odprta vprašanja šolstva, tiska in kulture. Delegacija SKGZ je prikazala sedanji poiožaj Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, informirala je o spremenjenem odnosu odločilnih političnih in krajevnih oblastvenih krogov do slovenske na- rodnostne skupnosti v primerjavi z odnosom izpred desetih let in prej in opozorila na še vedno odprdta bistvena vprašanja, ki ogrožajo sam obstoj slovenske narodnostne skupnosti in ki bi jih bilo treba razrešiti z globalno zakonsko zaščito Slovencev v tržaški, goriški in videmski po-rajini. Vse tri delegacije so soglasno ugotovile, da je poglabljanje manjšinskih vprašanj in informacije o položaju narodnostne skupnosti na mednarodni ravrji, .kpT^ptg.^ Trije vrhovi v Lavaredu. (Foto Mirko Zuodar) bila letošnji seminar manjšinah na Ohridu /frMed- \ narodna konferenca -OWqnjsi&V____________________________________ ■n:.h v Trrtu, k.ir\itsic^avt* v^•„*•» • v'v—«•>«• - *«»»- » narodnostne skupnosti. Na tržaški kor/rerenci so poleg tega predstavniki narodnost/j enakopravno nastopali, kar je temu mednarodnemu zboru dalo neposrednejšo in pristnejšo vsebino. Kar je bilo ob obeh prilikah povedano in želje, ki so jih predstavniki narodnostnih skupnosti izrekli ne bodo mogli iti mimo odločujočih dejavnikov. Prav tako bi bilo škoda, če bi se tržaška pobuda ustavila in če se ne bi konferenca organsko nadaljevala, predvsem glede nadaljnjega poglabljanja te problematike v tem prostoru. Vse tri delegacije so sklenile poslati s srečanja koroškim Slovencem pismo kot dokaz solidarnosti z njihovim bojem za narodnostne pravice, ki jim jih Avstrija kljub mednarodnim obveznostim še vedno ne priznava. Trst, 25. oktobra 1974 SQ e9acije skupnosti Italijanov in Madžarov iz SR Slovenije ter Slovenske se pogovarjale v Trstu o svojih problemih. kulturno-gospodarske zveze PISMO KOROŠKIM SLOVENCEM Delegacije skupnosti I-talijanov in Madžarov iz SR Slovenije in Slovenske kulturno - gospodarske zveze izražajo koroškim Slovencem in njih predstavniškim organizacijam Zvezi slovenskih organizacij in Narodnemu svetu koroških Slovencev odločno in enotno solidarnost v njih boju za narodnostne pravice. Kot pripadniki narodnostnih skupnosti in kot ljudje, ki smo trdno prepričani v i-deale demokracije ter enakopravnosti, se globoko zavedamo krivice in nevarnosti, ki jo predstavlja za obstoj koroških Slovencev grob raznarodovalni pritisk in nespoštovanje ustavnih določil, ki prihaja do izraza s poskusom preštevanja Slovencev in s tem tudi omejevanja že tako pičlih narodnostnih pravic. Zato Vas tudi podpiramo v Vašem stališču načelnega odklanjanja jezikovnega štetja kot neuporabnega sredstva za reševanje odprtih vprašanj in Vas tudi podpiramo v Vaši odločnosti, da se z vsemi silami uprete ponovnemu poskusu zanikanja pravic, ki izhajajo iz sedmega člena državne pogodbe. Delegacije, ki zastopajo tri navedene narodnostne skupnnosti, odločno poudarjajo, da je treba narodnostnim skupnostim, ne glede na število njihovih pripadnikov, priznati vse pravice, ki izhajajo, iz določil o človečanskih pravicah, iz mednarodnih in notranjih norm in ki so v primeru zaščite narodnostnih skupnosti tudi temelj demokratičnega razvoja za vse, omikanega sožitja in sodelovanja. Jrv*,r>vi *5 iJ!,..,! *■ v,- . II*VW W • s m » 1 Va« Vki 'feaa - »i «H * A« ' W w • * — Unione degli emigranti delia Slavia Italiana con il PSI di Udine Presso la Sede Provinciale del P.S.I. di Udine ha avuto luogo un incontro ufficiale fra i «Circoli Culturali e la Unione degli Emigranti della Slavia Italiana-Benecija e la delegazione del P.S.I. provinciale, guidata dall’On Fortuna. Il prof, don Emilio Cencig ha presentato e illustrato la mozione indirizzata ai partiti dell'arco costituzionale, «per esporre la drammatica lotta che la Comunità Slovena della Provincia di Udine sta sostenendo per la sopravvivenza fisica e Etnica». La mozione indica un insieme di possibili e necessarie iniziative sia sul piano sociale ed economico, sia sul piano della tutela globale della comunità slovena italiana del Friuli. Dopo approfondita analisi della situazione e delle proposte, l'On. Fortuna ha ribadito che la tutela e la difesa delle minoranze è parte sto- rica e cl turale del bagcciio ideologico del socialismo e assicuralo l’impegno del partito sia c .ivello nazionale, regionale e zonale. Il P.S.I ha assunto l'impegno ad Lia maggiore presenza nelle Valli per ulteriormente sensit .izzare i propri iscritti e il p-oprio elettorato sui probleme umano e cultuira.e della miroranza etnica, mentre sul pano regionale, nei.a eventualtà di una trattetiva per la fc'mazione della Giunta, il P.S.I. si è impegnano a proporre sia adeguati interventi ecznomici per le Vaili, sia alctie iniziative pur minori, ma :ne tangibilmente c -mostrinc un impegno politico e otturale di tutela globale dele minoranze slovene quali la toponomastica, adeguato sostegno finanziamo di circoli colturali sloveni, disponibilità zi aule e per l'insegnamento della lingua mate'-na e le valorizzazione decii usi e costumi etnici. SREČANJE KULTURNIH DRUŠTEV IN ZVEZE EMIGRANTOV IZ BENEŠKE SLOVENIJE Z VODSTVOM SOCIALISTIČNE STRANKE ITALIJE V VIDMU Na pokrajinskem sedežu PSI v Vidmu je bilo v pe-uradno srečanje med kulturnimi krožki ter Zvezo izseljencev Beneške Slovenije in pokrajinskim predstavništvom PSI, ki ga je vodil poslanec Fortuna. Na srečanju so bili prisotni prof. Pittioni in arh. Simonitti za društvo «Nedi-ža», skupina duhovnikov društva «Dom» prof. Cencig, prof. Marino Qualizza, Natale ZuaneiU. Vaientin Birtičč Mario burencig, prof. Aiuc sto Lau-etig za društvo «F čan», Jtrček Qualizza, prt Viljem Černo in prof. Mami: Vrtovec za društvo «Ivan Tr: ko», Reno Cher za kultiur društvo v Bardu, Ado !Kc in Dine Dei Medico za :zi Ijence tar Izidor Predani : «Mateju-». V delegaciji P Nada je/anje na 2. stira: O ZGODOVINI BENEŠKIH SLOVENCEV V F3DBONESCU ZAČETEK DRUGIH BEN5ČANSKIH KULTURNIH DNEVOV Z otvorsnim preda-.vanjem aka-derruika prr 3oga Grafenauerja o naseljevart. 3eneške Slovenije v sreanjem so se v petek 18. oktcóra rasli drugi benečanski kulturni aei. Letošnj: redavanja obravnavajo zc,ooovinc kneških Siiovencev od naselitve x druge svetovne vojne, obši.rno sa' pa so organizatorji razoelili rs osem avrtorjev, ki se bodo zvrst / dvorani gostilne «pri Škcrfu» \ -idbonescu do meseca maja. Ódgovo- ra študijski center Ne-diža iz Šum. ki je orccanizator predavanj. cr Pavel P-etričič, je v uvoonem zzoravu prarr. Grafenauerju poudr oomembmost lanskega ciklusa reavanj o iteziku in besednem urarjanju, ktatere posledica so bik "eKatere iztKušnje z mladimi in ra-lajšimi, matečaj «Moja vas» in i_-jrno - rekreacijsko bivanje «Msa brieza» Poudaril je. da si pcunih rezuittatov center pričakuje idi od letcošnjega ciklusa predaš:. ki naj oi s pomočjo spoznanj - zgodovini privedel beneške kurzne delavcs in širše sloje prebisrrva do tuoljšega razumevanja rarašnjih razrmer. Za prc -etričičerm je predavatelja pozr-a/il tudi predsednik Na-diške gos.: skupnosrti, podboneški župan Atzho Salvaaino, ki se je obenem skalil orgamizatorjem. da so izbra :ot sedež letošnjih kulturnih cr nrav Podtoonesec. Pohvalil je ra: študijskega centra Ne-diža. ki : s/ojimi akccijami kaže. da je v te- -renutku majbolj angažirana kuima skupima v Nadiških dolinah -=- izrazil prepričanje, da bo letor ciklus ^predavanj odigral oorr no vlogo mri poznavanju zgodcviTs:h, etničnirn in kulturnih posebntsr 3eneške Slovenije. Sprecr/nrj| je natro še direktor letošnji: miturnih dnevov prof. Domenim 'ittioni, k; je poudaril, da letori zgodovinska predavanja nočejo rud ti poslušalcem samo vrste zcutvinskih podatkov, ampak predvser /zbuditi v njih zavest o probi erranti, jih siliiti k razmišlja- •. m - Ml UIU-J-J»* » kr naj it jotrebi rmodificirajo ob-stojče tribene strtukture. Predavanja re oi dala miiadini napotke, kako nt : novimi metodami raziskujejo 'iri} Bene.šk'« rep' blike, je končal prof. Grafenauer. Po predavanju se je razvila zanimiva diskusija, ki je zajela vprašanje izvora Slovanov in razlogov, ki so jih privedli do selitve, vprašanje nastanka posameznih slovanskih narocov ter vprašanje nekdanjega slovanskega gospodarstva. Sodeč po uspehu prvega predavanja in po množični udeležbi, lahko trdimo, da bodo tudi letošnji benečanski kulturni dnevi dosegli svoj namen, ki je predvsem ta, da ustvarijo neposredno in posredno, v čim širšem krogu ljudi čim globljo zavest o vrednotah, ki jih hrani v sebi Beneška Slovenija. ŽIVA GRUDEN SREČANJE S SOCIALISTI . . . Nadaljevanje s 1. strani pa so bili poleg poslanca Fortune še Beppino Crainich, prof. Paolo Venuti, prof. Giuseppe Marinig, dr. Carlo Volpe, dr. Sergio Tosolini, podtajnik federacije Luciano Ba- sadonna in deželni svetovalec odv. Piero Zanfagnini. Prof. Emil Cencig je predstavnikom PSI predložil in o-risal resolucijo, ki so jo naslovili strankam ustavnega loka, da bi z njo obrazložili boj, ki ga slovenska skupnost v videnski pokrajini že dolgo časa vodi za svoj obstoj. Resolucija nakazuje vrsto možnih in potrebnih pobud, tako na družbeni in gospodarski ravni, kot na ravni globalne zaščite slovenske skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Po poglobljeni analizi položaja in raznih predlogov, je poslanec Fortuna poudaril, da je obramba narodnostne manjšine zgodovinska in kulturna postavka ideološke osnove socializma ter zagotovil vso podporo svoje stranke, tako na krajevni in deželni kot na vsedržavni ravni. Socialistična stranka, je med drugim dejal Fortuna, si je zadala nalogo, da bo v bodoče globlje sensibilizirala svoje člane ter volivce s problemi manjšine. Na deželni ravni pa si je vodstvo PSI zadalo nalogo, da bo predlagalo vrsto gospodarskih posegov v korist krajem Beneške Slovenije. S. GIORGIO DI NOGARO SOLIDARNOST Z LICENCI-RANIMI DELAVCI V AULAN MARZOTTO Fabrika Aulan-Marzotto v S. Giorgio di Nogaro, ki je dajala kruh 407 delavcem in prav tolikim družinam, je nenadoma in nepričakovano ustavila delo, zaprla vrata in vrgla na ces/.o vse zaposlene delavce. Fabrika je bila velikega pomena za vso ekonomijo Nižje Furlanije. Lastnik, Marzotto, ki je dobival velike profite, se je naenkrat odločil, da ustavi delo in jo zapre, ne da bi se posvetoval z delavci, sindikati in drugimi gospodarskimi u-stanovami. Delavci in sindikati so sklenili zasesti tovarno. V njihovi borbi za vsakdanji kruh so deležni podpore in solidarnosti delavcev in vsega javnega mnenja v naši pokrajini. Tudi mi jim izražamo našo solidarnost, v upanju, da bo njihova borba dosegla pozitivne rezultate, da bo fabrika spet obratovala, da bo zagotovljen vsakdanji kruh njim in njihovim družinam. BENEŠKA HOSTESS TAMARA OŠNJAK PREPLULA NAD 3000 UR Vprašali smo jo, če lahko napišemo, da je benečanka in naj nam pove nekaj o svojem življenju. Tamara Ošnjak, mlado, simpatično in lepo, vitko dekle je rade volje ustregla našim željam in radovednosti «Seveda, da sem benečanka», nam je odgovorila. Moj oče je Ošnjak Joško iz Ošnje-ga (občina St. Lenard), bivši partizan, komandant Beneškega bataljona. Mati Draga, je pa iz Kobarida. Rodila sem se pred 24. leti. Ko sem z uspehom končala gimnazijo, sem se upisala na Univerzo. Živimo v Ljubljani, delno pa tudi v Kobaridu. šolati se na Univerzi, je treba denarja. Staršem nisem hotela biti v breme, zato, kadar sem se znašla pred priliko, da bi bila najeta kot steverdesa na JAT se nisem obotavljala, in ponudbo sprejela. Do sedaj sem preplula že nad 3000 ur. Zgodi se da odletim iz Dubrovnika ali Splita, tudi po trikrat na dan, v Pariz, Bruxelles, Frankfurt, Rim ali London. Tako sem trikrat v domovini in prav tolikokrat v glavnih mestih evropskih držav. Naj vam povem to anekdoto: pred kratkem sem se odpravljala z doma: «Kam greš?» me je vprašala mama: «Grem v Rim na eno kavico!» sem ji smeje odgovorila. Seveda mama ni verjela, a po eni uri sem res pila kavo na letališču Fiu-mičino. Eno uro kasneje sem jo pila pa doma. «Kako je pa s šolo? Jo zanemarjaš?» smo je še vprašali. «O, ne. Končati univerzo je moj živi jenski cilj. Položila bom še en izpit, pa bom profesorica prve stopnje, a študirala bom še naprej, da bom postala prava profesorca zgodovine umetnosti. Poleg Univerze obiskujem še drugo višjo šolo, to je takšne vrste šola, da jih je še malo na svetu. V psihoterapevski šoli se učimo, kako pomagati bolnim in pohabljenim delavcem spremeniti pokilc, odnosno jih psihološko pripraviti, da se prekvalificirajo». Tako je zaključila pogovor z nami lepa Tamara. Preplula je nad 2 milijona 700 tisoč km. Želimo ji, da bi tako lahko plula tudi v življenju, ki ga ima pred sabo. Beneška hostes Tamara Ošnjak. DVE REZIJANSKI Nov rezijanski katekizem V Reziji na Ravanci (Prato) piše furlanski župnik v župnijskem listu «All’om-senci’, da bajo zadali rezi-bra del Canin», v Kaninovi janski katekizem skupaj s knjižice, ki vanjo vpisujejo svoje pripombe cerkveni ključarji ali kakor se po rezijansko reče 'camerari’. Za katekizem ga ne skrbi, ker bo dal kar ponatisniti rezijanski katekizem, ki ga je napisal Jože Cramaro in je izšel po prvi svetovni vojni, so ga fašisti prepovedali. Težko pa bo prevesti tisto, kar so napisali camerari, saj so pisali kar po domače. Rezijanske pesmi v Župnijskem boletinu V rezijanskem župnijskem boletinu je pomladi objavil svoje pesmi marešal od publike sikurece Gilberto Barbarino svoje pesmi v dialektu kot ga govorijo v Bili (S. Giorgio). Prvo je napisal balado o Sagati, rezijanski gori Saga ta v 1.1913, kako se je lisica norca delala z Rezijani. Začela je kričati, da Rezija gori in ko so ljudje pritekli, da bi gasili, jim je medtem pobrala kokoši in odnesla v svojo skrivališče v Luvišče. Te druga pesem poje o ’Cirnem kusu’, ki pleše v nebesih bos an plešejo z njim usi angeli tudi bosi an Bog se smeje in pravi: «Pleši, pleši, črni kos tu pri Bogu moreš bos!». V boletinu za poleti, za julij in avgust pa so pesmi Artura Longhina, ki jih je posnel za disko, za gramofonsko ploščo. Ena pesem poje, kako ’ta sa Kucoro to harmi’ kako tam za goro Kucoro grmi. Druga poje o nuni minici, kaj je napravila, da je dala svojo hčer v Bilo nekemu biskimu, tretja poje o rožah na hori Kucoro, četrta o gori Podskala, ki bo padla na vas Liščace in jo bo pometla. Prote-sa- Bogo Grafenauer in prof. Pavel Petričič. DON pasquali: gujon BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI 12 Fino al 1933 la lingua slovena venne usate pacificamente nello svolgimento della liturgia, nella predicczione e nel-l’insegnamenta del catechismo. L'ordine di adoperare u-nicamente l'italiano accanto al latino di Mons. A. Rossi, nel 1915. si riferiva soltanto alle parrocchie di lingua friulana. Nel 1933, duncue arrivò dallo alto «’tukaze» che lo sloveno Jovesse essere completamente bandito cale chiese. Furono sgunzagliati i Regi Carabinieri nelle Valli a se- questrare i catechismi diocesani e ad ammonire paroci e cappellani che non dovessero più predicare e pregare in sloveno. I sacerdoti delle Valli si rivolsero per protezione e difesa dei diritti della Chiesa all'Arcivescovo Mons. Giuseppe Nogara, loro diretto superiore. L’Arcivescovo non volle a-scoltarli adducendo come scusa le mancanza di tempo, perché doveva prepararsi al pellegrinaggio in Terra Santa. Ragione per cui i sacerdoti si rivolsero direttamente alla Santa Sede. Per la commissione degli affari straordinari rispose il Card Pizzardo allo stesso Arcivescovo dicendo che la Santa Sede nulla poteva fare, perché, tanto, il Governo fascista non avrebbe mai ceduto su questo punto. La conseguenza fu che Mons. Nogara rimproverò i sacerdoti di aver osato scavalvarlo, accusandoli dì essere in cattiva fede e ordinando che si dovesse predicare, cantare e insegnare il catechismo unicamente in italiano, senza neanche un commento in lingua vernacola per coloro che non capivano. Gran parte dei sacerdoti non si rassegnò a così sciocca ed ingiusta pretesa, per cui furono costretti, sempre a mezzo dei RRCC, a presentarsi davanti al Questore di Udine, dove vennero ufficialmente diffidati dal continuare il loro ministero nella lingua slo- vena, pena il confino. Oggi, in una simile situazione, un sacerdote sloveno delle Valli, se fosse minacciato dì confino, si metterebbe a ridere. Ma 40 anni fà tanto l’ambiente quanto la condizione di prete nelle Valli, era del tutto differente. Riverito e come posto su un piedistallo, era ritenuto il «Signore» per eccellenza. Il popolo lo designava col nomignolo di «Signore» del tal paese, il «Signore» del tal altro. Nessuna meraviglia che quei sacerdoti si comportassero (non tutti!) come chi abbia ricevuto una mazzata in testa. Comunque il disdoro maggiore si è riservato sullo Arcivescovo che veniva soppiantato nei suoi diritti senza avere il coraggio di reagire. Non è pensabile infatti che abbia voluto macchiarsi di genocidio in connivenza coll'autorità civile e, specialmente coir«Uomo della Provvidenza». LA LINGUA Il nome «Slavo» deriva dalla parola «slovo», ossia parola. Infatti, per contrapposizione, chi non lo parlava era chiamato «nemec», ossia «muto». Anche i greci chiamavano «barbami», cioè «balbettanti», i popoli che non conoscevano la loro lingua. In origine colla parole «Slavi» erano distinti gli abitanti della Pannonia e del Norico, mentre quelli confinanti coi tedeschi, più a sud-ovest, e-rano chiamati «vendi». (Musoni). In seguito la denominazione «nemei» rimase solo per il popolo teutonico che, come gruppo omogeneo, era più a contatto colla gente slava. I vicini italici, invece, erano designati col nome di «Lahi». L’origine di questo nome risale a tempi antichi. «Walhos» erano per i germanici gli appartenenti ad una tribù celtica e precisamente a quella che in G. Cesare ed in Cicerone è designata con Volcae. Questi Celti, verso il 300 a.C., si spostarono dal nord del Meno verso il meridione. In seguito tale nome venne esteso a tutti i Celti. In un secondo tempo, nell’antico tedesco, vennero designati con «Walha» anche i popoli romanici assoggettati. Aveva un sapore dispregiativo. I romanici, infatti, e-rano ritenuti gente poco morale: «... con questo solo nome (romanico) comprendevano tutto ciò che è ignobile, tutto ciò che è vigliaccheria, avarizia, lussuria, inganno e tutto ciò che è vizioso». (De Leg. 12 da G. Parisi). (Continua) COMUNICATO DELLE A.C.L.I., A.L.E.F. E UNIONE EMIGRANTI SLOVENI DELLA BENEČIJA DOPO IL REFERENDUM ANTI STRANIERI IN SVIZZERA Il positivo risultato del secondo referendum per la drastica riduzione dei lavoratori stranieri che si è avuto in Svizzera è salutato con viva soddisfazione dalla Presidenza regionale delle ACLI del Friuli - Venezia Giulia, ALEF, Unione Emigranti Sloveni, soprattutto per il sollievo con il quale esso è stato certamente accolto dagli emigrati nella Confederazione, soggetti particolarmente in questo perirodo ad una gravissima incertezza sul loro futuro. Và valutato anche con interesse il marcato spostamento dell'elettorato che, a differenza di quanto era avvenuto nella precedente consultazione, ha respinto questa volta l'iniziativa antistranieri con un'ampia maggioranza. Inoltre si deve prendere atto con favore come durante la campagna elettorale che ha preceduto questo referendum — accanto alle motivazioni strettamente utilitaristiche, purtroppo ancora prevalenti — siano state espresse posizioni interessanti da parte di confessioni religiose, forze politiche e sociali, uomini di cultura e gruppi di cittadini affinchè il problema dei lavoratori stranieri venga finalmente affrontato tenendo conto in primo luogo dei suoi aspetti umani e sociali e non semplicemente come un dato economico, subordinato agli interessi del padronato. Questi elementi positivi non possono però far dimenticare, a giudizio della Presidenza regionale delle ACLI, AL.EF Unione Emigranti Sloveni F. -V. G., che i problemi dei lavoratori emigrati in Svizzera rimangono in tutta la loro gravità, visto che le autorità confederali intendono perseguire una politica che prevede da un lato l’assimilazione di una parte degli stranieri e dall'altro il contenimento di diritti essenziali per la grande maggioranza di essi, il cui numero quindi si può far aumentare e diminuire secondo le esigenze dettate dalla congiuntura. Rimane poi in tutta la sua gravità la mancanza per tutti questi anni di una politica del Governo italiano nel campo dell'emigrazione; mentre oggi più che mai è necessario realizzare un'efficace e immediata tutela dei lavoratori italiani all’estero, ponendo mano nello stesso tempo a scelte politiche concrete per modificare radicalmente il tipo di sviluppo del nostro paese, affinchè possano venire realmente create le condizioni per arrivare alla piena occupazione e quindi a effettive possibilità di rientro per i lavoratori emigrati. Purtroppo ben dolorosa sarebbe stata la situazione anche per gli oltre trentamila emigrati della nostra regione che lavorano in Svizzera, qualora una consistente parte di essi avesse dovuto rientrare forzatamente in tre anni, come prevedeva l’iniziativa xenofoba che ha portato al referendum. Com’è grave del resto la condizione anche delle altre decine di migliaia di emigrati del Friuli - Venezia Giulia negli altri paesi europei, pure minacciati da riduzioni dell' occupazione, di fronte alla realtà occupazionale della nostra regione. Quale risultato di tante promesse ed anche di false prospettive di questi anni, sta la dura verità dei livelli occupa- zionali in declino, particolarmente nel settore industriale e soprattutto nelle zone di maggiore emigrazione. La gravissima vicenda che ha portato al licenziamento di tutti i 407 dipendenti della AULAN-Marzotto è l'episodio più grave, ma non il solo. La Presidenza regionale delle ACLI, ALEF e Unione Emigranti Sloveni, ritiene inammissibile che una azienda possa decidere di chiudere gettando sul lastrico centinaia di famiglie, dopo aver approfittato di ingenti finanziamenti diretti e indiretti dello Stato e della Regione. Se ciò avviene vuol dire che lo strapotere padronale è ancora intatto nel nostro paese e che tutta la politica regionale degli incentivi si rivela profondamente sbagliata; buona cioè per assicurare ampi vantaggi ai proprietari, ma incapace di modificare positiva-mente la condizione dei lavoratori. Nè si può tacere di quelle forze politiche che pur si dicono oggi vicine ai lavoratori licenziati, ma sono contemporaneamente responsabili della linea portata avanti in questi anni e che non hanno inteso modificare, nonostante le forti denunce e le precise proposte avanzate dalle organizzazioni dei lavoratori. E' tempo quindi che ognuno assuma con chiarezza le proprie responsabilità di fronte alla necessità di modificare radicalmente nel Friuli - Venezia Giulia le scelte di politica economica e sociale, per non perpetuare le condizioni che hanno portato all’attuale gravissima situazione. Strettamente legato a quello della politica economica ed occupazionale, un settore fondamentale nel quale si misurerà la volontà politica e la concreta operatività della Giunta regionale è quello delle riforme ed in particolare, oggi, la questione dei trasporti. La Presidenza regionale delle ACLI, ALEF e Unione Emigrati Sloveni Friuli - Venezia Giulia, esprime viva soddisfazione per l’accordo raggiunto in questi giorni dalla Federazione regionale CGIL -CISL - UIL per la modifica della legge recentemente approdata, con l'inserimento di punti qualificanti, oltreché per una più tempestiva realizzazione di alcuni adempimenti. Il positivo risultato della lotta sostenuta in queste settimane dai lavoratori, per la pubblicizzazione e il potenziamento delle linee con la riduzione immediata delle tariffe, deve portare ad un ef-ìettivo miglioramento del trasporto pubblico, reso efficiente e coordinato su tutto il territorio regionale. Per superare l’attuale distorta situazione di prevalenza dei mezzi privati, occorre infatti che il trasporto pubblico non solo si presenti più conveniente dal punto di vista economico per i lavoratori, ma realizzi anche un sostanziale miglioramento nella qualità del servizio assicurato. Per questo l’accordo raggiunto deve costituire un primo passo verso un’effettiva gestione sociale dei servizi, alla quale siano strettamente interessate le organizzazioni dei lavoratori, oltreché a livello regionale anche sul piano com-prensoriale e locale. La Presidenza regionale delle ACLI, ALEF e Unione Emigranti Sloveni Friuli - Ve- nezia Giulia, pertanto, mentre esprime la più fraterna solidarietà ai lavoratori emigrati costretti a una dura condizione di precarietà e ai dipendenti della AULAN che con le loro famiglie vivono un così difficile momento, s'impegna a lottare assieme alle altre organizzazioni operaie perchè nella regione e nel paese la crisi politica ed economica non sia ancora una volta il pretesto per scaricare altri costi sui lavoratori, ma si arrivi finalmente ad una politica di effettive riforme e si compiano scelte concrete per migliorare la realtà occupazionale, modificando radicalmente il sistema economico-produttivo. N IM IS E* morto Pietro Fabretti Una vita spesa per la causa dei lavoratori. Scriviamo in sua memoria solo poche righe, perchè a lui piacevano i fatti, non le parole e non amava parlare di sè e dei suoi meriti. Con Pietro Fabretti, nobile figura di dirigente della classe operaia, amministratore comunale, perseguitato come rivoluzionario e antifascista, spentosi il 3 ottobre u.s. alla età di 67 anni, il movimento operaio del Friuli e della Sla-via italiana viene a perdere uno dei migliori ed insostitui- 1 bili combattenti per la sua causa, per la causa della libertà, della democrazia e della giustizia sociale. Še otroci z »Mlade Brieze». Ancora sulla "MLADA BRILZA,, LETTERA AL DIRETTORE Pietro Fabretti. Il nome di Pietro Fabretti è strettamente legato alle lotte dei lavoratori della nostra Regione e dell'Italia intera. Come primo sindaco dopo la Liberazione (amministrazione di sinistra), ha dato a disposizione tutte le sue forze, le sue doti per la ricostituzione del paese, raso al suolo dai nazifascisti. Si racconta di lui che era riuscito a ricostruire le case per tutti i cittadini di Nimis meno che per sè stesso e che continuava a vivere con la propria famiglia, per lungo tempo, in una baracca. Uomo altruista, quindi, di elevate virtù morali, responsabile dirigente di popolo. Uomini come lui non muoiono, perchè sono d’esempio ai presenti ed alle future generazioni. Dovunque ci sarà un focolaio di lotta per la libertà, per la democrazia, per la giustizia sociale, ci incontreremo con il suo nome, con lo spirito di Pieri e noi che abbiamo tanto da lottare ancora, non gli diciamo addio, ma arrivederci! Alcune osservazioni critiche che da qualche parte sono venute al soggiorno culturale ricreativo «Mlada Brie-za» esigono una risposta da parte del Centro Studi «Ne-diža» che è stato il promotore dell’iniziativa. L'idea del soggiorno è nata come progetto molto limitato, riservato praticamente ad una dozzina di ragazzi di S. Pietro al Natisone; solo gli sviluppi successivi ne hanno fatto una iniziativa di carattere più pubblico. Non per questo noi sentiamo meno pungente la critica di chi ci accusa di aver organizzato un programma ristretto ad una cerchia determinata di famiglie, prevalentemente di professionisti, insegnanti ed impiegati. Non si poteva organizzare qualcosa di simile per un gruppo più ampio di ragazzi, di tutti i paesi delle Valli del Natisone? Oppure pensare ad un soggiorno, pure più modesto, ma più prolungato? Vi sono oggi decine di famiglie che sarebbero state felici di poter offrire, anche pagando, un regalo come il soggiorno «Mlada Brieza» ai proprii figli, perchè oggi la nostra gente è più serena e consapevole, anche dei fini che guidano i programmi da noi organizzati, come il concorso «Moja vas» ed il soggiorno «Mlada Brieza». Noi stes- SPORT TORNEO OD TENISA NA LIESAII Miesca septemberja so organiziral na Liesah an torneo od tenisa (tennis). Tale je na fajna an simpatična igra: tuo se je videlo hitro, ne samuo od velikega števila tistih, ki so se upisali za igranje, pač pa tudi zatuo, ker je interešalo puno judi, stare an mlade, ki so hodili gledat usako partido. Za upisovanje na torneo se je muorlo plačjat 1.500 lit. S telim denar jam so kupili kope an medaje, da bi jih dali tistim igraucem, ki so bli dobili torneo. Posamezniški torneo je uduobu Bruno Vogrig iz Platea (Počalinu), na drugo miesto je paršu Tonino Primosig iz Klodiča, na tre- si, che pure operiamo per stimolare l’acquisizione della consapevolezza della nostra cultura locale, non siamo in grado di soddisfare tutte le esigenze (espresse ed inespresse) per la crescita culturale dei nostri ragazzi, che passano attraverso la completa assunzione dei valori della nostra comunità; e-spressione linguistica, canto, ambiente, forme di vita sociale. Per quanto non manchiamo di volontà ed impegno, non possediamo i mezzi che renderebbero generalizzabili le esperienze dei soggiorni culturali. Perciò alla critica di parzialità per aver pensato prima di tutto ai nostri figli, rispondiamo con l'invito aperto e sincero, rivolto a tutti e soprattutto ai giovani, agli insegnanti e studenti, all'impegno ed alla collaborazione. Il gruppo «Nediža» è un gruppo aperto, senza linee precostituite, senza legami gerarchici e condizionamenti politici; chi ha capacità di critica, di proposta, di metodo e chi ha attitudine ad organizzare programmi, può esercitare le sue doti assieme a noi, nella direzione della nostra stessa autoeducazione. Come abbiamo ricevuto l’appoggio sincero da più parti, assieme alla collaborazione disinteressata ed al con- tributo finanziario, così chiediamo ulteriori aiuti da parte di chi ha fiducia nei nostri programmi, di cui noi ci sentiamo orgogliosi: gli «Incontri culturali» di Scrutto e Pul-fero, il concorso «Moja Vas», il soggiorno «Mlada Brieza», ie pubblicazioni, i dibattiti, la vita interna dell’associazione, ecc. Con l’appoggio che chiediamo saremo in grado di programmare tanti soggiorni «Mlada Brieza», in cui si possano porre le basi di una i-struzione integrata all'am-biente socio-culturale della Slavia italiana, senza pregiudizi e sospetti. Ci vorranno animatori, insegnanti, gente volonterosa e capace di sacrificio del proprio tempo e quindi convinta della propria opera; ci vorranno dei mezzi: dovremo proporre alla Regione, alla Comunità, ai Comuni, di contribuire più efficacemente alla realizzazione delle iniziative del Centro Studi «Nediža» a favore dei ragazzi. La critica che oggi ci viene rivolta è giusta, anche se prevista. Solo il nostro lavoro futuro le renderà giustizia, anche con l’aiuto del critico o-dierno, se è in buona fede. Dello sviluppo dei nostri stessi programmi, infatti, oggi ci stiamo occupando. Paolo Petricig responsabile del Centro Studi «Nediža» di S. Pietro al Natisone». čje pa Luciano Marinig iz Lies (Uek). «Doppio» sta udobila Romeo Marinig iz Lies (Uek) an Bergnach Mario iz Peternela. Na drugo miesto sta paršla Bruno Vogrig an Tonino Primosig. Se troštamo, da tale jube-zan za tenis se ne ustavi tle, da puòj de zmieraj buj naprej an de vzbudi jubezan do igranja zmieraj vič te mladih an manj mladih. Mario Bergnach Mario Bergnach zgleda vesel PULFERO PODBONESEC INCONTRI CULTURALI 1974-75 - Trattoria ’Da Škof, NE Dl v ZA BENEC ANSKI KULTURNI DNEVI 'LA STORIA DELLA SLA VIA ITALIANA ' (ZGODOVINA BENEŠKIH SLOVENCEV) PROGRAMMA prof. Bogo Grafenauer 18 ottobre 1974 ordinario di Storia degli Sloveni all’Università di Lubiana, membro dell'Accademia Slovena delle Scienze e delle Arti NASELJEVANJE BENEŠKE SLOVENIJE V SREDNJEM VEKU Gli insediamenti della Slavia italiana nel Medio Evo 15 novembre 1974 prof. Amelio Tagliaferri ordinario di storia economica all'Università di Trieste SLAVI E LONGOBARDI Slovani in Langobardi prof. Gaetano Perusini 20 dicembre 1974 docente di Storia delle tradizioni popolari all’Università di Trieste LE FORME DELLA VITA RURALE NELLA SLAVIA ITALIANA Oblike kmečkega življenja v Beneški Sloveniji prof. Sergej Vilfan 24 gennaio 1975 ordinario di Storia della legislazione degli Sloveni all'Università di Lubiana AVTONOMIJA BENEŠKE SLOVENIJE POD PATRIARHI IN BENETKAMI L’autonomia della Slavia italiana nel periodo patriarcale e veneto 21 febbraio 1975 prof. Vasilij Melik ordinario di Storia degli Sloveni Facoltà di Filosofia di Lubiana e decano della AVSTRIJSKO OBDOBJE BENEŠKE SLOVENIJE Il periodo austriaco della Slavia italiana 21 marzo 1975 dr. Karel šiškovič direttore dell’Istituto Sloveno delle Ricerche di Trieste BENEŠKA SLOVENIJA PO 186G. LETU La Slavia italiana dopo l'anno 1866 prof. Angelo Ventura 18 aprile 1975 ordinario di Storia contemporanea all'Università di Padova IL DOPOGUERRA ED IL PERIODO FASCISTA Povojna doba in fašizem dott. Mario Pacor 16 maggio 1975 direttore dell'Istituto per la Storia della Resistenza di Novara INCONTRO FRA SLOVENI ED ITALIANI NELLA LOTTA DI LIBERAZIONE Srečanje Slovencev in Italijanov v osvobodilnem gibanju Gino Vogrig s svojimi prijatelji. IN SE NAPREJ KRADEJO NASE BLAGUO Če gre naš elovek, posebno ob nedeljah, po destali naših dolin, vidi ustavljene avtomobile na robu cjeste. Kje so gospodarji? Zaki so prazni avtomodili? Če bi bluo u polietnih mie-scih, bi lahko človek mislu, da so šli pod kajšan garem, u sierico, dielat jubezan. Sada pa nieso dnevi, da bi človek potreboval sience an jubezen se lahko diela le u gorki pastieji. Par nas je že mraz, na Matajurju je že" štirikrat snežilo. Zatuo, kadar vidimo ustavljene prazne automobile, brez judi, vsi vemo zaki so se ustavli. Če pogledamo malo pod ciesto al pa nad desto, hitro ušafamo judi, ki skrbno an hitro pobierajo kostanj, ja-buke, hruške, grah, drva, an druge naše pardielke. Če se jim parbližaš an jih pouprašaš, kaj dielajo, če jim povješ, da kradejo, si u nagobarnosti, da jih dobiš poglavi. Oni, tatuovi, te pou-prašajo kodumente, kadar jih dobiš, da kradejo u tvojem svjetu. Obnašajo se kot pravi gospodari al pa mislijo, da je naša zemja puščava. O telih neusečnostih, o te-lih tatvinah, smo že pisali. Pisali so tudi italianski časopisi; poročal je radio. Vsi so zahtevali večjo budnost s strani karabinjerjev an policije. Kaj pa morejo u-bogi karabinjerji an policaji, ko jih je takuo malo! Kadar smo tuole poviedal okradenim kumetan, so se jezili an nam kar u obraz rekli: «če bi bili tako aktivni, tisti ki skrbe za našo varnost, kot so u jutranjih in večernih urah, ko dajejo multe našim dielavcem. našim sinuovam, ki se vozijo na dielo u Manzan an druge furlanske kraje, bi ušafal na stuotke judi, ki kradejo naše blaguo». Kumetje na morejo za-- stcpit, da muorajo skarbie-ti javni organi za našo varnost tudi na ciestah. NASI PREGO v «Ce se jasni od Gorice pelji kola pod klanice, če se jasni od Malajura bo zavisno lepa ura». fr**mhM - «e «ai 11 Me : . ,x *< ■ t NA CIESTI MED VODOPIVCEM IN KLODIČEM Slika nam kaže dielo na ciesti. če kajšan ne pozna teh znakov, lahko prebere 50 metrov pred ovinkom «Lavori in corso». Pod ciesto se je nieki udrlo an da bi ne padli judje noter, so ogradili an napisali: «lavori in corso». Kar nie ries; ries je samuo, da je buj lahko ogradit an manj košta, ku postrojit. Obedan ne diela. Tista ograja, ki jo vidimo na sliki, je tam že nad tri miesce, diela pa samo tisti dielavec, ki je na tabli. Ograja je za nevarnim ovinkom, ki pušča fraj samo pu cieste. Da nie paršlo do hudih nasreč, se je tre-oa zahvalit samuo pameti m previdnosti šoferjev ne pa gospodarjem cieste. PRAZNOVANJE OB 30 - LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE V CERNOMLJU V nekdanjem središču osvo-bojnega ozemlja med narodnoosvobodilnim bojem so bile v petek 18. in soboto 19. oktobra velike in pomembne slovesnosti, na katerih so slovenski novinarji počastili 30 obletnico ustanovitve Slovenskega Novinarskega društva. Med NOB je deloval na osvobojenem ozemlju v Črnomlju tudi radio Osvobodilne fronte. Nad vse ganljivo je bilo v petek 18. oktobra t.l. zvečer, ko je v Kul- turnem domu v Črnomlju, kjer je bila proslava, prišla pred mikrofon tista tovarišica, ki je bila napovedovalka ROF in je prebrala isti proglas, kot pred 30. leti. Na svečanosti so se zbrali stari borci, novinarji, ustanovitelji svojega društva in najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizaciji S.R. Slovenije. Prisotni so bili tudi predstavniki slovenskega naprednega tiska iz Italije. IZ TARBIJSKEGA BURNJAKA Ansambel «Kras» iz Trsta. Pevski zbor «Rečan» si tlaje korajžo pred nastopom. mmm mm S Pevski zbor «V. Vodnik» iz Doline. Vodi ga Ignacij Ota. ACE MERMOLJA MLAD GORIŠKI PESNIK Ace Mermolja je mlad, perspektiven pesnik iz Gorice. Živi v Gorici, kjer je dokončal klasično gimnazijo, in študira slovenistiko in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavljal je v različnih revijah in listih, in na Radiu Trst. Tale poezija pa, je povzeta iz njegove prve objavljene knjige v kolajni «Pesniski Listi» in je tenkočutno posvečena naši Benečiji. BENEČIJA Krogla sonca je siva, duša pod plaščem siva, otrokova žoga je siva, križ je siv, prošnje so sive in listi so sivi. Tiktanje ure je sivo, Tetka vrata so siva. Podoba na steni je siva, prazna miza je siva. v tem oktobrskem dnevu. Ptic ni, da bi imele siva krila Smeh pijanih je črn in moja ljubezen do te zemlje je RDEČA. Foglio di poesia 3 - Ace Mermolja ! Slavia friulana Il sole è grigio, l’anima sotto il cappotto è [grigia,] il pallone del bambino è [grigio,] la croce è grigia, le implorazioni e i jogli sono grigi. Il tic-tac dell'orologio è [grigio,] la pesante porta è grìgia; l’immagine sulla parete è [grìgia,] la tavola vuota è grigia. Non ci sono uccelli, che [abbiano ali grigie] in questo giorno d’ottobre. La risata degli ubriachi è [nera] e il mio amore per questa [terra] è rosso. Ace Mermolja è un giovane, promettente poeta di Gorizia. Vive a Gorizia, dove ha frequentato il liceo classico sloveno e studia slovenistica e letteratura comparata alla facoltà di filosofia dell’università di Lubiana. Ha scritto su numerose riviste e giornali e coiaborato a Radio Trieste. A. Questa poesia è tratta dal suo primo libro di poesie pubblicato nella collana: «Fogli di poesia» ed è dedicata con sottile sensibilità alia nostra Benečija. PREVOD TRADUZIONE MARINO VERTOVEC FURLANSKI KONGRESI IN FURLANSCINA 22. septembra so imeli letos Furlani v Krminu svoj 51. kongres. Začeli so s svojimi kongresi šele po prvi svetovni vojski. Ne vemo, zakaj niso imeli že prej svoje kongrese, saj tudi pred prvo vojsko niso učili fur-lanščine v šolah, po občinah so uradovali samo po italijansko. Furlanski duhovniki so učili verouk doktrino in pridigali v cerkvah v fur-lanščini še prva leta fašizma, v nekaterih krajih so fašisti prepovedali furlanšči-no že 1.1925, popolnoma v vseh cerkvah pa do 1.1930. Zdaj pa še nimajo furlan-ščine v cerkvah. že pred sto leti je največji italijanski jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli ugotovil, da niso ladinski jeziki narečja, ampak pravi samostojni jeziki. Furlanščina je ladinski jezik in ne neko italijansko narečje. V videmski provinci je nekaj nad 500.000 Furlanov, a cela provinca šteje nekaj nad 700.000 prebivalcev, Nekaj je priseljenih Italijanov, po mestih, kot v Vidmu, govorijo mnogi Furlani samo italijanski. Slovencev v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini je okoli 25.000, a v emigraciji je tudi 15.000 Slovencev iz videmske pokrajine. Velikanska večina prebivalstva je v videmski pokrajini, ali kakor se je prej imenovala Furlanija, furlanska. Cetnralne italijanske rimske oblasti so imele furlan-ščino od 1. 1866 za navadno narečje in zato ni imela furlanščina nobene veljave v javnem življenju. Società filologica friulana ali po naše Furlansko filološko jezikoslovno društvo se je zbralo v pol stoletja na kongresih 51 krat v raznih krajih Furlanije. Izdali so vsako leto po kakšno furlansko knjigo, a njihovi voditelji so v svojih govorih na kongresih poudarjali, da morajo biti vsi Furlani enotni, da morajo ohraniti stare kulturne tradicije Furlanije, da morajo preučevati furlansko zgodovino-storijo in ceniti stare furlanske spomenike in svoje furlanske pesnike in pisatelje. šele zadnje čase so vsako leto govorili, da bi morali Furlani doseči od oblasti, da bi se furlanščina poučevala vsaj nekaj ur na teden kot jezik prebivalstva v šolah. Napravili so že privatne konkurze z nagradami za šolske naloge v furlanščini po osnovnih in srednjih šolah. Znani furlanski pisatelj Lelo Cjanton jih je letos tik pred kongresom ostro kritiziral, da so imeli preveč profesorsko delovanje, da se je zbralo vsako leto kakih dvesto ljudi, ki niso znali dobiti stika s furlanskim ljudstvom, da so samo gledali na preteklost, jo preučevali, a da niso konkretno ničesar dosegli, da bi Furlani kaj pomenili v videmski provinci. In res obstoji že deset let samostojna dežela Furlanija - Julijska krajina, v kateri so na vrhu tudi vodilni Furlani. Konkretno ni pa ta avtonomna dežela z velikansko večino furlanskega prebivalstva napravila ničesar za furlanščino, razen da ja dala furlanskemu društvu nekaj denarnih podpor. Prvič po dolgih letih ni vodil kongresa čedajski župan in senator Pelizzo, ker ga je bolezen zadržala v postelji in je nato umrl. Morda prav zato so se člani fur-lanskega jezikoslovnega društva opogumili in izglasovali, na predlog znanega krminskega profesorja Sgu-bine, resolucijo, ki terja, da bi morah v Furlaniji vpeljati kot učni predmet tudi furlanščino. Saj je senator Pelizzo v svojem sporočilu kongresu poudarjal le ohranitev starih tradicij in šeg ne pa poučevanje v šoli. Previdno je v tej poslanici kongresu prišepnil, da «hraniti ali ljubiti lokalno kulturo še ne pomeni braniti mrtvo stvar». Ni se pa upal zahtevati, od rimskih vlad, da bi uradno vpeljali v šole furlanščino. Pelizzo je vedel, da v Rimu ne marajo furlanščine kot samostojen jezik, ampak le kot narečje italijanskega jezika . Zato so furlanščino popolnoma potisnil vstran od uradov, šol in sploh javnega življenja. Fotografija iz lietošnjega praznika u Bardu. 3 P ET AR MATAJURAC Naši judie se sami pomagajo. Na slikil maringon-ski laboratorij, ki ga je zgradil Guido Qualizza iz Lies blizu cieste, ki peje u Čedad, med Ošnjem an Hrastovjem. Dragi brauci ! Kadar sem se jest rodiu, še buj jezni an hudi, ku starejši brat, so bli drugi bratje an sestre. Sriednji brat, Janez, je paršu pozdravjat mamo u kambro šele po treh dneh, ko me je porodila. Mama mi je poviedala, da me nie teu še pogledati ne. Kadar je stopu u kambro — do tega ga je spravu oče — mu je jala mati: «Janez, Buog nam je pošju še adnega puobčja. Poglej, kakuo je liep tuoj deseti brat!». «Nič ne pogledam», je od-guoriu. «Buog, Buog, pravite, da ga je pošju. Če je ries, potle Buog ne v je vič, kaj diela. Zakaj jih ne pošje To-novim, Mateužinovim, Buko-vinar jam al pa Marjančnim, ki imajo takuo malo otruok, imajo pa puno kruha an polente!». Takuo, kadar je bušnu, po-jubu mamo, mene nie še pogledu ne. Jezno je šu iz kam-bre. Zakaj je biu tajšan? Mama mi je pravla, da so tisti, ki so bli pred mano, še vič tarpieli, ku jest. Janez se nie rodiu sam. Z njim se je rodila še sestrica Marija. Bla sta dvojčeta, ki sta se imie-la puno rada. Kamor je šu adan, je šu tudi te drugi. A-dan nie pojedu jabuke brez tega drugega. Za par liet je paršla za njima na sviet še adna čičica, Veronika. Milerja an lakot sta lajala u hiši. Tata an mama sta jo veganjala iz hiše s rožarjam, s patanoširam, a če je šla uon po uratih, se je uarnila notar po oknih. Vasnjani so nam pravli, da je naša buo-ga mati belila župo, idrik al pa solato s Sv. Križem, ker ni bluo ne Špeha, rie olja ne masla, zatuo ni imielo pre-vič teka to, kar smo jedli. In ries je bluo takuo. Jo šele vidim. Kadar je bla solata oprana u skliedi na mizi, je uzdi gnil a roko an na pravla z njo Sv. Križ z besiedami: «Buog požegni našim an Božjem!». Nieke noči se je zbudila čičica, Veronika, zavojo lakote. Otrok je biu lačan, a mama mu nie imiela kaj dati. Nosila ga je gor in dol po kambri, da bi zaspalo, a rev- no diete nie moglo. Zmieraj buj je jokalo. Tedaj je jala mama tatu, naj gre u hišo, naj ulije vodo u prazno cu-kerjevo škatlo, naj jo splakne, da mu da piti. Oče je napravu takuo, kuk mu je kuazala mati, a je sa-muo mislu, da je takuo napravu, u resnici se je biu zgrešili. Namest, da bi naliu vodo u cukerjevo škatlo, jo je ulili tu tisto od soli, ki je bla glih takuo prazna. Tisto vodo so potle dali piti lačnemu otroku, ki jo je zve-stuo popiu. Čeglih pa je bla škatla prazna, se je voda u-solila, zatuo je začelo otroka še buj ujedati. Takuo je arjulo an se darlo, da so ču-li jokanje do Dolenje vasi. «Matajurcu otrok joče, ker je lačan», so si jale pridne ženice, ki so se obračja-le po pastiejah. Drugi dan je organizirala usmiljena botra u Dolenji vasi, da je usak dan po adna družina parnesla mami po pu litra mlieka. Medtem je Marija zboliela an po treh dneh umarla. Janez, s katerim sta bla dvoj- četa, je narbuj očutu nje smart. Njemu mu je narbuj manjkala. Njega je narbuj bolielo. Nie teu jesti sam mlieka, ki so ga nosile pridne ženice iz Dolenje vasi. žalostno an ganljivo je bluo ga poslušat, kakuo jo je vič ku miesec dni klicu iz hišnega balkona, iz pajuola: «Majija — nie mu še izgovarjati črke «r» — Majija pridi damu, sada imamo mlieko an pujento». Nadužni otrok je mislu, da je jezna utekla od hiše, ker nie bluo za jesti, zak nie bluo mlieka an polente. Po treh tiednih je umarla tudi Veronika. Usi so bli žalostni, ker jih je bluo takrat šele malo par hiši, le mama se je potalažla s tem, da bo imiela dva nadužna agelčka u nebesih. Nie pa imiela dugo cajta, ne se jokati ne tolažit, ker so hitro potle paršli na sviet drugi o-troci, ki so ji dajali nove tolažbe, žalost, veseje an skar-bi. Vas pozdrav j a vaš Petar Matajurac Bruno Vogrig in Tonino Primosig kažeta osvojene kope na torneu tenisa. Naši planinci na Krnu. KAJ SE JE ZGODILO NA LETOŠNJIM BURNJAKU V GORENJEM TARBIJU SE JE ZBRALO PUNO JUDI PO NAŠIH DOLINAH SV. I LIENART Prijatelji so praznovali svojih 70 let Judije še niaso puabnilj takega burnjaka kuk je biu u Gorenjem Tarbi u nedjajo 20. otuberija. Že tisto večer pr j at se je začeu lit daž ku krote an nia odgenju du štjarih pupu-dan druzega dneva. U programu je blua napisano de odprejo kijoške že ob deseti, pa daž se je takua nau-smijeno liu de nia blua še u tisti ur skor ubednega. Ob danaisti an an quart je začela maša an zuna je blua takua gardua, de še manih, ki je pridgu, je jau, de muar-mo bit useglih veseli tud če je taka garda zornada, de se na more nest Mario u precesijo. Ob treh je biu že-gan an kar u nih štjarih se je blua niaki potalažlo, judije so se začelj zbjarat tu salo od faruža, kjer je meu začet kulturni program. O štjarir an pu, kar je začeu gost ansambel «KRAS» je bila že sala puna judi. An če je bila zornada dažeuna an maglena, useglih je blua kaj judi, de nia blua še pre-stora za makine parkjerat. Ansambel «KRAS» je zago-du tri polke: «Na autoce- sti»; «Na planinski magistrali»; «Kragulčki na saneh»; anda je nastopu lja-ški zbor «Rečan» ki je za-pjeu štjar lepe piesmi; «Ku-kouca»; «L’emigrant»; «Kadar mlado leto...»; «Glejte že sonce zahaja». Potle je spet ansambel «Kras» iz tarsta takua le-pua godu, de vic ku kaka ženica že u lietih je partuka-la na tla an se veselila; še kaišan majhan otrok je ska-ku na koljenah matere. Ansambel je zagodu dru-zih pet narodnih: «Zapeliva smučanka»; «Drija draj- Podbonesec DRUGI CIKLUS BENEČANSKIII KULTURNIH DNEVOV S. konferenco, ki jo je imeu prof. Bogo Grafenauer u petak 18. oktobra u sali «Par škofu», o «NASELJEVANJU BENEŠKE SLO- som»; «Na jezeru»; «Na golici»; «Pomladi use se veseli»; an je pustu prestor pjeuskemu zboru «Valentin Vodnik» iz Doline, ki je za-pjeu danaist pjesmi: «Za- pojmo pesem»; «Slovenska zemlja»; «Klopotci»; «El grillo»; «Ej uhnjem»; «La-stoukam »; « Peščalka »; «Ciampanis»; «Žabe»; «Se-ljačka»; an za zadnjo beneško narodno «Eno dreuce». Je finiu muzikalni program ansambel «Kras» ki ih je zagodu še nih devet, med drugmi: «Vesele urice»; «Zifka zefka zofka»; «Stara polka»; «Pri sedmih jezerih»; «Med rojaki v Ameriki»; «štajerski griči»; «V hrašah mam pa tetko», in druge. Ob šesti an an quart je začeu pa film «Ciccio perdona, io no», ki ga je projek-tiru Ado Kont, tajnik društva beneških emigrantu. Franco an Ciccio se niaso storli smejat samua, otruo-cim, pa še kajšan tardan starac je spoznu tisto večer smijah njega mladih liat. Kar je finiu program, judije so se askropilj pu ošta-rjah an pu kioškah kjer nia mankalo za pit an za jest; je blua usega, od klobasic do kostanja. Burnjak u Gorenjim Tarbi, je zadinj senjiam u Be-nečij; s telim seimam ku-meti zahvalijo boga za zadnje pardjalo lieta. Upamo, da take veselice se napravjo za napri buj pu gostu, zak so puno nucne za judi an za kulturno an ekonomsko razvijanje kraju naše Benečije. GIORGIO QUALIZZA VENIJE V SREDNJEM VEKU», je začeu študijski center «Nediža» iz Špietra z II. ciklusom «Benečaskih kulturnih dnevov», kakor poročamo na drugi strani našega lista. Organizatorji so imieli na konferenci puno judi. Profesorja Grafenauerja an use prisotne je pozdravu Angelo Salvagno, ki je naš šindik an predsednik Gorske skupnosti Nedižkih dolin. CIESTNA NESREČA NA CEMURJU U torak 22. oktobra zvečer je paršlo na čemurju, pred oštarijo, do hude ciest-ne nesreče, ki je tierjala 4 ranjene. Tisti, ki je videu pomaščene automobile, je lahko jau: «še bruozar, da nie bluo smarti». Ko se je pejala 24-lietna Rosanna Bordon, Starnado-va iz Dolenjega Tarbija, u svoji Fiat 500 pruoti Čedadu, kjer diela kot infermiera, je srečjala na Cemurju drugi Fiat 500, ki ga je vozila pruoti Sv. Lienartu 19-lietna Franca Stanig iz Po-dutane. U svojem Fiatu je imiela še teto, 52-lietno Lino Stanig an parjateljco Anno šimaz (17 liet). Uračale so se z diela pruoti domu. Ne vie se, kakuo je ratalo, da so se takuo močnuo frontalno buntenle an ostale use štiri ranjene. Odpejali so jih u čedadski špitau. Nar-buj težkuo je bla ranjena Franca Stanig, ki jo je var-glo iz automobila. U špita-lu so je muorli hitro operirat. Ozdravila bo u 40. dneh. Ob tej nesreči naj povemo še ankrat. da so naše cieste uozke an nagobarne, zatuo bi muorli voziti šoferji pametno, počasi an previdno. ČERNIČA U soboto 26. oktobra sta se objubila večno zvestobo u farni cierkvi, u Kosci, 21-lietna Luciana Chiabai iz Černiče an Dreszach Claudio iz Pozzuolo del Friuli, star 27 liet. Tudi okuole teh naših noviču se je zbralo puno parjatelju an žlahte, ki jim želijo dost zdravih puobčju. Claudio, čeglih živi u Furlaniji, je Slovenj, saj so njega starši iz Seuca (Grmek). DOLENJANE Naš dragi vasnjan, Beppo Rucli, nas je za večno zapu-stu. Umaru je u pandiejak 21. oktobra. Star je biu 77 liet. Pokopali smo ga u Kosci u torak 22. oktobra. GRUOBJE UŠAFALI SO MARTVEGA U SENOŽETI Mario Karlig, star 48 liet, je šu u sriedo zvečer po se-nuo u njega bližnjo senožet, a se nie vič vamu damu. Drugi dan so ga šli iskat va-snjani an ga ušafal u senožeti martvega. Miedih je u-gotoviu, da je umaru zavojo notranje emoragije. Ziveu je sam. GRMEK U ENEM TIEDNU STA NAM ZMANJKALA DVA MINATORJA Ko je biu pogreb na Lie-sah u torak 15. oktobra za rajnkim Antonom Vogričem - Pičulnam iz Malega Grmeka, najstarejšim mina-torjem u naših dolinah, o katerem smo že pisali u zadnji številki Novega Matajurja an ko so se zbrali usi bivši (ex) minatorji na Pičulnovem pogrebu, so se usi uprašali, kje je Neto Vo-grig iz Zverinca, ki nie ma-njku na obednem pogrebu, posebno, če je šlo za pogreb minatorja. Usem se je čudno zdielo, da ga nie bluo blizu. Potle so se vasnjani iz Zverica varnili iz pogreba damu an šli gledat, kaj se je zgodilo z Netom. Nieki dni je živeu sam, ker je prosu njega ženo, Pino, naj gre pomagat u Belgijo, kjer bi muorla hčerka porodit te dni otroka. Ko so paršli vasnjani pred hišo an videli, da je odznotraj u uratih kjuč, so začeli misliti, da se je neki hudega zgodilo. Poklicali so šindika an karabinierje. Potle so uz-darli u kambro, kjer so z žalostjo zagledali, da leži Neto martu na pastieji. Žalostno novico so domačini telefonirali u Belgijo takuo, da so hitro paršli usi damu. Rajnik Neto je biu invalid, kot na stuotke naših moži an je dobivu penzion iz Belgije. Biu je dobar an od u-sieh parjubjen človek. Kakuo se ga imieli usi radi, je pokazu tudi njega veliki pogreb. Paršli so judje od u-sieh kraju. Za kaselo so šli štiri njega delovni tovariši, obliečeni u minatorje. Za njim so nesli puno kranj-celnov, med katerimi je biu tudi tisti od Zveze slovenskih emigrantov iz Benečije. Pred odpartim grobom se je poslovil od Neta, kakor par dni prej od Antona Vogriča, njih delovni tovariš, Nocerir.o Franco, ki je tudi on penzionan iz Belgije. Usi so jokali za besiede, ki jih je poviedu u slovo. VELIKA ŽENBA U soboto 26. oktobra se je oženu Doro Chiabai, Borga-rju z Annomario Battiloro iz Galliana. Žemba je bla ries velika, saj se je zbralo ukuole noviču parbližno 150 parjatelju an žlahte, Slovencev an Furlanov. SREDNJE PRESERJE U sriedo 23. oktobra je u-maru Zanet černetig, najstarejši mož naše vasi. Do-čaku je 89 liet. Njega po-§reb je biu u petak 25. oktobra par Černetičih. OBLICA Giovanni Vogrig iz Oblice, ki diela kot šofer Ardečega križa u čedadskem špitalu, je že lepuo znan našim brau-cem. Kadar mu cajt dopušča, diela doma vrezovalec (intagliatore). Vrezovalec je začeu dielat pred dviema lieti, kot samouk, tuo se pravi, da ga nie obedan učiu. Napravu je že lepe diela, ki jih je raztavju u Čedadu, Špietru. Ažli an Manzanu. Na zadnji raztavi u Manzanu je dobiu 2. premij, častno diplomo s plaketo. Tuo priznanje nie čast samuo zanj, pač pa za use naše doline. U noči od sobote na ne-diejo 13. oktobra je umarla u čedadskem špitalu Vuk Veronika, uduova Predan iz naše vasi. Stara je bla 73 liet. Nje pogreb je biu u O-blici u torak 15. oktobra. Na pogreb so paršli tudi sinovi an hčerke iz sveta. U sriedo 23. oktobra je u-maru u čedadskem špitalu Garbaz Pio - Konšorju. Star je biu 51 liet. Rajnik Pio je biu bolan za silikozo, tuo je minatorska boliezan. Biu je invalidski penzioner iz Belgije. SOVODNJE ŠIRIJO CIESTO IZ SOVODENJ DO ČEPLEŠIŠČA Široka, asfaltirana, panoramska ciesta, ki peje iz čeplešišča skuoze Mašera do vasi Matajur an naprej u matajursko goro, je že končana. Sada so začeli dielat drugi lot cieste, ki peje od Kranjca do čeplešišč. Dielo je zlo težkuo, ker so velike čela, kamen an bo po-trieba postrojiti puno ovinkov. Turistična cjesta bo spejana od Ažle do Matajurja. Od začetka so pravli, da bo koštala 500 milijonov lir. Sada se govori že o milijar-du lir. Dielo vodi Firma Ital-decos iz Vidma. STRMICA Dne 15. oktobra nas je za zmieraj zapustu naš vasnjan Gosgnach Vanac, star 75 liet. Njega pogreb je biu u Matajurju u čstartak 17. oktobra. MARSIN U soboto 19. oktobra sta se poročila Laura Crucil iz naše vasi an Medveš Giovanni iz Matajurskih Brdc. Poročenca sta se spoznala u Angliji, kjer dielata oba. On diela maneger u velikem hotelu. Na žembi je bluo puno žlahte an parjatelju. SPIETAR petjaii U soboto 26. oktobra sta se poročila Bruna Bianchini iz naše vasi an Bruno Do-riguzzi Bozzo iz Danta dl Cadore (Belluno). Naši puobje so jim na-pravli an liep, karakteristični «porton». V Takšnale je bil avto Rosanne Bordonove po incidentu Ljudje poslušajo na Burnjaku kulturni program